Martin Heidegger, Načelo razloga

»Kakor pri drugih Heideggrovih besedilih je tudi za ta predavanja značilen samosvoj tok miselne izpeljave, v katerem ubesedenje misli, čeprav podano z istimi besedami kot drugje, prejme drugačno in specifično povednost. Da ji lahko sledimo in jo primerno posredujemo v prevodu, je potreben zadevni uvid v utiranje miselne poti. Z vidika celotne izvedbe predavanj je poti premisleka zadan prestavek od načela razloga k biti kot temelju in breztemelju.«

Martin Heidegger NAČELO RAZLOGA

»Roža je brez zakaj; cveti ker cveti, Ni pozorna nase, ne sprašuje, ali jo vidimo.«

Dean Komel

Martin Heidegger

Prej še spomnimo na kratko različico Leibnizevega principium reddendae rationis. Glasi se: Ničesar ni brez ›zakaj‹. Beseda Angelusa Silesiusa govori ostro proti: Roža je brez zakaj. Roža je tu očitno kot primer za vse cvetoče, za vse rastline, za vsako rast. Na tem polju, po pesnikovi besedi, načelo razloga ne velja. Botanika nam bo, nasprotno, zlahka dokazala verigo vzrokov in pogojev za rast rastlin. Sploh se nam ni treba truditi za dokazilo, da ima rast rastlin zoper Silesiusov rek, svoj ›zakaj‹, tj., svoje nujne razloge; sploh pa znanost.

Za nujnost razlogov rasti in cvetenja govori vsakdanja izkušnja.

NAČELO RAZLOGA

ISBN 978-961-06-0548-5

9 789610 605485

Nacelo_razloga_naslovka_FINAL.indd 1

13. 12. 2021 12:52:41

Nacelo_razloga_FINAL.indd 1

13. 12. 2021 12:45:10

NAČELO RAZLOGA Martin Heidegger, Der Satz vom Grund First published at Verlag Günther Neske, Pfullingen in 1957 Gesamtausgabe Band 10, herausgegeben von Petra Jaeger, Vittorio Klostermann GmbH, Frankfurt am Main 1997 © 1957 Klett-Cotta - J.G. Cotta'sche Buchhandlung Nachfolger GmbH, Stuttgart Besedilo pregledane posamične izdaje [Günther Neske, Pfullingen 1957], z robnimi opombami iz avtorjevega osebnega izvoda uredila in izdala Petra Jaeger. © za slovensko izdajo: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2021.

Avtor Martin Heidegger Urejanje, strokovni pregled in spremna beseda Dean Komel Prevod Aleš Košar Recenzenta Sebastjan Vörös, Branko Klun Antonu Žvanu (1927–2015) Založila in izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Prelom Jure Preglau, Eva Vrbnjak Ljubljana, 2021 Prva izdaja Naklada 250 izvodov Tisk Birografika Bori, d. o. o.

Cena 22,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2020.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 1Heidegger M. 165.62 HEIDEGGER, Martin Načelo razloga / Martin Heidegger ; [spremna beseda Dean Komel ; prevod Aleš Košar]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021 Prevod dela: Der Satz vom Grund ISBN 978-961-06-0548-5 COBISS.SI-ID 87471875

Nacelo_razloga_FINAL.indd 2

13. 12. 2021 12:45:10

Martin Heidegger

NAČELO RAZLOGA

Ljubljana 2021

Nacelo_razloga_FINAL.indd 3

13. 12. 2021 12:45:10

Nacelo_razloga_FINAL.indd 4

13. 12. 2021 12:45:10

KAZALO PREDGOVOR

7

NAČELO RAZLOGA / PREDAVANJA

9

PRVA URA

11

DRUGA URA

21

TRETJA URA

31

ČETRTA URA

41

PETA URA

49

ŠESTA URA

59

SEDMA URA

69

OSMA URA

79

DEVETA URA

89

DESETA URA

99

ENAJSTA URA

111

DVANAJSTA URA

123

TRINAJSTA URA

133

NAČELO RAZLOGA / PREDAVANJE

147

SKLEPNA BESEDA IZDAJATELJICE

165

ZAVIHKI NEMŠKE IZDAJE

167

DEAN KOMEL UREDNIŠKI PRIPIS K SLOVENSKEMU

PREVODU

Nacelo_razloga_FINAL.indd 5

169

13. 12. 2021 12:45:10

Nacelo_razloga_FINAL.indd 6

13. 12. 2021 12:45:10

PREDGOVOR

PREDGOVOR Podane misli o načelu razloga spadajo v širše okrožje poskusa, katerega prikaz zahteva drugačno formo.

Nespremenjeno besedilo predavanj (iz zimskega semestra frei­ burške univerze, v letu 1955/56) namenoma ohranja ponovitve iste miselne poti.

O »Načelu razloga« sem predaval 25. maja leta 1956 v bremenskem klubu in 24. oktobra istega leta na dunajski univerzi.

Oglati oklepaji oklepajo nepredavano in poznejša dopolnila.

Freiburg (Br.), marca leta 1957

7

Nacelo_razloga_FINAL.indd 7

13. 12. 2021 12:45:10

Nacelo_razloga_FINAL.indd 8

13. 12. 2021 12:45:10

PREDGOVOR

NAČELO RAZLOGA PREDAVANJA

9

Nacelo_razloga_FINAL.indd 9

13. 12. 2021 12:45:11

Nacelo_razloga_FINAL.indd 10

13. 12. 2021 12:45:11

Prva ura

PRVA URA Načelo razloga se glasi: Nihil est sine ratione. Prevajajo: Nichts ist ohne Grund. Ničesar ni brez razloga. Kar stavek izreka, prepriča. Kar prepriča, razumemo, in sicer brez nadaljnjega. Naš razum se ne nadalje trudi, da bi razumel načelo razloga. Kako to? Človeški razum se sam povsod in stalno, kjer in kadar je dejaven, nemudoma ozira po razlogu; iz tega je to, na kar naleti, takó kakor je. Razum se ozira po razlogu, kolikor je on sam, razum namreč, ta, ki zahteva navedbo razloga. Razum terja obrazložitev za svoje izjave in trditve. Zgolj obrazložene izjave so razumljive in razumne. Poleg tega razum ne zahteva razlogov le za svoje izjave, marveč se človeško predstavljanje ozira po raz­ logih že, ko se ubada s tem, o čemer se bo izreklo šele kasneje. Človeško predstavljanje pogosto v vsem tem, s čimer je obdano, kar se ga dotika, stremi le po najbližjih, občasno tudi po bolj oddaljenih, končno pa tudi po prvih in poslednjih razlogih.

To stremenje po razlogih preveva človeško predstavljanje preden se ubada s tem, da bi izjave le obrazložilo. Povsod vladajoče stremenje po razlogih zahteva, da to, na kar naletimo, tudi doženemo.

V vsem u-temeljevanju in u‑temeljenju smo na poti do razloga.

Ne da bi prav vedeli, nas ves čas nekako nagovarja, kliče to, da naj upoštevamo razloge in razlog.

V našem zadrževanju in predstavljanju smo na poti do razloga, kakor da bi se to porajalo samo od sebe. Stavek o razlogu imamo tako rekoč stalno v ušesih: Nihil est sine ratione. Ničesar ni brez razloga. Naše zadrževanje povsod upošteva to, kar pravi načelo razloga.

Zato nas tudi ne more presenetiti naslednje: povsod, kjer človeško predstavljanje ne postopa le razumno, marveč preudarno, se mu sčasoma tudi izrecno zjasni, da sledi temu, kar izreka šele kasneje izrecno postavljeno načelo razloga. Da se giblje, da je nastanjen v sosledju načela razloga – to človeku le počasi pride na pamet.

11

Nacelo_razloga_FINAL.indd 11

13. 12. 2021 12:45:11

NAČELO RAZLOGA

Kolikor se človeško predstavljanje ove, da povsod, kakor koli že, vse dožene in obrazloži, pozvanja v njem načelo razloga kot temeljno gibalo njegovega zadrževanja. Previdno pravimo: načelo razloga pozvanja. Načela nikakor ne izrekamo tako zlahka in samoumevno, kakor bi lahko domnevali na osnovi njegove vsebine. Celo tam, kjer človeško predstavljanje prehaja v osmišljanje lastnega početja in to osmislitev neguje, celo tam, kjer ta osmislitev napreduje do tega, kar že davno imenujemo z grško besedo philosophía, celo v filozofiji, načelo razloga dolgo časa zgolj pozvanja. Stoletja rabi, preden se načelo razloga – najprej v omenjeni kratki različici – izreče kot stavek. Ta različica govori latinsko. Načelo razloga je v tej različici prvič doseženo in posebej obravnavano v okrožju tistih premislekov, ki so se v 17. stoletju posrečili Leibnizu [1646–1716]. (Prim. Couturat, Opu­ scules et fragmente inédits de Leibniz, Paris 1903, p. 515) Filozofija na Zahodu vlada in se spreminja že od 6. stoletja pred Kristusom. Potemtakem je trajalo dva tisoč tristo let, da je zahodno-evropska misel dospela do tega, da je zmogla najti in vzpostaviti enostavno načelo razloga.

Kako nenavadno, da tako očitni stavek, ki neizpovedan povsod usmerja vse človeško predstavljanje in zadrževanje, potrebuje toliko stoletij, da se izrecno izreče kot načelo v omenjeni različici. Še bolj nenavadno je, da se še vedno ne čudimo temu, kako počasi vzsije načelo razloga. Dolgi čas, ki ga za to rabi, bi lahko poimenovali njegov inkubacijski čas: dva tisoč tristo let za postavitev enostavnega načela. Kje in kako je načelo razloga tako dolgo spalo, da je za vnaprej izsanjalo to, kar je v njem nemisleno? Zdaj še ni pravi trenutek, da bi lahko razmislili o tem.

Morda se še nismo prebudili za nenavadno, ki se naznanja, ko postajamo primerno pozorni na ta nenavadno dolgi inkubacijski čas načela razloga.

Sprva se nam to ne zdi nič vznemirljivega. Ubesedena različica načela razloga je pač dolgo manjkala. In, ko se je stavek izreklo, se za pot te misli očitno ni spremenilo nič bistvenega. Čemu torej začudenje o nenavadni zgodovini načela razloga?

Ničesar si ne utvarjajmo. Načelo razloga in njegova zgodovina nas nikakor ne mamita, da bi se pri njej dlje pomudili. Mnogo 12

Nacelo_razloga_FINAL.indd 12

13. 12. 2021 12:45:11

Prva ura

drugega imamo, kar nas vznemirja, npr. odkritje novih elementov v naravoslovju, npr. odkritje nove vrste ur, ki omogočajo izračunati starost Zemlje; ali pa knjiga o »Bogovih, grobovih in učenjakih«;*aali poročilo o konstrukciji vesoljske ladje.

Vendar: načelo razloga – ta očitna [naheliegend] izjava, in še, da te prav tako očitne krajše različice ves ta dolgi čas nismo zmogli najti! Zakaj nas kaj takega ne gane, celo tako, da nas presune?

Zakaj ne? Odgovor: ker je naše razmerje do bližnjega [Nahelie­ gendes] že od nekdaj topo in skopo. Pot do bližnjega je za nas, ljudi, vselej najdaljša in zato najtežja.

Zato tudi komajda slutimo, kako blizu nam je to, kar pove načelo razloga. Ni čudež, da se nas niti najmanj ne tiče to, kar bi lahko imenovali nenavadno zgodovino tega načela.

Zakaj naj bi se sploh brigali za tako prazne stavke kot je načelo razloga? Prazno je [načelo] tudi zato, ker na njem ni moč ugledati ničesar nazornega, ničesar kar bi zgrabili z roko ali zapopadli z razumom. Z načelom razloga končamo, komaj ga slišimo.

In vendarle – morda je načelo razloga najzagonetnejše od vseh možnih načel. Če bi bilo temu tako, potem bi bilo dobro, da bi z njim postopali pozorneje kot doslej. Če smo pripravljeni na to, potem je nujno, da najprej sploh s premislekom poslušamo, kar stavek pravi in kako svoje povedano pove.

Nihil est sine ratione. Ničesar ni brez razloga. Ničesar, das Ni­ chts, tu torej: ›najneznatnejše‹ od vsega, kar kakor koli je, ni brez raz­loga. V tej različici načela razloga takoj zbode, da vsebuje dve zanikanji: Nihil – sine, Nichts – ohne, Ničesar ni – brez.

Dvojno zanikanje prinese potrditev: Ničesar od tega, kar kakor koli je, ni brez razloga. To pove: ›sleherno‹, slednje, kar je kakor koli bivajoče, ima neki razlog. V latinski različici se to glasi: omne ens habet rationem.

Običajno dajemo potrjevalni formi kakega stavka takó zadevno kot tudi jezikovno prednost pred zanikovalno. Pri zdaj imenovani različici načela razloga je drugače. V kolikšni meri? *

C. W. Ceram: Götter, Gräber und Gelehrte. Roman der Archäologie (1949) Hamburg, Rowohlt 1951. Prim. op. na str. 165.

13

Nacelo_razloga_FINAL.indd 13

13. 12. 2021 12:45:11

»Kakor pri drugih Heideggrovih besedilih je tudi za ta predavanja značilen samosvoj tok miselne izpeljave, v katerem ubesedenje misli, čeprav podano z istimi besedami kot drugje, prejme drugačno in specifično povednost. Da ji lahko sledimo in jo primerno posredujemo v prevodu, je potreben zadevni uvid v utiranje miselne poti. Z vidika celotne izvedbe predavanj je poti premisleka zadan prestavek od načela razloga k biti kot temelju in breztemelju.«

Martin Heidegger NAČELO RAZLOGA

»Roža je brez zakaj; cveti ker cveti, Ni pozorna nase, ne sprašuje, ali jo vidimo.«

Dean Komel

Martin Heidegger

Prej še spomnimo na kratko različico Leibnizevega principium reddendae rationis. Glasi se: Ničesar ni brez ›zakaj‹. Beseda Angelusa Silesiusa govori ostro proti: Roža je brez zakaj. Roža je tu očitno kot primer za vse cvetoče, za vse rastline, za vsako rast. Na tem polju, po pesnikovi besedi, načelo razloga ne velja. Botanika nam bo, nasprotno, zlahka dokazala verigo vzrokov in pogojev za rast rastlin. Sploh se nam ni treba truditi za dokazilo, da ima rast rastlin zoper Silesiusov rek, svoj ›zakaj‹, tj., svoje nujne razloge; sploh pa znanost.

Za nujnost razlogov rasti in cvetenja govori vsakdanja izkušnja.

NAČELO RAZLOGA

ISBN 978-961-06-0548-5

9 789610 605485

Nacelo_razloga_naslovka_FINAL.indd 1

13. 12. 2021 12:52:41