Narava spremembe v jainistični filozofiji

Ana Bajželj se ukvarja z indijskimi filozofijami, zlasti z jainizmom. Kot raziskovalka je bila zaposlena na Univerzi v Ljubljani in na University of Rajasthan, trenutno pa raziskuje na The Polonsky Academy (The Van Leer Jerusalem Institute). Je avtorica več člankov in poglavij v knjigah, med drugim »The Jain Ontological Model According to Kundakunda and Umāsvāti« (Asian Studies, 2013), »Na kraju spoznavanja: premislek o naravi izrednih spoznavnih načinov v indijskih filozofijah« (Poligrafi, 2013), »Mahāvīra: From Heretic to Fordmaker« (Education About Asia, 2015), »Nonviolence Toward One-Sensed Beings in Jainism« (Nonviolence as a Way of Life: History, Theory, Practice, ur. Predrag Cicovacki in Kendy Hess, Motilal Banarsidass, v tisku), »When Earth Comes Alive: Earth-Bodied Beings in Jain Tradition« (Soulless Matter, Seats of Energy: Metals, Gems and Minerals in South Asian Traditions, ur. Fabrizio Ferrari in Thomas Dähnhardt, Equinox Publishing, 2016) in (v soavtorstvu s Shivani Bothra) »The Rise of Non-Veg: Meat and Egg Production and Consumption in Contemporary India« (The Future of Meat Without Animals, ur. Brianne Donaldson in Christopher Carter, Rowman & Littlefield International, 2016). Kot vabljena predavateljica je gostovala na Claremont Lincoln University, Freie Universität Berlin, Banaras Hindu University, University of Haifa, The Hebrew University of Jerusalem in Österreichische Akademie der Wissenschaften.

Narava_spremembe_naslovka_FINAL3.indd 1

Jainistično pojmovanje spremembe zavzema posebno mesto v indijskem filozofskem prostoru, saj sta v sistemu dinamičnega realizma, ki ga je jainizem predlagal, elementa stalnosti in spremembe oba sprejeta za resnična, in še več, njuno razmerje je prepoznano kot priredno in ne podredno. Z drugimi besedami, element stalnosti in element spremembe sta v jainistični ontološki shemi usklajena in razumljena kot enakovredna.

ISBN 978-961-237-821-9

ISBN 978-961-237-821-9

9 789612 378219

Ana Bajželj: Narava spremembe v jainistični filozofiji

Ana Bajželj

Narava spremembe v jainistični filozofiji

Znanstvena monografija Narava spremembe v jainistični filozofiji se ukvarja s tematiko spremembe v ontoloških naukih dveh zgodnjih sistematizatorjev jainistične filozofske misli, Kundakunde in Umāsvātija. V indijskem filozofskem prostoru je jainistična ontologija pogosto označena kot edinstvena, saj naj bi se ji z vpeljavo prirednega odnosa med stalnostjo in spremembo uspelo ogniti tako pozicijam absolutne stalnosti in absolutne spremembe na eni strani kot tudi vmesnim pozicijam, ki so bodisi stalnost bodisi spremembo postavljale v podredni položaj. V pričujoči monografiji avtorica preiskuje, v kolišni meri je ta oznaka edinstvenosti upravičena. Ali je priredni odnos med spremembo in stalnostjo značilen za celoten jainistični nauk o stvarnosti? Po predstavitvi drugačnih razumevanj odnosa med spremembo in stalnostjo v indijskem filozofskem kontekstu avtorica preišče status spremembe v splošnih opredelitvah substance v izbranih tekstih Kundakunde in Umāsvātija, nato pa se loti poskusa aplikacije splošnega modela substance na posamezne substance, tj. na živo substanco, materijo, prostor, čas, sredstvo gibanja in sredstvo mirovanja. Gre za inovativen pristop k že tako redko problematizirani temi, ki pomembno nadgrajuje dosedanje prikaze ­jainistične ontologije.

12.10.2016 9:17:36

NARAVA SPREMEMBE V JAINISTIČNI FILOZOFIJI

Ana Bajželj

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 1

12.10.2016 11:47:34

Narava spremembe v jainistični filozofiji Avtorica: Ana Bajželj Recenzenta: Maja Milčinski, Miran Božovič Lektura: Ksenija Pečnik Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: jainistični tīrthaṅkara, avtor: Matic Kastelec © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016 Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za Filozofijo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2016 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Naklada: 200 izvodov Cena: 19,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 111:234 130.2(5) BAJŽELJ, Ana, 1981Narava spremembe v jainistični filozofiji / Ana Bajželj. - 1. izd. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-821-9 284386048

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 2

12.10.2016 11:47:34

Kazalo

3

Kazalo Zahvala Tehnično pojasnilo

9 11

I. Raba tujk in diakritičnih znakov II. Okrajšave

11 12

Uvod Kako pristopiti k jainistični filozofiji?

13 17 17 23

I. Vprašanje metode II. Kaj sta indijska in jainistična filozofija?

Narava spremembe v nejainističnih filozofsko-religijskih tradicijah Indije I. Zametki teorij spremembe v zgodnji vedski misli II. Narava spremembe v ontologiji absolutne stalnosti III. Narava spremembe v ontologiji absolutne spremembe IV. Narava spremembe v ontologijah stalnosti in spremembe v podrednem odnosu

Narava spremembe v jainističnem ontološkem modelu I. Jainistična filozofska metoda II. Eksistenca in substanca (vertikalni presek) 1. Substanca in atribut 2. Substanca in modus 3. Atribut in modus III. Eksistenca in substanca (horizontalni presek) 1. Eksistenca v času 2. Substanca v času IV. A plikacija osnovnega ontološkega modela na posamezne substance 1. Uvod v jainistično kozmologijo 2. Narava spremembe pri neživih nematerialnih substancah 3. Narava spremembe pri neživih materialnih substancah 4. Narava spremembe pri živih nematerialnih substancah

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 3

29 29 39 44 48 53 53 62 67 72 73 76 76 78 84 84 121 131 151

12.10.2016 11:47:34

4

Narava spremembe v jainistični filozofiji

Zaključek Dodatek A – Očrt in kontekstualna umestitev jainizma Dodatek B – Kundakunda in Umāsvāti Slovarček sanskrtskih filozofskih izrazov Bibliografija I. Kritične izdaje in prevodi II. Slovarji in slovnice III. Strokovna literatura

Imensko in stvarno kazalo

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 4

169 175 191 199 207 207 210 212 225

12.10.2016 11:47:34

utpādavyayadhrauvyayuktaṃ sat / (Tattvārthasūtra V.29)

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 5

12.10.2016 11:47:34

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 6

12.10.2016 11:47:34

dr. Kamalu Chandu Soganiju

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 7

12.10.2016 11:47:34

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 8

12.10.2016 11:47:34

Zahvala

9

Zahvala

Z

ahvaljujem se dr. Maji Milčinski, ki me je sprejela za mlado raziskovalko in mi v času študija omogočila številna izobraževanja in študijske poti v tujino, ter dr. Miranu Božoviču za popravke in komentarje pri različnih verzijah tega dela. Zahvala gre tudi dr. Matevžu Rudolfu, vodji Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za potrpežljivost, pomoč in spodbudo pri izdaji knjige.

Poleti l. 2010 sem se udeležila Mednarodne poletne šole za jainistične študije v Indiji v organizaciji International School for Jain Studies, ki mi je omogočila tudi prvo objavo na temo jainistične filozofije. Zahvaljujem se dr. Shuganu Jainu in dr. Sulekhu Jainu za akademsko, organizacijsko in finančno podporo v času mojih raziskovalnih poti v Indijo.

Največja zasluga za moje spoznavanje jainistične ontologije gre dr. Kamalu Chandu Soganiju in učiteljici Shakuntali Jain z inštituta Apabhraṃśa Sāhitya Academy v Jaipurju. Niti ena tistih mnogih ur s Kundakundo ni minila, ne da bi jo spremljal smeh. Za pomoč pri razreševanju ontoloških zagonetk se zahvaljujem tudi dr. Jayandri Soniju, dr. Piotru Balcerowiczu in dr. Johannesu Bronkhorstu.

Obenem gre velika zahvala mojim potrpežljivim učiteljem sanskrta dr. Tamari Ditrich, dr. Nataši Terbovšek Coklin in dr. McComasu Taylorju, učiteljem prakrtov dr. Kamalu Chandu Soganiju, Shakuntali Jain, dr. Anni Aurelii Esposito in dr. Evi de Clercq ter učitelju pālija dr. P. B. Meegaskumburi, ki so mi pomagali stopiti onstran prevodov. Ta korak v mojem raziskovalnem ukvarjanju se je izkazal za ključnega.

Vsega tega pa ne bi bilo brez moje družine in prijateljev, zaslužnih za vse tisto drugo, najbolj važno.

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 9

12.10.2016 11:47:34

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 10

12.10.2016 11:47:34

Tehnično pojasnilo

11

Tehnično pojasnilo I. Raba tujk in diakritičnih znakov

I

ndijski teksti, na katere se to delo opira, so bili zapisani v različnih jezikih.

Najzgodnejši jainistični teksti so pisani v t. i. prakrtih, ki so bili pogovorni jeziki Indije. Kánon tradicije śvetāmbara je npr. ohranjen v prakrtu, ki se imenuje ardhamāgadhī, zgodnji teksti tradicije digambara pa v prakrtu, ki se imenuje jainaśaurasenī. Med prakrte sodi tudi pālijski jezik, v katerem je sestavljen kánon edine danes še vedno obstoječe šole zgodnjega budizma, tj. theravāde. V klasičnem obdobju so se pojavile prve sistematizacije jainističnega nauka, ki so bile med drugim pisane tudi v sanskrtu, jeziku brahmanske tradicije. V navedenih jezikih so izrazi različni, vendar je med njimi pogosto mogoče prepoznati podobnosti. Pālijska različica sanskrtske besede nirvāṇa je tako npr. nibbāna, v jainističnih prakrtih pa se beseda pojavlja kot nivvāna. Jezika tekstov, ki jih uporablja to delo, sta pretežno sanskrt in prakrt jainaśaurasenī.

V indijski pisavi devanāgarī1, v kateri so v besedilih, s katerimi se to delo ukvarja, omenjeni jeziki pisani, je mogoče zapisati devetinštirideset glasov. Ker to število presega število glasov, ki jih zapisuje slovenska abeceda, so v tem delu zavoljo prepisa v latinico za zapisovanje indijskih imen in terminov uporabljeni ustaljeni diakritični znaki v skladu z mednarodnim sistemom transliteracije sanskrtskih in prakrtskih besed v latinico.2 Med samoglasniki je v pisavi poleg a, i, u, e in o najti še njihove podaljšane različice, in sicer ā, ī, ū, ai in au, 1

Dob. božanska mestna (pisava) (skt. deva-nāgarī lipi).

2

Gl. International Alphabet of Sanskrit Transliteration (IAST).

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 11

12.10.2016 11:47:34

12

Narava spremembe v jainistični filozofiji

kot si sledijo, ter kratka in dolga zlogotvorna ṛ in ḷ. Y, r, l in v so klasificirani kot polsamoglasniki. Posebna znaka sta tudi ṃ in ḥ. Znak ṃ je t. i. anusvāra, ki predhajajoči glas nazalizira, znak ḥ pa je t. i. visarga, ki ga aspirira.

Besede v tujih jezikih so pisane v kurzivi, poslovenjeni izrazi pa ne. Besedi jina in jaina sta tako v kurzivi za razliko od besed »jainizem« in »jainističen«.

Ko se izrazi v indijskih jezikih pojavijo prvič, so razloženi. Kadar so zloženke v opombah navedene izven citatov, so za lažje razumevanje pogosto členjene na posamezne dele, ki jih sestavljajo. Če so zloženke daljše, so besede v opombah navedene ločeno. Tudi členi zloženk, ki se imenujejo dvandva, so običajno navedeni posebej. Na koncu dela je kratek slovarček sanskrtskih filozofskih izrazov.

Zavoljo razumljivih prevodov in prilagoditve slovenskemu jeziku ponekod ni bilo mogoče ohraniti slovnične strukture izvirnega teksta. Obsežnejši izpuščeni deli so označeni s tremi pikami, posamezne izpuščene besede pa z oglatimi oklepaji. Črka v oglatem oklepaju, ki stoji na začetku stavka, nakazuje, da ji v izvirniku nekaj predhodi in da potemtakem ne stoji na začetku stavka. Črka v oglatem oklepaju sredi stavka nakazuje, da v izvirniku stoji na začetku stavka. Besede, ki so za potrebe jasnejšega razumevanja izvirnika dodatno vnešene, so označene z navadnimi okroglimi oklepaji. V dobesednih navedkih, ki so prevedeni, so za določene besede v opombah navedeni tudi izvirni izrazi. Ti so običajno dodani samo, ko se beseda v tekstu pojavi prvič. Vedno so navedeni v debelni obliki v sanskrtu, tudi če je izvirni tekst, v katerem se pojavljajo, v prakrtu. Glagolske oblike v opombah največkrat niso podane.

II. Okrajšave angl. – angleščina dob. – dobesedno GK – Gauḍapādīyakārikā gl. – glej izg. – izgovorjava NS – Niyamasāra PañS – Pañcāstikāyasāra pkt. – prakrt prim. – primerjaj

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 12

PS – Pravacanasāra ṚV – Ṛgveda skt. – sanskrt SS – Samayasāra SSi – Sarvārthasiddhi TS – Tattvārthasūtra US – Uttarādhyayanasūtra VS – Vaiśeṣikasūtra

12.10.2016 11:47:34

Uvod

13

Uvod

O

srednja tema tega dela je, kot izpričuje njegov naslov, status spremembe v eni izmed tradicij Indije, tj. jainizmu, oziroma točneje v ontološkem modelu te filozofsko-religijske smeri, zlasti v aplikaciji na posamezne substance, ki so jih jainistični filozofi razlikovali v svojih razlagah stvarnosti. Raziskovanje te tematike sta spodbudili dve dejstvi, ki se medsebojno povezujeta. Prvo je neupravičena zapostavljenost jainizma in toliko bolj jainistične filozofije v zgodovini razvoja indijskih študij po svetu (gl. Jaini, 2000, 23). Preučevanje filozofije te indijske tradicije, ki je v Sloveniji sorazmerno nepoznana, je v mednarodnih filozofskih krogih še danes redko. Drugo dejstvo pa je manko ekstenzivne raziskave, ki bi tematiko spremembe v jainistični filozofiji preučila v navezavi na posamezne substance. Običajno se naravo spremembe v jainizmu predstavlja v bolj splošnih ontoloških modelih (gl. Tatia, 1951; Padmarajiah, 1963; Soni, 1991) ali v pregledih, ki predstavljajo različne filozofske pozicije Indije (gl. Iveković, 1981; Mohanty, 2000; Dasgupta, 2006a; Matilal, 2008; Radhakrishnan, 2009a). Pričujoče delo za razliko od običajnih metod preučevanja stalnosti in spremembe v jainizmu sloni na postavki, da je splošni ontološki model pomembno aplicirati tudi na specifične substance in na ta način preveriti njegovo občo veljavnost. Tovrsten korak razpira številne filozofske probleme, ki do sedaj še niso bili nadrobneje preiskani, in obenem prikazuje, v kolikšni meri je bila v kontekstu indijskih filozofij smer, ki jo je zastavil jainizem, izvirna.

Sprememba je bila ena od pomembnih tematik indijskih filozofij, navadno vezana na poskuse identificiranja vidikov stvarnosti, ki se spreminjajo, nasproti

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 13

12.10.2016 11:47:34

14

Narava spremembe v jainistični filozofiji

tistim, ki ostajajo enaki. Ta tema se zato temeljno povezuje s problematiko identitete in diference. Obenem se dotika tematike kavzalnosti, in sicer vprašanj o tem, kako pride do vznika učinka, kakšen je status slednjega ter kakšen je odnos med učinkom in njegovim vzrokom. Upoštevajoč različne odgovore na omenjena filozofska preiskovanja, je mogoče razmejiti več modelov pristopanja k tematiki spremembe. Splošno rečeno, je v Indiji moč najti filozofske smeri, ki zanikujejo resničnost spremembe, in tiste, ki ji priznavajo status resničnosti. Prve resničnost pripisujejo zgolj »vzroku«, ki je eden, stalen in nespremenljiv, in s tem resničnost spremembe zavračajo. Druge pa je mogoče razdvojiti na tiste, ki učinek in potemtakem spremembo razumejo kot radikalen rez (tj. kot popolno menjavo ene entitete z drugo), in tiste, ki ju razumejo kot delno modifikacijo predhodno obstoječega principa (tj. kot menjavo forme, ne pa celotne entitete). Ločijo se torej v pojmovanju učinka kot novega začetka na eni strani in učinka kot nečesa predhodno že obstoječega v vzroku na drugi. Slednje se dalje delijo na tiste, ki stalnost in spremembo postavljajo v podredni odnos, in tiste, ki ju postavljajo v priredje. Od tod je možna klasifikacija na štiri ontološke modele, ki so: a) ontologija absolutne stalnosti, ki zanika resničnost spremembe, b) ontologija absolutne spremembe, ki zanika resničnost stalnosti, c) ontologija stalnosti in spremembe, ki ju razume v podrednem odnosu, najsibo nadrejena ena ali druga, č) ontologija stalnosti in spremembe, ki ju razume v prirednem odnosu.

To štiričleno shemo je – kot je bilo nakazano – mogoče brati kot popis različnih razumevanj medsebojne dinamike konceptov stalnosti in spremembe, če je za obči kriterij razmejevanja modelov vzet status, ki ga določena smer filozofije pripisuje spremembi, z ozirom na status, ki ga prisoja stalnosti. Temeljna hipoteza pričujoče raziskave je postavka, da se je jainistična filozofija, ki se kot edina izmed indijskih filozofij uvršča v četrti model, uspela ogniti tako razkolu med dvema skrajnima ontološkima pozicijama sprejemanja resničnosti izključno stalnosti oziroma izključno spremembe kot tudi podreditvi ene drugi, na ta način, da je spremembi podelila enakovreden status kot stalnosti v navezavi na vse substance. Jainistično pojmovanje spremembe tako zavzema posebno mesto v indijskem filozofskem prostoru, saj sta v sistemu dinamičnega realizma, ki ga je jainizem predlagal, elementa stalnosti in spremembe oba sprejeta za resnična, in še več, njuno razmerje je prepoznano kot priredno in ne podredno. Z drugimi besedami, element stalnosti in element spremembe sta v jainistični ontološki shemi usklajena in razumljena kot enakovredna (gl.

Padmarajiah, 1963; Matilal, 2008).

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 14

12.10.2016 11:47:34

Uvod

15

Ta poteza nauka, ki je v nadaljevanju skrbno preučena, se neposredno navezuje na jainistični nauk o neenostranskosti (skt. anekāntavāda), ki je nujen izsledek omenjene jainistične teorije o naravi stvarnosti. Relacija med naukom o neenostranskosti kot ontološki na eni in epistemološki poziciji na drugi strani je v tem delu kritično preiskana. Kot epistemološka pozicija se nauk o neenostranskosti običajno navezuje na spoznavni proces, ki se odvija v perspektivi materialno bremenjenega spoznavajočega. V tem kontekstu je narava stvarnosti prepoznana kot stalna in spreminjajoča se ter ena in mnogotera hkrati. Ko je za objekt spoznanja vzet spoznavajoči, ki je dosegel vsevednost, pa se ponudijo možnosti drugačne interpretacije narave stvarnosti ter mesta stalnosti in spremembe v njej. Te možnosti, ki pod vprašanj postavljajo nauk o neenostranskosti kot celoviti ontološki poziciji, so v pričujočem delu opredeljene in vzete v kritični premislek v luči izbranih klasičnih tekstov jainistične tradicije.

Kot je prikazano v tem delu, se tematika narave odnosa med spremembo in stalnostjo v jainistični filozofiji prevede v vprašanje narave relacije med substanco, atributom in modusom. To je najprej preiskano v vertikalnem (nečasovnem), nato pa še v horizontalnem (časovnem) preseku. Študija načina bivanja substance, atributa in modusa v času je tista, ki uvede v pojmovanje relacije med stalnostjo in spremembo. Kot je bilo nakazano, je v pričujočem delu na podlagi natančno uvedene ontološke sheme v skladu s hipotezo problematizirano, v kolikšni meri jainizem resnično ubrani enotno formalno ontološko strukturo pri vseh posamičnih substancah, katerih resničnost priznava. Jainistični nauk sprejema obstoj neskončnega števila substanc, ki jih združuje v različne razrede. Ker so živa substanca, materija in čas v tem sklopu za izbrano tematiko spremembe najzanimivejši ter najteže ulovljivi, jim je namenjen nekoliko bolj poglobljen premislek kot ostalim substancam. Čas so mnogi jainistični filozofi izpostavili kot instrumentalni vzrok spremembe. V tej funkciji je za tematiko tega dela potemtakem bistvenega pomena. V navezavi na živo substanco se v okviru pričujoče raziskave za problematičnega izkaže predvsem status spremembe v vsevednem stanju žive substance, pri živi substanci, ki ni vsevedna, pa je tematiziran zlasti odnos med živo substanco in materijo. Ker je stanje pomanjkljive vednosti pri živi substanci bistveno povezano z njeno vpetostjo v materialno substanco, je tudi slednja preučena temeljiteje.

Vsaka od navedenih tem prispeva k celostni opredelitvi narave spremembe v jainizmu. Posredno obenem pomaga razjasniti, ali je jainistična filozofija v širšem kontekstu indijske filozofije resnično edinstvena v tolikšni meri, kot

Narava_spremembe_v_jaonisticni_filozofiji_FINAL.indd 15

12.10.2016 11:47:34

Ana Bajželj se ukvarja z indijskimi filozofijami, zlasti z jainizmom. Kot raziskovalka je bila zaposlena na Univerzi v Ljubljani in na University of Rajasthan, trenutno pa raziskuje na The Polonsky Academy (The Van Leer Jerusalem Institute). Je avtorica več člankov in poglavij v knjigah, med drugim »The Jain Ontological Model According to Kundakunda and Umāsvāti« (Asian Studies, 2013), »Na kraju spoznavanja: premislek o naravi izrednih spoznavnih načinov v indijskih filozofijah« (Poligrafi, 2013), »Mahāvīra: From Heretic to Fordmaker« (Education About Asia, 2015), »Nonviolence Toward One-Sensed Beings in Jainism« (Nonviolence as a Way of Life: History, Theory, Practice, ur. Predrag Cicovacki in Kendy Hess, Motilal Banarsidass, v tisku), »When Earth Comes Alive: Earth-Bodied Beings in Jain Tradition« (Soulless Matter, Seats of Energy: Metals, Gems and Minerals in South Asian Traditions, ur. Fabrizio Ferrari in Thomas Dähnhardt, Equinox Publishing, 2016) in (v soavtorstvu s Shivani Bothra) »The Rise of Non-Veg: Meat and Egg Production and Consumption in Contemporary India« (The Future of Meat Without Animals, ur. Brianne Donaldson in Christopher Carter, Rowman & Littlefield International, 2016). Kot vabljena predavateljica je gostovala na Claremont Lincoln University, Freie Universität Berlin, Banaras Hindu University, University of Haifa, The Hebrew University of Jerusalem in Österreichische Akademie der Wissenschaften.

Narava_spremembe_naslovka_FINAL3.indd 1

Jainistično pojmovanje spremembe zavzema posebno mesto v indijskem filozofskem prostoru, saj sta v sistemu dinamičnega realizma, ki ga je jainizem predlagal, elementa stalnosti in spremembe oba sprejeta za resnična, in še več, njuno razmerje je prepoznano kot priredno in ne podredno. Z drugimi besedami, element stalnosti in element spremembe sta v jainistični ontološki shemi usklajena in razumljena kot enakovredna.

ISBN 978-961-237-821-9

ISBN 978-961-237-821-9

9 789612 378219

Ana Bajželj: Narava spremembe v jainistični filozofiji

Ana Bajželj

Narava spremembe v jainistični filozofiji

Znanstvena monografija Narava spremembe v jainistični filozofiji se ukvarja s tematiko spremembe v ontoloških naukih dveh zgodnjih sistematizatorjev jainistične filozofske misli, Kundakunde in Umāsvātija. V indijskem filozofskem prostoru je jainistična ontologija pogosto označena kot edinstvena, saj naj bi se ji z vpeljavo prirednega odnosa med stalnostjo in spremembo uspelo ogniti tako pozicijam absolutne stalnosti in absolutne spremembe na eni strani kot tudi vmesnim pozicijam, ki so bodisi stalnost bodisi spremembo postavljale v podredni položaj. V pričujoči monografiji avtorica preiskuje, v kolišni meri je ta oznaka edinstvenosti upravičena. Ali je priredni odnos med spremembo in stalnostjo značilen za celoten jainistični nauk o stvarnosti? Po predstavitvi drugačnih razumevanj odnosa med spremembo in stalnostjo v indijskem filozofskem kontekstu avtorica preišče status spremembe v splošnih opredelitvah substance v izbranih tekstih Kundakunde in Umāsvātija, nato pa se loti poskusa aplikacije splošnega modela substance na posamezne substance, tj. na živo substanco, materijo, prostor, čas, sredstvo gibanja in sredstvo mirovanja. Gre za inovativen pristop k že tako redko problematizirani temi, ki pomembno nadgrajuje dosedanje prikaze ­jainistične ontologije.

12.10.2016 9:17:36