Nemščina v diahroni perspektivi

NEMS DUAH ISBN 978-961-06-0372-6

Univerzitetni učbenik Nemščina v diahroni perspektivi je predvsem namenjen študentkam in študentom nemškega jezika in književnosti na prvi stopnji visokošolskega študija. Seznani jih z osnovnimi zakonitostmi jezikovnega razvoja od indoevropščine do današnje nemščine, da bodo lahko razumeli posebnosti, navidezne anomalije in spremembe v sodobnem jeziku ter postali pozorni na skrivne medjezikovne povezave. Orisu sorodstvenih vezi indoevropskih in germanskih jezikov ter prikazu jezikovnih stopenj nemščine v kulturno-zgodovinskem kontekstu, s posebnim poudarkom na obdobju stare visoke nemščine, srednje visoke nemščine in zgodnje

Nemscinav_diahroni_perspektivi_naslovka_FINAL.indd 1

nove visoke nemščine, sledi diahrona obravnava jezikovnega razvoja po različnih jezikovnih ravninah, ki zagotavlja transparentnost in kontinuiteto v prikazu jezikovnega razvoja do današnjih dni: na področju jezikovnega sistema, ki zajema fonetično-fonološke, grafemske, morfološke in sintaktične spremembe, ter na področju besedišča, ki obsega semantične in leksikalne spremembe.

Kot zaključek posameznih razvojnih teženj so prikazane tipološke spremembe nemščine, zadnje poglavje pa se posveča, kar je še posebej zanimivo za slovenski prostor, nemščini na Slovenskem in germanizmom v slovenščini. Učbenik zaokroži slovensko-nemški terminološki slovarček.

MARIJA JAVOR BRIŠKI je kot redna profesorica zaposlena na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer poučuje starejši nemški jezik in književnost.

Pedagoško in raziskovalno je delovala na več evropskih univerzah. Preučevala je teoretični problem komike, njene kulturno pogojene oblike in funkcije v historiografskem diskurzu in drugih besedilih ter starejše nemške vire na Slovenskem.

V zadnjem času pa raziskuje produktivno recepcijo starejše književnosti, kulturne in geografske transgresije ter emocije v literarnih besedilih. Objavila je več izvirnih znanstvenih člankov v mednarodno odmevnih revijah in znanstveno monografijo Die Zimmerische Chronik. Studien zur Komik als Medium der Dialogisierung des historischen Diskurses (2005). Bila je vodja ali članica več mednarodnih in nacionalnih projektov, od 2010 do 2014 pa predstojnica Oddelka za germanistiko.

MARIJA JAVOR BRIŠKI: NEMŠČINA V DIAHRONI PERSPEKTIVI

9 789610 603726

MARIJA JAVOR BRIŠKI

NEMŠČINA V DIAHRONI PERSPEKTIVI

Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Ljubljana, 2020

24. 09. 2020 11:34:01

Marija Javor Briški

NEMŠČINA V DIAHRONI PERSPEKTIVI

Ljubljana 2020

NEMŠČINA V DIAHRONI PERSPEKTIVI Tip publikacije: univerzitetni učbenik Avtorica: Marija Javor Briški Recenzenta: Anton Janko, Frančiška Trobevšek Drobnak Lektorja: Luka Horjak, Andraž Briški Javor Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Petra Jerič Škrbec Slika na naslovnici: Ana Dujmović © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2020.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2020 Prva izdaja, prvi natis Naklada: 300 izvodov Cena: 22,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.112.2--13-112(075.8) JAVOR Briški, Marija Nemščina v diahroni perspektivi / Marija Javor Briški. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020 ISBN 978-961-06-0372-6 COBISS.SI-ID 27983619

Kazalo

3

Kazalo

Predgovor..................................................................................................................................... 9 1 Uvod.........................................................................................................................................11 2 Obdobja zgodovine nemščine.......................................................................................19 2.1 Periodizacija nemščine in njenih predhodnih obdobij..................................................19 2.2 Indoevropščina.............................................................................................................................22 2.3 Germanščina..................................................................................................................................26 2.4 .Stara visoka nemščina................................................................................................................28 2.5 Srednja visoka nemščina...........................................................................................................33 2.6 Zgodnja nova visoka nemščina...............................................................................................37 2.7 Stara spodnja nemščina ali stara saščina.............................................................................42 2.8 Srednja in nova spodnja nemščina........................................................................................42

3 Razvoj na področju jezikovnega sistema....................................................................45 3.1 Fonološke in grafemske spremembe....................................................................................45 3.1.1 Splošne značilnosti fonoloških sprememb...........................................................45 3.1.2 Začetki pismenosti v germansko-nemškem kulturnem prostoru ���������������46 3.1.3 Zgodovina glasovnega sistema od indoevropščine do zgodnje nove visoke nemščine..................................................................................................47 3.1.3.1 Samoglasniki.....................................................................................................47 3.1.3.2 Soglasniki...........................................................................................................59 3.1.4 Narečja, pisni jeziki in knjižni jezik...........................................................................70 3.2 Morfološke spremembe.............................................................................................................73 3.2.1 Glagol.................................................................................................................................75 3.2.1.1 Krepki glagoli....................................................................................................75 3.2.1.2 Šibki glagoli.......................................................................................................87 3.2.1.3 Prehod krepkih glagolov v skupino šibkih glagolov..........................90 3.2.1.4 Preterito-prezent.............................................................................................91 3.2.1.5 Atematski ali korenski glagoli.....................................................................92 3.2.2 Samostalnik......................................................................................................................93 3.2.2.1 Tvorba debla in samostalniške sklanjatve..............................................94 3.2.2.2 a-debelni samostalniki..................................................................................95 3.2.2.3 ō-debelni samostalniki..................................................................................97

4

Marija Javor Briški: Nemščina v diahroni perspektivi

3.2.2.4 i-debelni samostalniki....................................................................................98 3.2.2.5 u-debelni samostalniki................................................................................101 3.2.2.6 er-debelni samostalniki srednjega spola..............................................102 3.2.2.7 n-debelni samostalniki................................................................................103 3.2.2.8 r-debelni samostalniki.................................................................................108 3.2.2.9 Atematski samostalniki...............................................................................110 3.3 Skladenjske spremembe.........................................................................................................112 3.3.1 Enostavčna poved (einfacher Satz) in struktura besednih skupin..............113 3.3.2 Glagolska skupina........................................................................................................115 3.3.3 Samostalniška skupina...............................................................................................119 3.3.4 Zanikanje........................................................................................................................124

4 Razvoj na področju besedišča...................................................................................... 127 4.1 Uvod v leksikalne in semantične spremembe.................................................................127 4.1.1 Leksikalne spremembe..............................................................................................127 4.1.1.1 Izguba besed...................................................................................................127 4.1.1.2 Nastanek novih besed.................................................................................128 4.1.1.3 Prevzete besede.............................................................................................131 4.1.2 Semantične spremembe...........................................................................................136 4.1.2.1 Tipi semantičnih sprememb......................................................................138 4.1.2.2 Procesi semantičnih sprememb...............................................................145 4.1.2.3 Vzroki za semantične spremembe..........................................................150 4.1.2.4 Etimologija.......................................................................................................151 4.2 Indoevropsko besedišče – podedovane besede............................................................151 4.3 Doba germanščine.....................................................................................................................152 4.3.1 Germansko besedišče................................................................................................152 4.3.2 Germanščina v stiku....................................................................................................154 4.3.2.1 Rimski vpliv –‚prvi latinski val‘ (50 pr. n. št.–500 n. št.).....................154 4.3.2.2 Germanske prevzete besede v latinščini..............................................163 4.3.2.3 Keltske prevzete besede v germanščini................................................163 4.3.2.4 Germanske prevzete besede v finščini..................................................164 4.4 Doba stare visoke nemščine...................................................................................................164 4.4.1 Prevzete besede v času stare visoke nemščine.................................................164 4.4.1.1 ‚Drugi latinski val’ pod vplivom pokristjanjevanja (500–800 n. št.)................................................................................................164

Kazalo

5

4.4.1.2 Vpliv grščine...................................................................................................168 4.4.1.3 Sledovi irščine................................................................................................168 4.4.1.4 Najstarejši anglicizmi..................................................................................169 4.4.2 Besedotvorje v stari visoki nemščini.................................................................... 169 4.4.2.1 Zloženke..........................................................................................................169 4.4.2.2 Sestavljenke in izpeljanke.........................................................................169 4.5 Doba srednje visoke nemščine.............................................................................................171 4.5.1 Besedišče pod vplivom dvorske kulture.............................................................171 4.5.1.1 Prevzete besede iz francoščine...............................................................171 4.5.1.2 Prevzete besede iz srednje nizozemščine/flamščine....................... 175 4.5.1.3 Semantične spremembe podedovanih besed.................................. 179 4.5.2 Besedišče pod vplivom mistike............................................................................. 180 4.5.3 Strokovno besedišče..................................................................................................182 4.5.4 Besedotvorje v dobi srednje visoke nemščine s formalnega vidika ��������182 4.5.4.1 Zloženke..........................................................................................................183 4.5.4.2 Izpeljanke........................................................................................................183 4.6 Doba zgodnje nove visoke nemščine................................................................................184 4.6.1 Zgodnja nova visoka nemščina v stiku...............................................................187 4.6.1.1 ‚Tretji latinski val‘ v dobi humanizma (konec 15. st.–16. st.) ���������� 188 4.6.1.2 Prevzete besede iz grščine........................................................................188 4.6.1.3 Prevzete besede iz francoščine v 17. stoletju..................................... 188 4.6.1.4 Prevzete besede iz italijaniščine v 15., 16. in 17. stoletju............... 189 4.6.1.5 Vpliv angleščine............................................................................................189 4.6.1.6 Vpliv slovanskih jezikov..............................................................................189 4.6.1.7 Prevzete besede iz jidiša in latovščine.................................................. 190 4.6.1.8 Prevzete besede iz nizozemščine in drugih jezikov......................... 190 4.6.2 Besedotvorje v dobi zgodnje nove visoke nemščine....................................190

5 Tipološke spremembe nemščine................................................................................193 6 Nemščina na Slovenskem in germanizmi v slovenščini......................................197 Seznam krajšav in simbolov.............................................................................................209 Slovensko-nemški slovar(ček)..........................................................................................213 Literatura in viri.....................................................................................................................223

Vsem ĹĄtudentkam in ĹĄtudentom, ki bodo z veseljem in zanimanjem sodelovali.

Predgovor

9

Predgovor

V času komercializacije znanosti v moderni družbi, ki ceni predvsem neposredno uporabnost usvojenega znanja in pridobljenih veščin, se ne zdi samoumevno, da bi se študentje germanistike posvečali razvoju nemščine od njenih pradavnih začetkov do današnjih dni. Splošno razširjeno mnenje je, da za poklicno usposobljenost, ki zagotavlja uspešno opravljanje dela, zadošča že temeljito učenje sodobnega jezika. Vendar pa nam soočanje z nemščino izključno na aktualni sinhroni ravni, torej na sedanji časovni stopnji, omogoča le površinsko dojemanje jezika, ki nas sicer usposobi, da določene jezikovne značilnosti zaznamo in opišemo, vpogled v globlje razumevanje jezikovnih posebnosti, navideznih anomalij in skrivnih medjezikovnih povezav pa nam ostane zastrt.

Ali ste se morda kdaj spraševali, zakaj se v sedanjiških glagolskih oblikah ednine pri nekaterih glagolih samoglasnik razlikuje, kot npr. pri glagolu fallen: ich falle – du fällst – er fällt; pri drugih, recimo pri glagolu fliegen, pa ne? Ali ste pri učenju krepkih glagolov opazili kake posebne značilnosti in veste, od kod izvirajo? Zakaj se glagol wissen v tretji osebi ednine v sedanjiku sprega: er/sie/ es weiß – brez obrazila -t, ki je za to glagolsko obliko sicer značilno? Odstopanj ne opažamo le pri glagolih, temveč tudi na drugih oblikoslovnih in ostalih jezikovnih področjih. Tako se pri samostalnikih množina tvori na različne načine, npr. Huhn – Hühner, Hahn – Hähne, Ziege – Ziegen, Uhu – Uhus. Le zakaj? Ali bi znali razložiti, zakaj se razlikuje začetnica pri samostalnikih Ziegel – Tiegel, čeprav oba izhajata iz lat. besede tēgula? Iz našega zornega kota pa je še posebej zanimiv vpliv nemščine na slovenski jezik, ki se odraža v raznih izposojenkah.

Ali ste vedeli, da sta slovenski besedi skrinja in viža nemškega izvora? Morda celo poznate kako nemško besedo, ki je prevzeta iz slovenščine?

Na ta in še na mnoga druga vprašanja s področja izgovarjave, pravopisa, slovnice, besedišča in medsebojnih jezikovnih vplivov boste znali odgovoriti, če se boste poglobili v skrivni svet nemškega jezika z diahronega vidika. Odkrili boste povezave med nemščino in ostalimi germanskimi ter drugimi sorodnimi jeziki, ki jih govorite. Poleg tega boste postali pozorni na razvojne težnje nemščine, ki se kot živi jezik še vedno spreminja. Poznavanje osnovnih znakonitosti jezikovnega razvoja od indoevropščine do današnje nemščine in njegove odvisnosti od zgodovinskega in družbenega konteksta nam torej omogoča, da razumemo jezikovne spremembe in posebnosti tudi v sodobnem jezikovnem sistemu, na ta način zgrajeno znanje pa pripomore k odkrivanju in zavedanju skupnih značilnosti sorodnih jezikov.

10

Marija Javor Briški: Nemščina v diahroni perspektivi

Učbenik sem napisala v slovenščini z namenom, da bi bili študentje tudi na germanističnem strokovnem področju sposobni uporabljati slovensko terminologijo.

Na tem mestu se iskreno zahvaljujem recenzentoma red. prof. dr. Antonu Janku in red. prof. dr. Frančiški Trobevšek Drobnak, ki sta mi med študijem in na začetku službene poti približala zanimivo tematiko o primerjalnem germanskem jezikoslovju in zgodovini nemškega jezika. Hvaležna sem svojemu nekdanjemu študentu in sedanjemu kolegu Luku Horjaku za kritično branje in lektoriranje končnega besedila.

Nenazadnje se zahvaljujem tudi svojemu sinu Andražu Briškemu Javorju za konstruktivne pogovore in jezikovni pregled učbenika v nastajanju ter Ani Dujmović za sliko na naslovnici.

Ljubljana, november 2019 Marija Javor Briški

Uvod

11

1 Uvod

V drugem poglavju knjige bomo predstavili obdobja nemščine in predhodna jezikovna obdobja, ki jih bomo umestili v prostor in čas. S tem bomo nakazali družbene, politične in kulturne sile, ki so vplivale na jezikovne spremembe. Med drugim bomo orisali sorodstvene vezi indoevropskih in germanskih jezikov, ki so jih v 19. stoletju odkrili pripadniki zgodovinsko-primerjalnega jezikoslovja s pomočjo primerjalne metode, ter na kratko opisali njihove teorije o razvoju jezikov. Sledil bo prikaz jezikovnih stopenj nemščine v kulturno-zgodovinskem kontekstu od zgodnjega srednjega veka do začetka 20. stoletja, ko je Duden normiral nemški pravopis in s tem postavil trdne temelje standardizaciji nemškega jezika.

Pri tem se bomo osredotočili na obdobja stare visoke nemščine, srednje visoke nemščine in zgodnje nove visoke nemščine.

Da bi zagotovili transparentnost in kontinuiteto v prikazu jezikovnega razvoja do današnjih dni, sprememb ne bomo, kot je običajno v večini starejših učbenikov, obravnavali razvrščenih časovno po jezikovnih stopnjah, temveč diahrono po različnih jezikovnih ravninah: na področju jezikovnega sistema (tretje poglavje), ki zajema fonetično-fonološke (glasovne), grafemske (zapisovalne), morfološke (oblikoslovne) in sintaktične (skladenjske) spremembe, poleg tega pa razvoj na področju besedišča (četrto poglavje), ki obsega semantične (pomenske) in leksikalne spremembe (tiste, ki se tičejo besednega zaklada). Ker se vzroki za jezikovne spremembe po posameznih področjih razlikujejo ter so lahko znotraj-, med- in zunajjezikovne narave, bomo pri vsakem poglavju uvodoma ali pa pri sprotni razlagi podali glavne oporne točke za razumevanje sprememb in jezikovnega razvoja.

V petem poglavju bomo kot zaključek posameznih razvojnih teženj prikazali tipološke spremembe nemščine. Dodali bomo, kar je za slovenski prostor še posebej zanimivo: samostojno, šesto poglavje o nemščini na Slovenskem in o germanizmih v slovenščini, na samem koncu pa še slovensko-nemški terminološki slovarček.

12

Marija Javor Briški: Nemščina v diahroni perspektivi

Naloga Da bi se seznanili z različnimi nivoji jezikovnih sprememb v praksi, primerjajte Pesem o Hildebrandu, ki je nastala v 8. st., z njenim prevodom v sodobno nemščino. Katere fonetično-fonološke, grafemske, morfološke, sintaktične, semantične in leksikalne razlike opazite? Ali opazite tudi kakšne podobnosti z novo visoko nemščino?

Pesem o Hildebrandu 15 ‚dat sagetun mi usere liuti, alte anti frote, dea érhina warun, dat Hiltibrant hætti min fater, ich heittu Hadubrant. forn her ostar giweit, floh her Otachres nid, hina miti Theotrihhe enti sinero degano filu.

20 her furlaet in lante luttila sitten, prut in bure barn unwahsan, arbeo laosa. her raet ostar hina. des sid Detrihhe darba gistuontun fateres mines: dat uuas so friuntlaos man.

25 Her was Otachre ummet tirri, degano dechisto miti Deotrihhe. her was eo folches at ente: imo was eo fehta ti leop. chud was her chonnem mannum. ni waniu ich iu lib habbe.‘ – 30 ‚wettu irmingott‘, quad Hiltibrant, ‚obana ab heuane, dat du neo dana halt mit sus sippan man dinc ni gileitos!‘ want her do ar arme wuntane bauga, cheisuringu gitan, so imo se der chuning gap, 35 Huneo truhtin: ‚dat ich dir it nu bi huldi gibu.‘ Hadubrant gimahalta, Hiltibrantes sunu: ‚mit geru scal man geba infahan, ort widar orte. du bist dir, alter Hun, ummet spaher; 40 spenis mih mit dinem wortun, wili mih dinu speru werpan. pist also gialtet man, so du ewin inwit fortos. dat sagetun mi sęolidante westar ubar wentilsęo, dat inan wic furnam: tot ist Hiltibrant, Heribrantes suno.‘

Uvod

13

(Cit. po Schlosser, 1989, 264, 266. Pokončna pisava pomeni, da gre za rekonstruiran zapis, ki odstopa od rokopisa, ločila pa so dodana, da bi bralec besedilo lažje razumel.)

Prevod v novo visoko nemščino 15 ‚Das sagten mir unsere Leute, alte und weise, die ehedem waren, dass Hildebrand mein Vater heiße, ich heiße Hadubrand.

Einst ging er nach Osten, er floh vor Odoakers Hass, hin mit Dietrich und vielen seiner Krieger.

20 Er ließ im Lande die Kleine sitzen, die junge Frau im Hause und ein unerwachsenes Kind, erblos. Er ritt nach Osten.

Seitdem entbehrte Dietrich meinen Vater: das war ein so freundloser Mann.

25 Er, der treueste Gefolgsmann, war mit Dietrich auf Odoaker unmäßig zornig.

Er war stets an der Spitze des Heeres: Ihm war stets das Gefecht sehr willkommen.

Kund war er kühnen Männern.

Ich glaube nicht, dass er noch am Leben ist.‘ – 30 ‚Ich rufe Gott zum Zeugen an‘, sprach Hildebrand, ‚oben am Himmel, dass du nie mit einem so nahen Verwandten eine Verhandlung führtest!‘ Er wand da vom Arm gewundene Ringe, aus Kaisermünzen gemacht, die ihm der König gegeben hatte, 35 der Herrscher der Hunnen: ‚Das gebe ich dir aus Freundschaft.‘ Hadubrand sprach, Hildebrands Sohn: ‚Mit dem Speer soll ein Mann eine Gabe empfangen, Spitze gegen Spitze.

Du bist, alter Hunne, unmäßig schlau; 40 lockst mich mit deinen Worten, willst nach mir mit deinem Speer werfen.

Ein so alter Mann bist du geworden, weil du immer Trug im Schilde führtest.

Das sagten mir Seefahrende, von Westen über das Meer, dass ihn der Kampf genommen hat: tot ist Hildebrand, Heribrands Sohn.‘

NEMS DUAH ISBN 978-961-06-0372-6

Univerzitetni učbenik Nemščina v diahroni perspektivi je predvsem namenjen študentkam in študentom nemškega jezika in književnosti na prvi stopnji visokošolskega študija. Seznani jih z osnovnimi zakonitostmi jezikovnega razvoja od indoevropščine do današnje nemščine, da bodo lahko razumeli posebnosti, navidezne anomalije in spremembe v sodobnem jeziku ter postali pozorni na skrivne medjezikovne povezave. Orisu sorodstvenih vezi indoevropskih in germanskih jezikov ter prikazu jezikovnih stopenj nemščine v kulturno-zgodovinskem kontekstu, s posebnim poudarkom na obdobju stare visoke nemščine, srednje visoke nemščine in zgodnje

Nemscinav_diahroni_perspektivi_naslovka_FINAL.indd 1

nove visoke nemščine, sledi diahrona obravnava jezikovnega razvoja po različnih jezikovnih ravninah, ki zagotavlja transparentnost in kontinuiteto v prikazu jezikovnega razvoja do današnjih dni: na področju jezikovnega sistema, ki zajema fonetično-fonološke, grafemske, morfološke in sintaktične spremembe, ter na področju besedišča, ki obsega semantične in leksikalne spremembe.

Kot zaključek posameznih razvojnih teženj so prikazane tipološke spremembe nemščine, zadnje poglavje pa se posveča, kar je še posebej zanimivo za slovenski prostor, nemščini na Slovenskem in germanizmom v slovenščini. Učbenik zaokroži slovensko-nemški terminološki slovarček.

MARIJA JAVOR BRIŠKI je kot redna profesorica zaposlena na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer poučuje starejši nemški jezik in književnost.

Pedagoško in raziskovalno je delovala na več evropskih univerzah. Preučevala je teoretični problem komike, njene kulturno pogojene oblike in funkcije v historiografskem diskurzu in drugih besedilih ter starejše nemške vire na Slovenskem.

V zadnjem času pa raziskuje produktivno recepcijo starejše književnosti, kulturne in geografske transgresije ter emocije v literarnih besedilih. Objavila je več izvirnih znanstvenih člankov v mednarodno odmevnih revijah in znanstveno monografijo Die Zimmerische Chronik. Studien zur Komik als Medium der Dialogisierung des historischen Diskurses (2005). Bila je vodja ali članica več mednarodnih in nacionalnih projektov, od 2010 do 2014 pa predstojnica Oddelka za germanistiko.

MARIJA JAVOR BRIŠKI: NEMŠČINA V DIAHRONI PERSPEKTIVI

9 789610 603726

MARIJA JAVOR BRIŠKI

NEMŠČINA V DIAHRONI PERSPEKTIVI

Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Ljubljana, 2020

24. 09. 2020 11:34:01