Antologijo je uredila JANA ŠNYTOVÁ (1976) – lektorica češkega jezika in književnosti, prevajalka in urednica. Študirala je češčino in francoščino na Filozofski fakulteti v Brnu. Tam je tudi sodelovala s kulturno-umetniškimi društvi in založbami ter pomagala organizirati različne literarne festivale in večere. Od leta 2005 živi v Ljubljani in dela kot lektorica češkega jezika in književnosti na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Avtor spremne besede JAN ŠTOLBA (1957) je češki literarni kritik, prozaist, pesnik in jazzist. Objavlja literarne kritike in recenzije v čeških kulturnih in literarnih revijah ter dnevnikih. Leta 2007 je za zbirko esejev Nedopadající džbán in za redno kritično spremljanje sodobne češke književnosti dobil nagrado F. X. Šalde za najbolj izrazitega literarnega kritika. Kot kritik se ukvarja predvsem s sodobno češko poezijo. Je tudi avtor štirih pesniških zbirk in dveh knjig proze.
Nesrecno_srecni_naslovnica_FINAL.indd 1
Izbor pesmi natančno prikazuje temeljni položaj in edinstvenost češke poezije druge polovice 20. stoletja, ki je spopad med veliko besedo, med besedo, ki je polna patosa, apeliranja, pozivanja, besedo, ki se tepe s svetom in za svet. Ta beseda pa se je v češkem okolju izkazala za skrajno varljivo, za zlorabljivo, za prodajljivo. In zato se lahko češka poezija bere tudi kot iskanje iskrenega človeškega položaja brez patetičnih besed. Ta poudarek, ta zgodba češke pesniške govorice se v tolikšni meri ne vidi in ne sliši niti v prestižnih čeških antologijah, ne zazveni niti v temeljnih literarnozgodovinskih sintezah. Zato je zelo dragoceno, da je tako opazen v tej slovenski antologiji. Hkrati pa bržkone gre tudi za dragoceno uslugo slovenski kulturi in literaturi. To je tudi zanjo možnost, da se vpraša, ali ni ta boj s prehitro in včasih nevarno gorečnostjo velikih besed mogoče tudi zgodba slovenske poezije oziroma ali se ne poskuša tudi slovenska poezija otresti privlačnosti velikih pozivov in programskih apelov. Po skoraj stoletju imajo torej slovenski bralci v rokah pregledno in na temeljnih vrednotah zastavljeno antologijo, ki lahko spregovori tudi v njihovem, sodobnem jeziku, saj se ne zaključuje v nekem zgodovinskem trenutku, temveč se nadaljuje prav do današnjih dni.
Jakub Chrobák češki pesnik, literarni zgodovinar in kritik
NESREČNO SREČNI
PESNIKI, UVRŠČENI V ANTOLOGIJO: Bohuslav Reynek (1892–1971) František Halas (1901–1949)
NESREČNO SREČNI
Kot prevajalka, mentorica in lektorica je pri antologiji sodelovala TATJANA JAMNIK (1976) – pesnica, pisateljica, prevajalka, urednica in organizatorka kulturnih prireditev. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja češko in poljsko literaturo – iz češčine je doslej prevedla šest knjig, leta 2009 je za prevod Sežigalca trupel Ladislava Fuksa prejela priznanje za mladega prevajalca. Vodi prevajalske delavnice za študente češčine, poljščine in slovenščine.
Antologija slovenskih prevodov triintridesetih čeških pesnikov, ki mapira razvoj in temeljno usmeritev češke poezije druge polovice 20. stoletja, je poseben dogodek za obe državi, in dobro je, da bo izšla v prav takšni obliki in s takšno avtorsko ekipo. Kar že na prvi pogled pritegne pozornost, je dejstvo, da so antologijo ustvarili tako rekoč »pesniki za pesnike« – stihe je izbral pesnik Petr Hruška, uvod je napisal pesnik in kritik Jan Štolba, za prevode v slovenščino pa je poskrbela prevajalka in pesnica Tatjana Jamnik. Celotni projekt je koordinirala in antologijo uredila lektorica češčine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Jana Šnytová.
Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
Izbor pesmi za pričujočo antologijo je pripravil PETR HRUŠKA (1964) – češki pesnik, literarni zgodovinar in znanstvenik. Po končanem študiju češkega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ostravi se je zaposlil kot literarni zgodovinar na Akademiji znanosti Češke republike v Brnu, kjer se ukvarja predvsem s češko poezijo po letu 1945. Kot gostujoči profesor predava tudi na univerzah v Brnu, Ostravi in Opavi. Je avtor petih pesniških zbirk, napisal je tudi znanstveno monografijo o pesniku Karlu Šiktancu (2010).
Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
Jaroslav Seifert (1901–1986) Jan Zahradníček (1905–1960) Vladimír Holan (1905–1980) František Hrubín (1910–1971) Oldřich Mikulášek (1910–1985) Jiří Kolář (1914–2002) Jan Hanč (1916–1963) Josef Kainar (1917–1971) Ivan Blatný (1919–1990) Emil Juliš (1920–2006) Zbyněk Havlíček (1922–1969) Jan Skácel (1922–1989) Miroslav Holub (1923–1998) Ivan Diviš (1924–1999) Karel Hynek (1925–1953) Karel Šiktanc (1928) Egon Bondy (1930–2007) Zbyněk Hejda (1930) Jan Zábrana (1931–1984) Viola Fischerová (1935–2010) Václav Hrabě (1940–1965) Petr Kabeš (1941–2005) Antonín Brousek (1941) Petr Král (1941) Ivan Wernisch (1942) Ivan Martin Jirous (1944–2011) Miloslav Topinka (1945) Vít Slíva (1951) Pavel Zajíček (1951)
ISBN 978-961-237-520-1
Jiří H. Krchovský (1960) Pavel Kolmačka (1962)
ISBN 978-961-237-520-1
9 789612 375201
21.8.2012 8:38:59
NESREČNO SREČNI Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
NESREČNO SREČNI
Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja Uredila: Jana Šnytová Izbor pesmi: Petr Hruška Spremna beseda: Jan Štolba Prevedli: Tatjana Jamnik in študentje bohemistike (Anjuša Belehar, Jurij Bobič, Nastasja Božič, Špela Gorše, Korana Hollan, Katja Ketiš, Špela Kopitar, Nina Kupic, Miša Lamut, Katarina Lebar, Maja Lisjak, Manca Miklavc, Tanja Mirtič, Ksenija Mravlja, Barbara Okorn, Ana Pauer, Bojana Petkovič, Klemen Pisk, Eva Rajh, Urška Repnik, Anja Sredić, Viktor Škedelj Renčelj, Pia Šlogar, Maruša Telban, Katja Tomažič, Petra Velikonja) Lektorirala: Tatjana Jamnik Mentorstvo in strokovni pregled: Jana Šnytová, Tatjana Jamnik, Špela Sevšek Šramel Recenzenta: Erik Gilk, Jakub Chrobák Slika na naslovnici: Jan Koblasa: Sel – reprodukcija iz knjige Mahulene Nešlehove: Jan Koblasa (Praga: Karolinum, 2002) Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau © Bohuslav Reynek – heirs; František Halas – heirs; Jaroslav Seifert – heirs c/o DILIA; Jan Zahradníček – heirs c/o DILIA; Vladimír Holan c/o Aura-Pont s.r.o., Prague, Czech Republic; František Hrubín – heirs c/o DILIA; Oldřich Mikulášek – heirs; Jiří Kolář – heirs; Jan Hanč – heirs c/o DILIA; Josef Kainar – heirs c/o DILIA; Ivan Blatný; Emil Juliš – heirs; Zbyněk Havlíček – heirs c/o DILIA; Jan Skácel – heirs; Miroslav Holub – heirs c/o DILIA; Ivan Diviš; Karel Hynek – heirs; Karel Šiktanc; Egon Bondy – heirs; Zbyněk Hejda; Jan Zábrana – heirs; Viola Fischerová – heirs; Václav Hrabě – heirs; Petr Kabeš – heirs; Antonín Brousek; Petr Král; Ivan Wernisch; Ivan Martin Jirous; Miloslav Topinka; Vít Slíva; Pavel Zajíček; Jiří H. Krchovský; Pavel Kolmačka. © Za prevod v slovenski jezik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slavistiko Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2012 Prva izdaja Naklada: 400 izvodov Cena: 34,90 EUR Knjiga je izšla s finančno podporo Ministrstva za kulturo Češke republike, Veleposlaništva Češke republike in podjetij Krka, d. d., Novo mesto in VIPAP Videm Krško, d. d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.162.3-194 821.162.3.09-1"19" NESREČNO srečni : antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja / [uredila Jana Šnytová ; izbor pesmi Petr Hruška ; spremna beseda Jan Štolba ; prevedli Tatjana Jamnik ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012 ISBN 978-961-237-520-1 1. Šnytová, Jana 262881024
Kazalo
3
Kazalo
Jana ŠNYTOVÁ: Čemu antologija češke poezije? Petr HRUŠKA: Opomba avtorja izbora Jan ŠTOLBA: Svet, otrok, jok in besede
15 17 19
Bohuslav REYNEK (1892–1971) Sladko je obračati liste ... Sence Koze na poljih Spomin Mrtva mačka Jutranji dvor Pietà Luna proti jutru Lakota Kava Kaplja dežja Paličke v plotih Žveplenka v luži
39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51
František HALAS (1901–1949) Izgubljena In naenkrat Citati Dolores Noče biti sama Privoščimo jima Ko bo bomba počila Verlaine se spominja Rimbauda Kaj pa pesnik
52 53 54 56 58 60 61 62 63
Jaroslav SEIFERT (1901–1986) Opoldne na belo soboto ... Pesem za na konec Marche funèbre
66 67 68
4
Nesrečno srečni: Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
Halleyjev komet Preden se bo posušilo teh nekaj poljubov ... Neki slavni kitajski slikar ... Noč, gospodarica teme ... Na juliánovskih travnikih Model Pesem iz medigre Bachov koncert Jan ZAHRADNÍČEK (1905–1960) Akacija pod mojimi okni Tistekrati 1 Bilo je zadušno … 7 Bilo je zadušno … Pozdrav Prehitro Pesem vrnitve Samica
71 73 74 75 76 77 80 81
83 85 86 90 93 94 95 97
Vladimír HOLAN (1905–1980) Dve jezeri Vseskozi Zrcaljenje Smrt Noč s Hamletom Jama besed Padajoči list Praviš mi … Prosim In nato V krsti Skrivalnice Stena hiše čez cesto
99 100 101 102 103 105 106 107 108 109 110 111 112
František HRUBÍN (1910–1971) Prvič Ura zaljubljencev Zbiralec steklenic Nebo Soj umrle zvezde
113 114 115 116 117
Kazalo
Dež Romanca za krilni rog
5 120 121
Oldřich MIKULÁŠEK (1910–1985) Drama Klicar Očitki Nekaj je v zraku Druga metafora Tretja metafora Listek Pribji jok
129 131 134 136 139 142 144 145
Jiří KOLÁŘ (1914–2002) Glas se zažira v kamen Pohrkavajoča Prvi ljudje Noč je zasteklila reko. »Kaj tu počnete?« je dejal stražnik. – Dela se nedolžno, 10. januar 1950. Torek. (Kladno) Pegazov poduk Jej že, prosim te, kam gledaš? Ne vrtaj Kako se lahko tako nesramno lažeš? Za te darove Rojstvo jezika 4. pesem tišine
146 147 148 149 150 151 152 153 154 156 157 158 159
Jan HANČ (1916–1963) DOGODKI Zvečer hodim Knez Mihajlova Iskalci nežnosti Okoli Apolinarja Mraz Dva Epistola nikomur Dogodki II Rodil sem se ne da bi glasoval za Rednost ni ritem moje duše …
160 160 161 162 164 165 166 167 168 168 169
6
Nesrečno srečni: Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
Življenje niso samo čudoviti … Opustel Corso … Jezne in lačne … Roman? Ne! …
170 171 172 173
Josef KAINAR (1917–1971) Vozilo Operacija Glasba Na balin so strigli majhnega dečka Ribe Podgane Otrok spregleda List Se dogaja Jezna boste
174 175 177 178 180 181 183 185 186 187
Ivan BLATNÝ (1919–1990) Dvorišča Osma Poldan v juliju Božič Na verandi Mit Louise Propad Za viaduktom
189 191 193 196 197 198 199 200 201
Emil JULIŠ (1920–2006) Izkušnje 202 Zimska pokrajina s ptiči 203 Drevo ki tu stoji brezlistno in črno 204 Kam se to smeješ 205 Pot 206 V ozadju 207 Bivanje 208 Stran od vseh asfaltnih cest 209 Pomlad 210
Kazalo
7
Zbyněk HAVLÍČEK (1922–1969) AH kako se je vse spremenilo ... DAJ mi tuberkulozo ... V POLITIČNIH čeljustih dni ... VIDEL sem dojko ... KO si nadeneš ... VSE v življenju je ponovno srečanje ... BERENIKA je stopila iz jezera z lokvanji ... PLAČAM ... O POMLAD v provinci ... TAKRAT ...
211 212 213 214 216 217 220 221 222 223
Jan SKÁCEL (1922–1989) Sneg, kadar zgodaj pade mrak Večer Majhne postaje Trenutek Drugačna pesem o srcu Danes Z golim in mokrim na vrhu Mrtvi Hvalnica lesu Le temps des assassins
224 225 226 227 228 229 230 231 232 233
Miroslav HOLUB (1923–1998) Mačka Zemlja zvečer Radosten dogodek Amerika Vrt starih ljudi 1751 Kaj drugega Kuru, sindrom smejoče se smrti Šla bova na stolp
234 235 236 237 238 239 240 241 242
Ivan DIVIŠ (1924–1999) Tam je Isadora Duncan 29. maja Moralitete 7
243 244 245 246
8
Nesrečno srečni: Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
Moralitete 9 Bral sem narobe Odveč I Sursum corda II Skrivnost 26 ZADNJE … OKNO! Zjutraj odprto okno TOČNO OPOLDNE JE ZAČELA …
247 248 249 250 251 252 253 254
Karel HYNEK (1925–1953) Oči zaslepljene ... No torej najina ljubezen ... Glejte so plavi dnevi ... Odpiram svojo malo parfumerijo. Z menoj preberi napise na stekleničkah Hrošču trgam nožice Interpunkcija , Ponedeljki malega lorda
255 256 257 259 260 262 263
Karel ŠIKTANC (1928) Julij Sodni dan Mrtva sezona Smrt Jana Skácela Ta zemlja tukaj … Dež To s tem konjem
264 267 270 272 274 276 278
Egon BONDY (1930–2007) Prebiral sem ravno novico o procesu ... Podčrtajte pravilen odgovor ... Avtoportret Zakopana rit Na ulici V riti So posebni dnevi ... Človek se odloči ko je že obupal ... Nežni glas mamuta poln ljubezni ... Magor Jirous ... Vedno sem vedel da na tem svetu obstaja lepota ... Brezmejno krvavo nebo ...
281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 291 293
Kazalo
Zbyněk HEJDA (1930) Poleti 1959 Ko novembrsko dekletce Vse te grozote Moč ključev Ko se vzpne konj Vsa naslada Senca je padla Čez železniški most hrumi vlak V gostilni strašen hrup Sen Med počitnicami ... Bori na robu gozda ...
9
293 294 295 296 297 299 300 301 302 303 304 305
Jan ZÁBRANA (1931–1984) 1 Veter je vrtinčil … 306 19 Pri šoli sem slišal peti otroke … 307 25 Požrla mu ga je … 308 30 Pripravljene kocke … 309 76 Časopis je prišel v mrazu … 310 78 Obilje rožnatega zraka … 312 84 Od min porušeni samostan … 313 90 Celo življenje … 316 Krogi 318 Viola FISCHEROVÁ (1935–2010) Do kod naj še bruhne beda ... In potem še trpinčimo ... In senco išče kjer bi se ustavila ... Marie Lukasová … Kako dolgo bi te ljubila? ... K temu domu sodi ... Hladno Gospod ... Srečala sem pijanega starca ... Pri Tebi v cerkvi Gospod ... Prozorna obla ... Kaj vse je pozabila ... Starec z eno nogo v grobu ... Takrat je bil sneg prav fajn ... Pred njo si bežal v kozarec ...
320 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 331 332 333
10
Nesrečno srečni: Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
In kljub temu sva se draga ... Uboga vešča ... Kakšna sreča je zlato mokriti ...
334 335 336
Václav HRABĚ (1940–1965) Blues v spomin Vladimirja Majakovskega Ko bi mogel nadoknaditi vse zamujene ure spanca Blues o žalosti ugašajočega kaloriferja Koraki v noči Upanje Stoptime
337 341 342 344 346 347
Petr KABEŠ (1941–2005) vročice se širijo po telesu ... Z goro govorí ... Zlog psuje besedo ... Obtežilniki (Kar rečem, to veljam ...) Sile noči preizkušajo kako močna je noč ... Puščava se oglaša iz njegovega glasu ... Ko bi enkrat skoraj zatopotal ... V triintridesetem letu svoje starosti ... Prebijal sem se skozi elemente ... Njegova govorica morda le poje ... Pod surovim pritiskom svoje zavesti ...
349 350 351 352 355 358 359 360 361 363 364
Antonín BROUSEK (1941) Nekaterim neutihljivim češkim Rimbaudom Carinska deklaracija Tübingen Vulcano Upanje Jutro Konec počitnic Grafološka analiza Dnevni režim
365 366 369 371 372 374 376 378 379
Petr KRÁL (1941) Odlašanje Nočni pešec Vogal
381 382 384
Kazalo
Iz predmestja Bolj v noč kot v sebe … Špegli nam potiskajo lase naprej … Iztrgal si se prijatelju … Središče se napihuje s praznino … Zaznavali smo glasbo … EUROLINES Popoldne
11 387 388 389 390 391 392 393 394
Ivan WERNISCH (1942) Oči Že prihajajo! Drugi breg Sanje o smrti Po mizi Znana igra Že davno konec sveta ... Šel je po kri ... O kje neki Slišiš te ptice Pozabljeni
395 396 397 398 399 400 401 402 403 404 405
Ivan Martin JIROUS (1944–2011) Če me boš pustil umreti prej ... V. B. in njegovi Mariji Moji sošolci ... Na Marijinega vnebovzetja dan ... S črnilom polito nebo ... Sive in vijolične so hoste na obzorju ... Alica Žalostinka za Aloisa Šílo Nakup Hrbet
407 408 409 410 411 412 413 414 415 417
Miloslav TOPINKA (1945) drezanje v rane precej blizu ust zaklinjanje besed PODGANJE GNEZDO – /environment/ UTA /tekst-bivališče/ Pralci pasejo zijala …
418 419 421 422 423
12
Nesrečno srečni: Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
govorica se odvija … 425 VRTINCI – RAZPOKE 428 Morje valovi … 428 Grudice prsti … 429 Po potresu je počila zemlja … 430 Razpoka v zemlji … 431 Govorica brez besed … 432 Svetloba, razpeta med drevesi … 433 Iz razpok v zemeljski skorji … 434 Kaj si izgubil? … 435 Prsti razstirajo temo … 436 Gnezda galaksij … 437 /PREOBRAZBA/ 438 Vít SLÍVA (1951) Dekle, ki sedi pred ogledalom Z jadralnih letal dni Blaženi dnevi Na zidih Lacrimoso Jesenska dioptrija Spev kozlov Sonatni stavek Naslov v Hradcu
442 443 445 446 447 448 449 450 452
Pavel ZAJÍČEK (1951) Ko je bilo že jutro … 453 v opojenosti … 454 ČAKANJE (igra al kaj) 455 november 77 456 te omamlja jutranja resničnost? … 458 Hotel sem razkosat resničnost … 460 Ulice, v katero je vstopil … 461 17 Kava, cigareta itd. … 462 46 Popoldne je bilo pozno ... 463 Zima je že zdavnaj minila … 464 S trikotniki porisani zidovi … 465 Stara ženska, ki je šla mimo okna … 466
Kazalo
13
Jiří H. KRCHOVSKÝ (1960) Pod belim zidom … 467 Nataknjen na kol sivi … 468 Tihotapim se mimo ljudi ... 469 Vsi so zahrbtni lačni klopi ... 470 Hiša v temi, v hiši tema, hiša čisto sama ... 471 Ves čas le tema in tema ... 472 Bilo je pred kratkim, minilo je nekaj dni … 473 Kako bo po smrti? – Tebi kar težko … 474 Nad vrvico s kopalkami mesec okrogel bedi … 475 Kamorkoli se ozrem sem dolžan … 476 Pavel KOLMAČKA (1962) V leseni lopi … Očka nam je iz papirja izrezal … V opletajoči trenirki sem tekel … Šli smo po zasneženem polju … Proti večeru je nevihta poškodovala streho … Po poti med polji … Izklopljena elektrika … Gola se v temi svetlika … Zvečer, ko je zalival vrt … Dež z zaganjajočim vetrom te je udaril …
477 478 479 480 481 482 483 484 485 486
Jana Šnytová: Čemu antologija češke poezije?
15
Čemu antologija češke poezije? Jana Šnytová
Pričujoča antologija češke poezije v slovenskem prevodu zajema ustvarjalnost avtorjev od leta 1945 do danes, vanjo pa so uvrščeni avtorji, rojeni še za časa avstro-ogrske monarhije, kot tudi sodobni pesniki srednje generacije. Vsak izmed triintridesetih avtorjev je predstavljen z osmimi do trinajstimi pesmimi, odvisno od njihove dolžine. Zadnji, ki se je lotil podobnega dela, je bil prevajalec Ivan Lah, ki je leta 1922 za slovenske bralce pripravil strnjen knjižni pregled češke poezije, v katerega je uvrstil deset čeških pesnikov 19. stoletja. Od tedaj je torej minilo skoraj 100 let. V tem času je češka poezija v slovenskih prevodih sicer izhajala, vendar pogosteje zgolj v revijalnem tisku, knjižno pa bolj ali manj naključno in na podlagi medsebojnih prijateljskih stikov in vezi med avtorji in založniki ali okusa posameznih prevajalcev. Morda ni odveč pripomniti, da je bilo v češkem prostoru v istem obdobju izdanih skoraj dvajset krajših ali obsežnejših antologij slovenske poezije. O današnji dobi govorimo kot o času, ki ni naklonjen branju, če pa že kdo potisne na stran avdiovizualne medije in raje vzame v roke knjigo, potem večkrat poseže po prozi kot po poeziji. Ingeborg Bachmann v enem od svojih esejev z naslovom Čemu poezija? piše: V poeziji je le malo sreče, tistemu, ki jo piše, ne nudi skoraj nikakršnega upanja, da se bo posrečila, še tega ne, da bo koga ganila. Poezija je osamljena, nima nikakršne funkcije in upravičeno nikomur ne leži na srcu. Saj danes ničesar več ne slavi, celo verniki ji že dolgo ne priznavajo veljavnosti. Slava in vera jo prepuščata sami sebi. Ameriška pesnica Adrienne Rich vidi razloge za to »odpisanost« poezije v tem, da le-ta ni postala množičen tržni »proizvod«, ni prišla v prodajo v letališčnih časopisnih kioskih ali na policah veleblagovnic. Za povprečni um je »prezahtevna«, preveč elitna, vendar je bogati ne ponujajo na dražbah – kratkomalo je odveč. In tako bi lahko parafrazirali Ingeborg Bachmann in se vprašali: Čemu dandanes antologija češke poezije? Po prihodu v Slovenijo, kjer od leta 2005 delam kot lektorica za češki jezik in književnost na Filozofski fakulteti, sem hotela slovenske študente na novo ustanovljeni katedri za bohemistiko seznaniti tudi z bogastvom češke literature, ki je zame naravno in nujno kulturno zaledje. S presenečenjem sem ugotovila, da je to, kar sem doslej imela za temeljna dela
16
Nesrečno srečni: Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
češke poezije, ki presegajo meje češkega literarnega konteksta, slovenskim bralcem, ki jim češčina ni domača, nedostopno. Prevodi pesmi so bili razpršeni po revijalnih objavah, kakovost teh prevodov je včasih dvomljiva, knjižno je bilo sicer izdanih nekaj pomembnih del, po drugi strani pa tudi več zbirk manj znanih avtorjev. Zato se mi je porodila ideja, da bi za slovenskega bralca pripravili reprezentativen izbor češke poezije, ki bi bil vsaj prvi korak do zapolnitve te vrzeli. Na mojo pobudo, da se pripravi ta antologija, se je na samem začetku z veseljem odzvala večina njenih soustvarjalcev, čeprav so se zavedali zahtevnosti naloge. Zlasti pesnik in literarni zgodovinar Petr Hruška je s svojim premišljenim izborom avtorjev in pesmi položil trden »temeljni kamen« antologije. Znameniti češki kritik in dobitnik nagrade F. X. Šalde za literarno kritiko Jan Štolba se je takoj strinjal, da bo napisal uvodni esej, ki bo opredelil izbrano obdobje. Mladi prevajalci iz vrst študentov in absolventov bohemistike so se odgovorno in tankočutno lotili prevajalskega dela, čeprav je bila to za nekatere prva izkušnja s prevajanjem poezije. Na tej poti jim je potrpežljivo, neutrudno in skrbno pomagala prevajalka Tatjana Jamnik, ki je sama avtorica tretjine prevodov pesmi v tej antologiji, prav tako pa je vodila študentsko prevajalsko delavnico, s študenti delila svoje prevajalske izkušnje in vse prevode pozorno pregledala. Zdaj ima torej slovenski bralec priložnost, da se seznani z več kot polstoletjem češke poezije. Verjamem, da kljub dobi, ki poeziji nemara ni najbolj naklonjena, še vedno čutimo njeno nujnost in – skupaj z Ingeborg Bachmann – verjamem, da pesem vtisne v spomin vzorce, čudovite stare besede za kamen in za list, ki jim sledijo ali jih razbijajo nove besede, novi znaki za stvarnost, in verjamem, da tisti, ki vrezuje te vzorce, vanje tudi vstopa s svojim dihom, ki ga poklanja kot nezahtevani dokaz resničnosti teh vzorcev. Prevedla Korana Hollan
Antologijo je uredila JANA ŠNYTOVÁ (1976) – lektorica češkega jezika in književnosti, prevajalka in urednica. Študirala je češčino in francoščino na Filozofski fakulteti v Brnu. Tam je tudi sodelovala s kulturno-umetniškimi društvi in založbami ter pomagala organizirati različne literarne festivale in večere. Od leta 2005 živi v Ljubljani in dela kot lektorica češkega jezika in književnosti na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Avtor spremne besede JAN ŠTOLBA (1957) je češki literarni kritik, prozaist, pesnik in jazzist. Objavlja literarne kritike in recenzije v čeških kulturnih in literarnih revijah ter dnevnikih. Leta 2007 je za zbirko esejev Nedopadající džbán in za redno kritično spremljanje sodobne češke književnosti dobil nagrado F. X. Šalde za najbolj izrazitega literarnega kritika. Kot kritik se ukvarja predvsem s sodobno češko poezijo. Je tudi avtor štirih pesniških zbirk in dveh knjig proze.
Nesrecno_srecni_naslovnica_FINAL.indd 1
Izbor pesmi natančno prikazuje temeljni položaj in edinstvenost češke poezije druge polovice 20. stoletja, ki je spopad med veliko besedo, med besedo, ki je polna patosa, apeliranja, pozivanja, besedo, ki se tepe s svetom in za svet. Ta beseda pa se je v češkem okolju izkazala za skrajno varljivo, za zlorabljivo, za prodajljivo. In zato se lahko češka poezija bere tudi kot iskanje iskrenega človeškega položaja brez patetičnih besed. Ta poudarek, ta zgodba češke pesniške govorice se v tolikšni meri ne vidi in ne sliši niti v prestižnih čeških antologijah, ne zazveni niti v temeljnih literarnozgodovinskih sintezah. Zato je zelo dragoceno, da je tako opazen v tej slovenski antologiji. Hkrati pa bržkone gre tudi za dragoceno uslugo slovenski kulturi in literaturi. To je tudi zanjo možnost, da se vpraša, ali ni ta boj s prehitro in včasih nevarno gorečnostjo velikih besed mogoče tudi zgodba slovenske poezije oziroma ali se ne poskuša tudi slovenska poezija otresti privlačnosti velikih pozivov in programskih apelov. Po skoraj stoletju imajo torej slovenski bralci v rokah pregledno in na temeljnih vrednotah zastavljeno antologijo, ki lahko spregovori tudi v njihovem, sodobnem jeziku, saj se ne zaključuje v nekem zgodovinskem trenutku, temveč se nadaljuje prav do današnjih dni.
Jakub Chrobák češki pesnik, literarni zgodovinar in kritik
NESREČNO SREČNI
PESNIKI, UVRŠČENI V ANTOLOGIJO: Bohuslav Reynek (1892–1971) František Halas (1901–1949)
NESREČNO SREČNI
Kot prevajalka, mentorica in lektorica je pri antologiji sodelovala TATJANA JAMNIK (1976) – pesnica, pisateljica, prevajalka, urednica in organizatorka kulturnih prireditev. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja češko in poljsko literaturo – iz češčine je doslej prevedla šest knjig, leta 2009 je za prevod Sežigalca trupel Ladislava Fuksa prejela priznanje za mladega prevajalca. Vodi prevajalske delavnice za študente češčine, poljščine in slovenščine.
Antologija slovenskih prevodov triintridesetih čeških pesnikov, ki mapira razvoj in temeljno usmeritev češke poezije druge polovice 20. stoletja, je poseben dogodek za obe državi, in dobro je, da bo izšla v prav takšni obliki in s takšno avtorsko ekipo. Kar že na prvi pogled pritegne pozornost, je dejstvo, da so antologijo ustvarili tako rekoč »pesniki za pesnike« – stihe je izbral pesnik Petr Hruška, uvod je napisal pesnik in kritik Jan Štolba, za prevode v slovenščino pa je poskrbela prevajalka in pesnica Tatjana Jamnik. Celotni projekt je koordinirala in antologijo uredila lektorica češčine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Jana Šnytová.
Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
Izbor pesmi za pričujočo antologijo je pripravil PETR HRUŠKA (1964) – češki pesnik, literarni zgodovinar in znanstvenik. Po končanem študiju češkega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ostravi se je zaposlil kot literarni zgodovinar na Akademiji znanosti Češke republike v Brnu, kjer se ukvarja predvsem s češko poezijo po letu 1945. Kot gostujoči profesor predava tudi na univerzah v Brnu, Ostravi in Opavi. Je avtor petih pesniških zbirk, napisal je tudi znanstveno monografijo o pesniku Karlu Šiktancu (2010).
Antologija češke poezije druge polovice 20. stoletja
Jaroslav Seifert (1901–1986) Jan Zahradníček (1905–1960) Vladimír Holan (1905–1980) František Hrubín (1910–1971) Oldřich Mikulášek (1910–1985) Jiří Kolář (1914–2002) Jan Hanč (1916–1963) Josef Kainar (1917–1971) Ivan Blatný (1919–1990) Emil Juliš (1920–2006) Zbyněk Havlíček (1922–1969) Jan Skácel (1922–1989) Miroslav Holub (1923–1998) Ivan Diviš (1924–1999) Karel Hynek (1925–1953) Karel Šiktanc (1928) Egon Bondy (1930–2007) Zbyněk Hejda (1930) Jan Zábrana (1931–1984) Viola Fischerová (1935–2010) Václav Hrabě (1940–1965) Petr Kabeš (1941–2005) Antonín Brousek (1941) Petr Král (1941) Ivan Wernisch (1942) Ivan Martin Jirous (1944–2011) Miloslav Topinka (1945) Vít Slíva (1951) Pavel Zajíček (1951)
ISBN 978-961-237-520-1
Jiří H. Krchovský (1960) Pavel Kolmačka (1962)
ISBN 978-961-237-520-1
9 789612 375201
21.8.2012 8:38:59