Osebnost, vrednote in psihično blagostanje

Janek Musek

Janek Musek

Osebnost, vrednote in psihično blagostanje

ISBN 978-961-237-757-1

ISBN 978-961-237-757-1

9 789612 377571

Osebnost, vrednote in psihično blagostanje

Janek Musek je študiral psihologijo na Univerzi v Lubljani, kjer je doktoriral (1976) in deloval kot asistent (od 1970), docent (od 1977), izredni profesor (od 1981) in redni profesor za občo psihologijo (od 1988). Raziskuje in predava zlasti na področjih osebnosti, vrednot, etičnih standardov in vrlin, modrosti, kognitivne psihologije, psihologije psihičnega blagostanja in zdravja, simbolike, odločanja in zgodovine psihologije. Bil je vodja številnih raziskovalnih projektov in programskih skupin, med drugim pa je bil tudi prodekan Filozofske fakultete in prorektor Univerze v Ljubljani.

Bil je mentor več kot 150 diplomantom in okrog 40 magistrom in 30 doktorjem znanosti.

Doma in v tujini objavil več kot 500 besedil, od tega nad 100 znanstvenih člankov in okrog 50 knjig ter učbenikov. Med njimi so znanstvene monografije Osebnost (1982), Narava in determinante zavestnega odločanja (1985), Teorije osebnosti (1988), Simboli, kultura, ljudje (1990), Znanstvena podoba osebnosti (1993), Nova psihološka teorija vrednot (2000), Zgodovina psihologije (2003), Psihološke in kognitivne študije osebnosti (2003), Psihološke dimenzije osebnosti (2005), Psihologija življenja (2010) in Psihološki temelji družbe prihodnosti (2014). V svetu in doma so vzbudile pozornost predvsem njegove raziskave in teorije vrednot, modeli in teorije osebnostne strukture in psihičnega blagostanja, v zadnjem času zlasti model generalnega faktorja osebnosti.

V monografiji avtor znanstveno, sistematično in izčrpno obravnava problem povezanosti temeljnih osebnostnih lastnosti, pomembnosti in zadovoljenosti vrednot s psihičnim blagostanjem. V prvem, teoretskem delu, monografije pregledno predstavi problematiko proučevanja in dosedanje raziskave na področju osebnostnih lastnosti, vrednot in psihičnega blagostanja. Empirični del monografije je prava poslastica za raziskovalce psihologije osebnosti, saj ponuja dovršene, jasne in odlične interpretacije rezultatov, za psihologijo kot znanost pa prav gotovo pomeni eno najboljših monografij s področja osebnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru v zadnjih 10 letih. Knjiga je namenjena vpredvsem raziskovalcem na področju psihologije osebnosti in pozitivne psihologije, koristna in zanimiva pa bo tudi za študente psihologije in posameznike, ki jih zanima pomen medosebnih razlik v osebnostnih lastnostih in vrednotah za doživljanje psihičnega blagostanja. iz recenzij

Janek Musek

Osebnost, vrednote in psihiÄ?no blagostanje

Osebnost, vrednote in psihično blagostanje Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333) Avtor: Janek Musek Recenzentki: Darja Kobal Grum, Andreja Avsec Lektura: Alenka Marija Musek Tehnično urejanje in prelom: Lavoslava Benčić Slika na naslovnici: Stock photo © kemalbas © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2015 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.923 MUSEK, Janek Osebnost, vrednote in psihično blagostanje / Janek Musek. - 1. izd. - V Ljubljani : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. - (Razprave FF, ISSN 2335-3333) ISBN 978-961-237-757-1 280434432

Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 I. TEORETSKI DEL 1 Teoretični uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 2 Osebnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 2.1

Pojem osebnosti in medosebnih razlik . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

2.2

Osebnostne dimenzije in superdimenzije . . . . . . . . . . . . . . . 17 2.2.1 Temeljne dimenzije osebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2.2.2 Petfaktorski model . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.2.3 Generalni faktor osebnosti (GFO) in model piramidne strukture osebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

3 Vrednote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 3.1

Kaj so vrednote? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

3.2

Kategorije vrednot in vrednotnih usmeritev . . . . . . . . . . . . . 28

3.3

Razširjeni model vrednotnih kategorij . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

3.4

Integralni model motivacije in vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . 38

3.5

Evropsko ogrodje etike in vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

4 Psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 4.1

Pozitivna psihologija in optimalno delovanje . . . . . . . . . . . . 46 4.1.1 Pojem psihičnega blagostanja in glavni teoretski modeli pozitivne psihologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 4.1.2 Temeljni modeli psihičnega blagostanja . . . . . . . . . . . 50 4.1.3 Drugi modeli pozitivne psihologije . . . . . . . . . . . . . . 52 4.1.4 Študija: struktura in dimenzije psihičnega blagostanja . . 58 4.1.5 Študija: dimenzije psihičnega blagostanja in osebnost . . 61

5 Odnos med osebnostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem . . 65 5.1

Osebnost in psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

5.2

Osebnost in psihično zdravje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 5.2.1 Študija: dimenzije psihičnega zdravja in psihopatološkega prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 5.2.2 Študija: osebnostna podlaga psihičnih in osebnostnih motenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

3

5.3

Stres in izgorevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 5.3.1 Odzivanje na stres in spoprijemanje s stresom . . . . . . . 81 5.3.2 Osebnostna čvrstost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

5.4

Študije stresa in izgorevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 5.4.1 Stres, izgorevanje in psihično blagostanje . . . . . . . . . . 84 5.4.2 Dimenzije slogov obrambe in spoprijemanja . . . . . . . . 85 5.4.3 Slogi spoprijemanja in psihično blagostanje . . . . . . . . 91 5.4.4 Vloga osebnosti osebnosti pri stresu in izgorevanju . . . . 92

5.5

Vrednote in psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95

5.6

Hedonski in telični model psihičnega blagostanja . . . . . . . . 100 5.6.1 Zadovoljevanje potreb in zadovoljevanje ciljev . . . . . . 101 5.6.2 Uresničevanje in izpolnjevanje vrednot . . . . . . . . . . . 103

II. EMPIRIČNI DEL 6 Problemi in hipoteze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 6.1

Namen in problem raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

6.2

Raziskovalne hipoteze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

7 Metoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 7.1 Udeleženci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 7.2 Spremenljivke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 7.2.1 Spremenljivke v raziskovalnem modelu . . . . . . . . . . 124 7.2.2 Demografski vidiki spremenljivk . . . . . . . . . . . . . . . 125 7.3

Raziskovalni aparat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

7.4

Postopek in obdelava podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133

8 Rezultati in diskusija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 8.1

Pregled rezultatov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

8.2

Dimenzionalna struktura osebnosti, vrednot in psihičnega blagostanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 8.2.1 Pet velikih in nadredne dimenzije osebnosti: GFO, stabilnost in plastičnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 8.2.2 Dimenzije vrednot: vrednotne usmeritve in kategorije uresničenosti vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 8.2.3 Primarne in nadredna dimenzija psihičnega blagostanja . . 138

4

8.3

Raziskovalni model . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140

8.4

Korelacije in regresijske analize spremenljivk . . . . . . . . . . . . 141 8.4.1 Korelacijske analize osebnosti, vrednot in psihičnega blagostanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 8.4.2 Regresijske analize psihičnega blagostanja glede na osebnosti in vrednote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144

8.5

Multipla faktorska analiza spremenljivk v modelu . . . . . . . . . 149

8.6

Kanonična korelacijska analiza neodvisnega in odvisnega niza . . . 155

8.7

PLS analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162

8.8

SEM analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 8.8.1 Regresija s pomočjo SEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 8.8.2 Analize poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 8.8.3 SEM analize latentnega prostora . . . . . . . . . . . . . . . 177

8.9

PLS modeliranje poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183

9 Generalna diskusija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187 9.1

Osebnost in vrednote kot prediktorja psihičnega blagostanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 9.1.1 Osebnost in vrednote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 9.1.2 Osebnost in psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . 189 9.1.3 Vrednote in psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . 190 9.1.4 Uresničenost vrednot in psihično blagostanje . . . . . . 191 9.1.5 Psihično blagostanje in spol . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191

10 Zaključki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 Seznam tabel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209 Seznam slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 Stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239

5

Predgovor Knjiga »Osebnost, vrednote in psihično blagostanje« je znanstveno delo, ki obravnava odnose in povezave med osebnostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem.

V največjem delu obravnava knjiga izsledke raziskav, ki so bile narejene v okviru programske skupine »Osebnost, kognicija in odločanje v življenjski perspektivi« in projekta »Generalni faktor osebnosti« na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Raziskave so potekale v letih 2009 do 2014 in se v znatni meri navezujejo tudi na delo korespondentne programske skupine in projekta v prejšnjih fazah. Še posebej se knjiga usmerja na odnose med sklopi spremenljivk, ki jih lahko razberemo iz samega naslova. Gre za dimenzije osebnosti, vrednot (tako njihove pomembnosti kot njihove dejanske izpolnjenosti ali uresničenosti v življenju in obnašanju) in psihičnega blagostanja. V luči te problematike velja takoj poudariti, da doslej v svetu in pri nas ni bilo raziskave, ki bi sistematično osvetljevala vpliv uresničenosti vrednot na psihično blagostanje.

Pojem psihičnega blagostanja obsega psihološke vidike človekove dobrobiti in se močno prekriva s pojmi sreče, življenjskega zadovoljstva in življenjskega smisla. Že davno so tako ljudje v svojih zdravorazumskih presojah kot tudi misleci in filozofi (npr. Demokrit in Aristotel) menili, da je sreča glavni cilj posameznika in danes se je tudi v znanosti − nemalo po zaslugi t. i. pozitivne psihologije − utrdilo podobno spoznanje. V očeh večine ljudi, tako laikov kot strokovnjakov, bi zato le težko našli kaj, kar bi se jim zdelo pomembnejše od sreče in zadovoljstva v življenju, skratka pomembnejše od psihičnega blagostanja.

Vse stvari, tudi naše psihično blagostanje ima svoje vzroke. Znanost se po definiciji osredinja na vzročne dejavnike, ko raziskuje vse mogoče pojave. Kot je dejal Francis Bacon, pred njim pa že Aristotel, spoznamo bistvo stvari po njenih vzrokih.

Znanstvena analiza psihičnega blagostanja nam torej odkriva njegove vzročne dejavnike. A kaj vse vpliva na naše psihično blagostanje? Nekatere izmed teh dejavnikov poznamo dobro in je njihov vpliv na psihično blagostanje tudi empirično dokazan. Dobro npr. vemo, kako na psihično blagostanje vpliva zadovoljenost temeljnih potreb. Vsakomur je tudi jasno, da je naše psihično blagostanje odvisno od številnih zunanjih dejavnikov, od stresorjev, ki bodisi negativno, bodisi pozitivno vplivajo na naša občutja sreče in zadovoljstva. In če razmislimo, hitro ugotovimo, kako močno vplivajo na psihično blagostanje naše osebnostne dispozicije in sploh naša osebnostna struktura.

Mnogi filozofi in drugi misleci so upravičeno zatrjevali, da etično ravnanje v končni posledici prinaša srečo, neetično pa onesrečuje. Spomnimo se Sofokleja,

7

ki pravi, da je bolje propasti s častjo kot uspeti s prevaro. Ker vemo, da so najpogostejši in najbolj pereči negativni pojavi od nasilja, vojn, kriminala in korupcije do revščine, pomanjkanja in lakote povezani z razhajanjem med vrednotami in dejanskim obnašanjem, se skoraj vsi strinjamo, da je potrebno in celo nujno zmanjševati omenjeno razhajanje in doseči, da bo naše obnašanje bolj usklajeno z vrednotami in etičnimi standardi. Skoraj vsi se strinjamo, kako potrebna in nujna je zato vrednotna in značajska vzgoja. In to prepričanje bi bilo še bolj prepričljivo, če bi lahko rekli, da bomo tudi tem bolj srečni, čim bolj etično bomo ravnali. Ali pa empirične raziskave zares potrjujejo, da smo tem srečnejši, čim bolj se v življenju dejansko ravnamo po etičnih standardih in vrednotah? Če bi dejansko bilo tako, potem bi imeli v rokah še zadnji, a hkrati psihološko najprepričljivejši argument, da se splača biti pošten, pravičen in dober. Če uresničenost vrednot in etičnih standardov prispeva k psihičnemu blagostanju, potem lahko moralne principe in moralno ter etično vzgojo otrok zagovarjamo s še večjo upravičenostjo. Priznati moramo, da dosedanje empirično raziskovanje še ni zadovoljivo osvetlilo nekaterih ključnih dejavnikov psihičnega blagostanja. To velja tako za že omenjeni vpliv osebnosti, kot za vpliv in vlogo vrednot ter z njimi povezanega obnašanja.

V raziskovanju, o katerem poroča ta knjiga, smo zato skušali sistematično preverjati odnose in povezave med osebnostjo in vrednotami na eni strani ter psihičnim blagostanjem na drugi. V raziskavi nas je predvsem zanimalo, koliko lahko na podlagi informacij o osebnosti in vrednotah napovedujemo naše psihično blagostanje. Še prav posebno pa smo želeli z raziskavo odgovoriti na še empirično nezadostno pojasnjeno vprašanje, ali stopnja izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot in etičnih standardov v našem obnašanju pomembno vpliva na stopnjo psihičnega blagostanja. Nas etično obnašanje ne zadovoljuje le v etičnem pogledu, ampak nas naredi tudi srečnejše v življenju.

Pričujoča knjiga je razdeljena na dva velika dela. Prvi, teoretski del vključuje najprej kratek teoretski uvod in nato obravnava posamezno vse tri velike sklope spremenljivk, ki smo jih sprejeli v raziskovalni mode. To so sklopi osebnosti, vrednot in psihičnega blagostanja. Prvi sklop zajema spremenljivke osebnosti, zlasti temeljne dimenzije osebnosti in njihove nadredne generalne dimenzije na čelu z generalnim faktorjem osebnosti (GFO). Drugi sklop zajema naš vrednotni univerzum, predvsem osnovne kategorije in dimenzije vrednot ter vrednotnih usmeritev.

Pomemben del tega sklopa so seveda tudi spremenljivke izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot, torej vidik vrednot, ki doslej v povezavi s psihičnim blagostanjem ni bil zadovoljivo raziskan. Tretji sklop obravnava spremenljivke in dimenzije našega psihičnega blagostanja. V skladu z raziskovalno terminologijo bi lahko

8

prva dva sklopa označili kot sklopa neodvisnih spremenljivk, tretji sklop pa kot sklop odvisnih spremenljivk. Predvidevamo namreč, da delujeta sklop osebnosti in vrednot vzročno na psihično blagostanje, da torej lahko na podlagi osebnostnih in vrednotnih dimenzij napovedujemo dimenzije psihičnega blagostanja. Zadnje poglavje teoretskega dela je namenjeno prav analizi raziskav, v katerih so preverjali odnose med osebnostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem.

Drugi del knjige obsega samo empirično raziskovanje, njegove izsledke in zaključne ugotovitve. V tem delu so najprej eksplicitno definirani problemi in hipoteze raziskave. Sledi poglavje, ki obravnava uporabljene metode z opisom vzorcev, spremenljivk, raziskovalnega aparata in postopkov raziskave ter obdelave podatkov.

Nato sledi prikaz raziskovalnih rezultatov, razprava o teh rezultatih, generalno diskusija in zaključki. Vsebinski del knjige je, kot je običajno za znanstvena dela, popestren s številnimi tabelami in grafičnimi prikazi. Prav tako so dodana kazala (pregled vsebine, kazalo tabel, kazalo slik) in seveda prikaz uporabljene literature.

Janek Musek

9

I. Teoretski del

1

Teoretični uvod

Prav gotovo je psihično blagostanje eminentni in verjetno ključni vidik našega blagostanja nasploh. Gre za psihološki vidik blagostanja, ki je res eden izmed mnogih. Lahko namreč govorimo tudi o številnih drugih vidikih, o socialnem, ekonomskem (finančnem), zlasti pa seveda o telesnem blagostanju, ki ga pogosto kar enačimo s telesnim zdravjem. Psihično blagostanje je ključnega pomena že zato, ker izmed vseh vidikov našega blagostanja navsezadnje najbolj odloča o tem, ali smo srečni ali ne. Težko bi rekli za bogatega, uglednega in telesno zdravega človeka, da je srečen, če se nesrečno počuti. Nasprotno pa bi težko odrekali srečo nekomu, ki je reven, neugleden in bolan, pa se čuti srečnega. Psihično blagostanje, sreča in zadovoljstvo tvorijo torej izjemno pomembno, če ne morda celo najpomembnejšo psihološko kategorijo.

Zato je tudi vprašanje, od česa je odvisno psihično blagostanje izjemno pomembno znanstveno vprašanje. Številne raziskave so skušale odgovoriti na to vprašanje, vendar končnih odgovorov za sedaj še nimamo. Vendar za nekatere dejavnike vemo, da vzročno vplivajo na psihično blagostanje. Tako ob omenjenem vprašanju seveda vsi takoj pomislimo na stresorje, pozitivne in negativne. Nesmiselno je dvomiti, da doživljanje pozitivnih in negativnih izkušenj bistveno ne vpliva na našo srečo in zadovoljstvo. Lahko pa tudi skoraj brez sence dvoma zatrdimo, da so tudi naša osebnost, njene dimenzije in njena struktura zelo pomemben dejavnik psihičnega blagostanja. Kot kažejo raziskave, med drugim tudi naše, vplivajo osebnostni dejavniki na naše psihično blagostanje enako močno kot stresorji, da, morda celo močneje. Čeprav se zdi to komu neverjetno, je vendarle res. Resnica pa je tudi, da vpliva osebnosti na naše blagostanje zlepa ne opazimo, osebnost namreč nosimo stalno s seboj, medtem ko menjavanje zunanjih vplivov, dobrih in slabih, še kako opazimo. Vpliv osebnosti pa se v vsej svoji moči pokaže, če pomislimo na medosebne razlike v osebnostnih lastnostih. Ljudje z visoko stopnjo nevroticizma se po svojih osebnostnih dispozicijah počutijo bistveno manj srečne in zadovoljne kot čustveno stabilne osebe z nizko stopnjo nevroticizma. In še ena pomembna okolnost prispeva k velikemu vplivu osebnosti: stresorji lahko zamajejo naše psihično blagostanje, a običajno le za kratek čas. Naše osebnostne dispozicije in naravnanosti v razmeroma kratkem času poskrbijo za to, da se povrnemo v stanje psihičnega blagostanja, ki tem dispozicijam ustreza.

Kaj pa drugi dejavniki našega psihičnega blagostanja? O njihovem vplivu vemo manj, vendar so nekateri med njimi zelo pomembni. V vseh obdobjih in v vseh kulturah so ljudje oblikovali predstave o tem, kaj naj bodo naša življenjska vodila, predstave o vrednotah in etičnih standardih. Za družbeno stabilnost je sila 13

pomembno in tudi odločilno, ali ljudje v svojem realnem obnašanju ravnamo etično in v skladu s temeljnimi vrednotami. A vprašajmo se: ali etično ravnanje prinaša tudi srečo in zadovoljstvo posamezniku, ali prispeva k njegovemu psihičnemu blagostanju? Tako laiki kot strokovnjaki bi si − vsaj v ogromni večini − želeli, da bi bilo tako. To bi namreč pomenilo izredno veliko spodbudo za obnašanje, ki upošteva etične standarde in vrednote. Tedaj bi namreč lahko rekli, da se vsaj na dolgi rok splača ravnati pošteno, pravično, skratka dobro in nasprotno, da se ne splača slabo ravnanje, ki etike in vrednot ne upošteva.

Kaj porečejo na to izsledki empiričnih raziskav? Ali izpolnjevanje oziroma uresničevanje vrednot v našem obnašanju resnično pozitivno vpliva na psihično blagostanje? Zadovoljenost potreb nedvomno pozitivno vpliva na psihično blagostanje, toda ali to velja tudi za uresničevanje vrednot ter moralnih in etičnih ciljev? Tu imamo na razpolago bistveno manj empirično utemeljenih dognanj. Pravzaprav doslej še ni bilo sistematične raziskave, ki bi odgovorila na vprašanje, ali uresničenost vrednot v obnašanju vpliva na psihično blagostanje. Odgovoriti na to vprašanje je zato eden osrednjih namenov raziskave, o kateri je govor v tej knjigi.

Celotna problematika našega raziskovanja je sicer širša, saj skuša preverjati sklop odnosov med osebnostjo in vrednotami na eni strani ter psihičnim blagostanjem na drugi strani. Gre za preverjanje, v kolikšni meri lahko na podlagi informacij o osebnosti in vrednotah napovedujemo naše psihično blagostanje. In v tem preverjanju bo prvikrat prisotno tudi ugotavljanje, v kolikšni meri se stopnja izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot in etičnih standardov v našem obnašanju povezuje s stopnjo psihičnega blagostanja.

Osrednji problem naše obravnave lahko potemtakem formuliramo z vprašanjem, kako in v kolikšni meri vplivajo na naše psihično blagostanje osebnostni dejavniki na eni strani ter vrednote na drugi strani. Zanima nas torej, kako se psihično blagostanje povezuje z osebnostnimi in vrednotnimi dimenzijami. Naša teoretična obravnava in naše empirične raziskave ter analize se tako usmerjajo na preučevanje odnosa med naslednjimi pomembnimi sklopi spremenljivk: • • •

dimenzijami osebnosti, dimenzijami vrednot (tako njihove pomembnosti kot njihove uresničenosti) in dimenzijami psihičnega blagostanja.

V samem raziskovalnem modelu so zato opredeljene dimenzije osebnosti in dimenzije pomembnosti ter uresničenosti vrednot kot prediktorske (neodvisne) spremenljivke, dimenzije psihičnega blagostanja pa kot kriterijske oziroma odvisne spremenljivke. Z ustrezno obdelavo podatkov in primernimi statističnimi

14

analizami želimo priti do ugotovitev, ki v največji meri pojasnjujejo odnose med obema nizoma spremenljivk, med neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami, med prediktorskimi in kriterijskimi spremenljivkami. Še posebej nas zanima pri tem vprašanje, ali nas uresničevanje vrednot in etičnih standardov v naši življenjski praksi naredi srečnejše ali ne. Je torej tudi uresničevanje vrednot poleg osebnosti in drugih znanih prediktorjev tudi pomemben napovedovalec našega psihičnega blagostanja. Prav to vprašanje v celotnem dosedanjem empiričnem raziskovanju še ni bilo razrešeno in to kljub njegovi eminentni pomembnosti.

Kot že rečeno, je odgovor na to vprašanje teoretsko in praktično zelo pomemben.

Vemo, da so najbolj pereči negativni pojavi v preteklih in tudi sodobnih družbah v znatni meri posledica razhajanja med etičnimi standardi in vrednotami na eni strani in dejanskim obnašanjem na drugi strani. To velja za nasilje, vojno, korupcijo, kriminal, celo za revščino, lakoto in številne bolezni. Logično neoporečno lahko sklepamo, da bi z moralno in etično ustreznejšim obnašanjem zmanjšali omenjeno razhajanje med vrednotami in obnašanjem, zmanjšali negativno dogajanje v družbi in povečali družbeno stabilnost. A zaveza k temu cilju bi bila še veliko bolj prepričljiva in privlačna, če bi jo lahko podprli z ugotovitvijo, da etično in moralno ustrezno obnašanje bistveno prispeva tudi k življenjski sreči, zadovoljstvu, torej k psihičnemu blagostanju posameznikov.

V nadaljevanju teoretične razprave bomo najprej povzeli in analizirali izsledke raziskav, ki govorijo o vseh treh omenjenih sklopih spremenljivk, ki smo jih zajeli v naš raziskovalni model. Kot rečeno, gre za tri velike sklope: spremenljivke osebnosti, zlasti temeljne dimenzije osebnosti in njihove nadredne generalne dimenzije (vključno z generalnim faktorjem osebnosti), spremenljivke vrednot, ki vključujejo tako pomembnost vrednot kot njihovo uresničenost v obnašanju ter spremenljivke psihičnega blagostanja. Nato pa si bomo, v končnem poglavju prvega, teoretičnega dela, ogledali izsledke dosedanjih raziskovanj odnosov in povezav med vsemi tremi velikimi sklopi.

15

Janek Musek

Janek Musek

Osebnost, vrednote in psihično blagostanje

ISBN 978-961-237-757-1

ISBN 978-961-237-757-1

9 789612 377571

Osebnost, vrednote in psihično blagostanje

Janek Musek je študiral psihologijo na Univerzi v Lubljani, kjer je doktoriral (1976) in deloval kot asistent (od 1970), docent (od 1977), izredni profesor (od 1981) in redni profesor za občo psihologijo (od 1988). Raziskuje in predava zlasti na področjih osebnosti, vrednot, etičnih standardov in vrlin, modrosti, kognitivne psihologije, psihologije psihičnega blagostanja in zdravja, simbolike, odločanja in zgodovine psihologije. Bil je vodja številnih raziskovalnih projektov in programskih skupin, med drugim pa je bil tudi prodekan Filozofske fakultete in prorektor Univerze v Ljubljani.

Bil je mentor več kot 150 diplomantom in okrog 40 magistrom in 30 doktorjem znanosti.

Doma in v tujini objavil več kot 500 besedil, od tega nad 100 znanstvenih člankov in okrog 50 knjig ter učbenikov. Med njimi so znanstvene monografije Osebnost (1982), Narava in determinante zavestnega odločanja (1985), Teorije osebnosti (1988), Simboli, kultura, ljudje (1990), Znanstvena podoba osebnosti (1993), Nova psihološka teorija vrednot (2000), Zgodovina psihologije (2003), Psihološke in kognitivne študije osebnosti (2003), Psihološke dimenzije osebnosti (2005), Psihologija življenja (2010) in Psihološki temelji družbe prihodnosti (2014). V svetu in doma so vzbudile pozornost predvsem njegove raziskave in teorije vrednot, modeli in teorije osebnostne strukture in psihičnega blagostanja, v zadnjem času zlasti model generalnega faktorja osebnosti.

V monografiji avtor znanstveno, sistematično in izčrpno obravnava problem povezanosti temeljnih osebnostnih lastnosti, pomembnosti in zadovoljenosti vrednot s psihičnim blagostanjem. V prvem, teoretskem delu, monografije pregledno predstavi problematiko proučevanja in dosedanje raziskave na področju osebnostnih lastnosti, vrednot in psihičnega blagostanja. Empirični del monografije je prava poslastica za raziskovalce psihologije osebnosti, saj ponuja dovršene, jasne in odlične interpretacije rezultatov, za psihologijo kot znanost pa prav gotovo pomeni eno najboljših monografij s področja osebnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru v zadnjih 10 letih. Knjiga je namenjena vpredvsem raziskovalcem na področju psihologije osebnosti in pozitivne psihologije, koristna in zanimiva pa bo tudi za študente psihologije in posameznike, ki jih zanima pomen medosebnih razlik v osebnostnih lastnostih in vrednotah za doživljanje psihičnega blagostanja. iz recenzij