Tatjana Balažic Bulc je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2008 doktorirala s področja jezikoslovja. Od leta 2002 je lektorica in od leta 2012 docentka za hrvaški, srbski, bosanski in črnogorski jezik na Oddelku za slavistiko FF UL. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja s kontrastivnim jezikoslovjem, didaktiko poučevanja sorodnih jezikov, akademskim diskurzom in sociolingvistiko. Sodelovala je pri pripravi učnega načrta za izbirni predmet Srbščina v osnovni šoli in izvedbi seminarjev strokovnega spopolnjevanja. Jana Kenda je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktorirala leta 2016 iz Italijanskega jezikoslovja. Od leta 1999 je lektorica za moderni italijanski jezik na Oddelku za romanske jezike in književnosti FF UL. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja s pragmatiko, italijansko leksikologijo in zakonitostmi italijanskega govorjenega jezika. Je dolgoletna predsednica izpitnih komisij za preverjanje znanja iz italijanščine za odrasle, za predavatelje v šolah z italijanskim učnim jezikom in na splošni maturi.
Uredile Tatjana Balažic Bulc, Jana Kenda, Meta Lah, Vesna Požgaj Hadži
Meta Lah je leta 2004 doktorirala iz jezikoslovja. Je izredna profesorica za didaktiko francoščine na Oddelku za romanske jezike in književnosti FF UL. Temeljno področje raziskovanja je didaktika poučevanja tujih jezikov. Pri svojem delu sodeluje z učitelji francoščine, v okviru različnih seminarjev in pedagoške prakse za študente. Bila je članica Državne maturitetne komisije za splošno maturo iz francoščine, sodelovala je pri Slovenskem društvu učiteljev francoščine in je glavna urednica revije Vestnik za tuje jezike. Vesna Požgaj Hadži je redna profesorica za hrvaški jezik in predstojnica katedre za hrvaški in srbski jezik na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s hrvaškim knjižnim jezikom in stilistiko, zlasti s kontrastivnim preučevanjem hrvaščine in slovenščine, didaktiko hrvaščine kot tujega jezika ter s psiho- in sociolingvističnimi vprašanji, ki so posredno ali neposredno povezana z južnoslovansko filologijo. Je soavtorica učnega načrta za izbirna predmeta Hrvaščina in Srbščina v osnovni šoli. Za učitelje hrvaščine je pripravljala seminarje strokovnega spopolnjevanja.