Prevajalske tehnologije

ISBN 978-961-237-878-3

PREVA TEHN Učbenik Prevajalske tehnologije je namenjen študentom prvo- in drugostopenjskih programov medjezikovnega posredovanja in prevajanja in se uporablja kot obvezno študijsko gradivo pri predmetih Računalniško podprto prevajanje, Prevajalska orodja in Prevajalske tehnologije. Predstavlja jedrnat pregled računalniških orodij za prevajalce od prevajalskih namizij, lokalizacijskih tehnologij in preverjanja kakovosti do strojnega prevajanja, poleg omenjenih pa zajema še druge teme, povezane z učinkovito izrabo tehnoloških pripomočkov pri prevajanju.

Učbenik je nastal kot plod avtoričinih dolgoletnih praktičnih in pedagoških izkušenj s prevajalskimi programi, vključeni pa so tudi nekateri izsledki nedavnih diplomskih in magistrskih del s tega področja.

Uporablja se lahko samostojno kot priročnik za pridobivanje preglednega znanja, še bolj pa je primeren kot dopolnitev praktičnim seminarskim vajam, kjer študentje v računalniški učilnici spoznavajo delo s prevajalskimi programi.

Prevajalske_tehnologije_naslovka_FINAL.indd 1

ŠPELA VINTAR je redna profesorica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete UL, kjer poučuje prevajalske tehnologije, lokalizacijo, korpuse in baze podatkov in terminologijo. S prevajalskimi tehnologijami se raziskovalno in pedagoško ukvarja že od leta 1998, ko so bila orodja za računalniško podprto prevajanje še novost, v tem času pa je o tehnoloških novostih izobraževala ne le študente ljubljanskega prevajalstva, ampak prek številnih gostovanj, seminarjev in poletnih šol tudi študente v Gradcu, Zagrebu, Berlinu, Bruslju, Münchnu, Reki, Zadru, St. Johannu in drugod. S področja prevajalskih tehnologij je

organizirala tudi dve mednarodni poletni šoli TransTech, leta 2013 na Reki in 2015 v Ljubljani.

Sicer se raziskovalno ukvarja z različnimi vidiki računalniške obdelave jezika, predvsem z luščenjem terminologije in znanja iz besedil, z modeliranjem kognitivnih struktur v specializiranih korpusih in v zadnjem času s slovenskim znakovnim jezikom. Kot raziskovalka ali vodja je sodelovala v prek 15 raziskovalnih projektih, trenutno pa vodi mednarodni projekt DigiLing, vseevropsko središče za e-učenje digitalnega jezikoslovja, ki ga financira Evropska komisija prek programa Erasmus+.

ŠPELA VINTAR: PREVAJALSKE TEHNOLOGIJE

9 789612 378783

PREVE

DI

ŠPELA VINTAR

PREVAJALSKE TEHNOLOGIJE Oddelek za prevajalstvo Ljubljana 2016

12.12.2016 14:43:19

Å pela Vintar

PREVAJALSKE TEHNOLOGIJE

Ljubljana 2016

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 1

7.12.2016 14:56:43

PREVAJALSKE TEHNOLOGIJE Tip publikacije: univerzitetni učbenik Avtorica: Špela Vintar Recenzenta: Vojko Gorjanc, Darja Fišer Lektor: Jure Škerl Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za prevajalstvo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2016 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 8,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81'322(075.8) 81'25(075.8) VINTAR, Špela Prevajalske tehnologije / Špela Vintar. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-878-3 287774464

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 2

7.12.2016 14:56:43

Kazalo

3

Kazalo

1 Uvod................................................................................................................................................................ 5 2 Pregled področja..................................................................................................................................... 9 2.1 Kaj zajemajo prevajalske tehnologije.................................................................................10 2.2 Scenariji uporabe.......................................................................................................................13 3 Prevajalska namizja..............................................................................................................................15 3.1 Pomnilnik prevodov.................................................................................................................16 3.1.1 Uporabnost pomnilnikov prevodov ........................................................................19 3.1.2 Prednosti in pomanjkljivosti prevajanja s pomnilnikom prevodov �������������20 3.2 SDL Trados Studio......................................................................................................................21 3.2.1 Osnovni datotečni formati SDL in združljivost z drugimi programi ������������23 3.2.2 Tipi popolnih zadetkov v programu SDL Trados Studio....................................23 3.2.3 Revidiranje prevodov v programu SDL Trados Studio.......................................23 3.2.4 Vodenje projektov s programom SDL Trados Studio.........................................24 3.3 memoQ.........................................................................................................................................25 3.4 Prevajalska orodja na spletu..................................................................................................28 3.5 Pomnilnik prevodov in avtorske pravice...........................................................................29 4 Vodenje prevajalskih projektov...................................................................................................31 4.1 Faze prevajalskega projekta...................................................................................................31 4.2 Finančno upravljanje projekta..............................................................................................33 4.3 Orodja za vodenje prevajalskih projektov........................................................................34 5 Preverjanje kakovosti.........................................................................................................................37 5.1 Okapi CheckMate......................................................................................................................39 5.2 D.O.G. ErrorSpy...........................................................................................................................40 5.3 Palex Verifika................................................................................................................................41 5.4 ApSIC Xbench.............................................................................................................................42 5.5 Kilgray memoQ QA check.......................................................................................................43 5.6 SDL Trados Studio QA Checker.............................................................................................44 6 Upravljanje terminologije................................................................................................................47 6.1 Terminološki viri za slovenščino...........................................................................................47 6.2 Orodja za upravljanje terminologije...................................................................................49 6.2.1 SDL MultiTerm..................................................................................................................49 6.2.2 Upravljanje terminologije v programu memoQ..................................................50 6.3 Spletne rešitve za upravljanje terminologije...................................................................51 6.4 Korpusne metode in samodejno luščenje terminologije...........................................52

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 3

7.12.2016 14:56:44

4

Prevajalske tehnologije

7 Lokalizacija................................................................................................................................................55 7.1 Posebnosti lokalizacijskega prevajanja.............................................................................57 7.1.1 Prevajanje programskih vmesnikov, pomoči in dokumentacije....................57 7.1.2 Internacionalizacija spletnih strani...........................................................................59 7.2 Orodja za tehnično podporo lokalizaciji...........................................................................59 7.2.1 Catalyst................................................................................................................................60 7.2.2 Passolo................................................................................................................................62 7.3 Prevajalski problemi pri lokalizaciji.....................................................................................63 7.4 Lokalizacija odprtokodnega programja............................................................................64 8 Strojno prevajanje................................................................................................................................67 8.1 Kratka zgodovina področja....................................................................................................67 8.2 Tipi strojnih prevajalnikov......................................................................................................69 8.2.1 Prevajalniki s pravili........................................................................................................69 8.2.2 Statistično strojno prevajanje.....................................................................................70 8.2.3 Nevronsko strojno prevajanje.....................................................................................72 8.2.4 Razumevanje težav strojnih prevajalnikov............................................................72 8.2.5 Evalvacija strojnih prevodov.......................................................................................74 8.3 Popravljanje strojnih prevodov............................................................................................75 8.4 Nov model prevajalskega procesa......................................................................................77 9 Množičenje prevodov........................................................................................................................81 10 Avdiovizualno prevajanje in govorne tehnologije.......................................................83 10.1 Subtitle Workshop..................................................................................................................84 10.2 Aegisub.......................................................................................................................................84 10.3 Govorne tehnologije..............................................................................................................85 11 Orodjarna................................................................................................................................................89 11.1 Urejanje besedilnih datotek................................................................................................89 11.1.1 Notepad++......................................................................................................................89 11.1.2 PSPad.................................................................................................................................89 11.2 Slikovne datoteke...................................................................................................................90 11.3 Stiskanje datotek.....................................................................................................................91 11.4 Štetje besed...............................................................................................................................91 11.5 Brskanje po spletu..................................................................................................................91 12 Zaključne misli.....................................................................................................................................93 Literatura........................................................................................................................................................95 Stvarno in imensko kazalo..................................................................................................................99

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 4

7.12.2016 14:56:44

Uvod

5

1 Uvod

Marsikdo si prevajalstvo predstavlja kot umetniški poklic, pri katerem se prevajalka zatopi v avtorsko delo, s svojimi kolegi razpravlja o metaforah in zvočnih učinkih besedila ter s kupom slovarjev na mizi pili svoj izdelek. A prevajanje je v današnjem času del globalne jezikovne industrije, to pa je panoga, ki raste v povprečju s 5,5-odstotno letno stopnjo in po ocenah svetovne organizacije za lokalizacijo GALA1 leta 2016 v svetovnem merilu meri 40 milijard dolarjev. Živahni trg jezikovne industrije zaposluje prek 300.000 ljudi in s svojimi storitvami skrbi, da se kolesje globalizirane ekonomije, v kateri denar ne pozna meja, gladko vrti prek jezikovnih in kulturnih preprek. Pri sodobnih prevajalskih storitvah so prevajalske tehnologije nepogrešljive, saj ponudnikom omogočajo, da izpolnjujejo zahteve naročnikov in prevode zagotavljajo hitreje in ceneje. Če smo v zadnjih nekaj desetletjih priča hitremu tehnološkemu razvoju, ki je z globalnim razvejanjem interneta povzročil informacijsko in kulturno revolucijo, pa so razvojni premiki na področju prevajalskih tehnologij še toliko bolj dramatični, saj prav pred našimi očmi poteka proces dozorevanja tehnologije strojnega prevajanja, skozi katerega to postaja nepogrešljivo orodje, ki v mnogih prevajalskih okoljih proizvaja uporabne in kakovostne prevode in pričenja nadomeščati prevajalce.

Pogosto se o razvoju prevajalskega poklica govori z nelagodjem, saj se prevajalci sprašujejo, ali bodo imeli čez nekaj let sploh še kaj početi, po drugi strani pa so nove storitve in tehnologije kljub vsem napredkom še kako zmotljive. Najprej moramo tako razpravljati o nekaj razširjenih prepričanjih o svetu prevajanja, ki se s sodobnimi tokovi korenito spreminjajo.

•

Pri prevajanju uporabljamo slovarje.

Seveda ni s to trditvijo načeloma nič narobe, saj po eno- in večjezičnih slovarjih, po možnosti v elektronski obliki oziroma na spletu, prevajalci občasno še vedno posegajo. A slovarji so se na seznamu jezikovnih virov za prevajanje pomaknili proti repu, saj so za kakovosten in terminološko ustrezen prevod pomembnejši pomnilniki prevodov, terminološke baze, slogovni vodniki in projektno-specifični referenčni prevodi. Pri tako imenovanem industrijskem prevajanju ima namreč vsak naročnik lastne zahteve glede izrazja, sloga in jezikovne podobe besedil, zato se prevajalec težko opira na splošne ali strokovne slovarje, saj ti ne vključujejo naročnikove terminologije.

1 https://www.gala-global.org/industry/industry-facts-and-data

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 5

7.12.2016 14:56:44

6

Prevajalske tehnologije

•

Če želi podjetje poslovati s tujino, mora za to zaposliti ali najeti prevajalca.

Podjetje seveda lahko zaposli prevajalca, vendar se velika večina podjetij odloča za zunanje izvajanje. Posledično je v Evropi okrog 80 % prevajalcev, ki to počnejo kot glavni vir zaslužka, samozaposlenih, zgolj preostala petina pa jih deluje v okviru javnih ustanov ali zasebnih podjetij.

•

Prevajalsko delo je ustvarjalno in ne more postati rutinsko.

Trditev je namenoma provokativna, saj na eni strani iz doslej povedanega izhaja, da je književnih, novinarskih ali širše rečeno avtorskih prevodov vse manj, vse več pa je prevajanja tehničnih, poslovnih in pravnih besedil, ki se prevajajo s pomočjo prevajalskih tehnologij. A po drugi strani prav tehnologije prevajalcem omogočajo, da izkoriščajo že prej prevedene jezikovne enote in se posvečajo le tistim, ki so nove, prav tako pa je pri vešči uporabi raznolike tehnologije potrebna precejšnja mera ustvarjalnosti.

•

Prevajalec prevaja besedila.

Tu moramo najprej pomisliti na definicijo besedila, denimo na sedem kriterijev besedilnosti, kot jih opredeljujeta Beaugrande in Dressler (1981), med katerima sta tudi kohezija in koherenca. Morda pa za ponazoritev še bolje služi primer spletišča, odprtega v enem od brskalnikov. Na spletni strani najdemo navigacijske gumbe, menije, povezave, krajše ali daljše dele besedila, objave, komentarje in številne grafične elemente. Koliko besedil je pred nami? Kje se besedilo začne in konča? So ikone in meniji brskalnika del besedila ali morda ločeno besedilo? Ob naslednjem obisku bo stran po vsej verjetnosti nekoliko drugačna, če pa sprejmemo piškotke, bo stran sledila našemu spletnemu vedenju.

Prevajalci se torej v sodobnem svetu pogosto srečujemo z besedili, ki niso statična, saj se dinamično prilagajajo času, uporabniku in okolju, pa tudi linearna ne, saj jim ne moremo določiti začetka in konca, niti jih navadno ne beremo po vrsti od leve proti desni in vrstico za vrstico. Enota prevajanja je v različnih prevajalskih projektih lahko različno definirana, zato namesto o besedilih pogosto govorimo o prevajanju vsebin, jezikovnih nizov ali segmentov.

•

Prevajanje večinoma poteka v programu za urejanje besedil, kot je Word.

Sodeč po raziskavah2 kar 90 odstotkov vprašanih prevajalcev uporablja prevajalske tehnologije, vsa najbolj razširjena prevajalska namizja pa danes temeljijo 2 SDL Translation Technology Insights Research Study 2016, http://www.sdl.com

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 6

7.12.2016 14:56:44

7

Uvod

na lastnem urejevalniku, kamor uporabnik uvozi izvirni dokument in ga po končanem prevajanju ponovno izvozi v ciljni format.

•

Prevajalec je človek.

Prevajalec in prevajalka sta vsekakor človeka, a vse večji delež jezikovne industrije se pri zagotavljanju prevajalskih storitev naslanja na strojne prevajalnike.

V nekaterih primerih se strojni prevod uporabi brez naknadnih posegov, v drugih pa prevajalec oziroma jezikovni strokovnjak izvede popravo strojnega prevoda.

Pričakujemo lahko, da se bo uporaba strojnih prevajalnikov v prihodnosti še širila, njihova kakovost pa še izboljševala.

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo posamezne sklope prevajalskih tehnologij in s prevajanjem povezanih orodij, ob tem pa že na začetku poudarjamo, da je v učbeniku zajet le vzorec široke pokrajine prevajalskih orodij, ki se – podobno kot večina spletnih mest in informacijskih virov – neprestano dinamično spreminja.

Naloge 1. Ali poznate kakšno podjetje, ki ponuja prevajalske storitve? Obiščite njihovo spletno stran in si oglejte, katere storitve ponujajo. Razmišljajte o znanjih in kompetencah, potrebnih za posamezno vrsto storitve.

2. S kolegom ali kolegico primerjajta svoji strani v omrežju Facebook ali drugem družabnem omrežju. Razpravljajta o tem, katere enote strani so statične in katere dinamične, in kaj bi bile smiselne enote prevajanja, če bi želeli prevesti vsebino v celoti.

3. Če ne poznate izraza lokalizacija, obiščite stran organizacije GALA (http:// www.gala-global.org) in poiščite razlago zanj.

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 7

7.12.2016 14:56:44

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 8

7.12.2016 14:56:44

Pregled področja

9

2 Pregled področja

Področje prevajalskih tehnologij se najbolj intenzivno razvija od sredine 1990-ih let, že pred tem pa so marsikje potekale raziskave s področja strojnega prevajanja (glej poglavje 8). Največje premike dobro ponazarja Slika 1, ki nosi podnaslov od prevajanja do konvergence. Če je še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja veljalo, da so se prevajalci pretežno ukvarjali z dokumenti v papirni obliki, ki so jih prevajali v zgodnjih različicah pisarniških programov in si pri tem pomagali s prav tako papirnimi slovarji, se v devetdesetih pojavi prvi večji premik s pojavom lokalizacije kot nove oblike prevajanja. Dotlej so bili namreč računalniški programi z redkimi izjemami na voljo le v angleškem jeziku, z razmahom osebnih računalnikov ter pojavom uporabniku prijaznejšega okolja Windows pa je nastala tudi potreba po prevajanju programja v lokalne jezike. Zaradi porasta tovrstnih prevodov, pa tudi tehnične dokumentacije, se v devetdesetih letih pojavijo prva prevajalska orodja s pomnilnikom prevodov.

Desetletje kasneje je svet že povezan z internetom in količina računalniško posredovane komunikacije skokovito narašča. Pojav, ki ga ohlapno označujemo tudi kot globalizacija, med drugim povzroči, da se številni proizvodi in storitve z regionalnih tržišč razširijo na ves svet, posledično pa naraste tudi število jezikov, v katere je potrebno prevajati programe, uporabniške vmesnike in tehnično dokumentacijo. Ker se je vzporedno s tem širila tudi Evropska unija, sta – predvsem v Evropi – ta dva trenda povzročila, da je prevajalstvo čez noč postalo deficitaren poklic, saj so bile potrebe po prevajalcih tako v poslovnem svetu kot v mednarodnih ustanovah bistveno večje od razpoložljivih človeških virov. S tega vidika postane tudi razumljivo, da so tehnologije, ki bi omogočale večjo učinkovitost prevajanja, pristale pri vrhu seznama želja in so bili različni raziskovalni skladi pripravljeni vanje investirati precej sredstev. Zaradi vse večje obsežnosti prevajalskih projektov, pa tudi vse krajših rokov, je prevajalska industrija začela pospešeno uvajati mrežne in strežniške rešitve, ki so olajševale timsko delo in izmenjavo jezikovnih virov.

V zadnjih desetih letih smo doživeli predvsem velikanske korake na področju strojnega prevajanja, ki je danes integrirano že v skoraj polovico delovnih procesov v jezikovni industriji. Ob tem se postopoma premika tudi težišče glede dostopnosti jezikovnih virov; ti so namreč nedolgo tega veljali za dragoceno poslovno premoženje ponudnikov prevajalskih storitev. Danes se uveljavlja prepričanje, da je za nemoten razvoj tehnologij in orodij nujno zagotoviti dostop do velikih količin (jezikovnih) podatkov, na drugi strani pa imajo skozi uporabniško ustvarjene vsebine in spletno sodelovanje množic razvijalci stalen dotok svežih, tudi osebnih, podatkov, kar številni ponudniki spletnih storitev tudi izkoriščajo.

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 9

7.12.2016 14:56:44

10

Prevajalske tehnologije

Slika 1: Razvoj prevajalske industrije (Vir: TAUS)

Prevajanje ostaja neregulirana dejavnost, s katero se lahko na mnogih prevajalskih platformah prične ukvarjati vsakdo, ne glede na izobrazbo in prevajalske izkušnje. Pa vendar raziskave (glej sprotno opombo 2) med velikimi naročniki prevajalskih storitev kažejo, da jim je kakovost kar 2,5-krat pomembnejša od cene in šestkrat pomembnejša od hitrosti. Sodobni trendi torej narekujejo učinkovito in inteligentno uporabo tehnologij z namenom zagotavljanja višje kakovosti prevodov.

2.1 Kaj zajemajo prevajalske tehnologije Področje prevajalskih tehnologij je razgibano, saj skoraj vsak prevajalski projekt zahteva specifično obravnavo, orodja in delovne postopke. Izbira orodij in postopkov deloma izhaja iz tehničnih in jezikovnih značilnosti projekta, deloma pa iz naročnikovih zahtev, saj je prevajanje pri velikih ustanovah in podjetjih zgolj eden od elementov v procesu razvoja izdelka ali storitve.

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 10

7.12.2016 14:56:44

Pregled področja

11

Slika 2 računalniška orodja deli na splošna, ki niso posebej zasnovana za prevajalske namene in so deloma vključena že v običajno opremljen domači računalnik, in jezikovno-prevajalska, ki se med seboj pogosto prepletajo, poleg navedenih skupin pa se stalno pojavljajo nove programske rešitve. V nadaljevanju uvedemo nekaj glavnih pojmov, ki jih srečujemo na področju prevajalskih tehnologij.

Prevajalsko namizje Je večfunkcijsko integrirano prevajalsko okolje, ki se v angleščini tradicionalno imenuje CAT Tool (computer-aided translation; računalniško podprto prevajanje), novejša izraza sta TEnT (Translation Environment Tool) ali TPT (Translation Productivity Tool). Skupni imenovalec teh orodij je pomnilnik prevodov, poleg tega pa prevajalska namizja običajno ponujajo še upravljanje terminologije, podporo za prevajanje različnih datotečnih formatov, vtičnik za strojno prevajanje, orodje za samodejno preverjanje kakovosti, orodje za vzporejanje dokumentov in še marsikaj.

Slika 2: Pregled prevajalskih tehnologij

Orodja za vodenje prevajalskih projektov Gre za orodja, ki olajšujejo upravljanje z dokumenti v različnih formatih, jezikovnimi viri v različnih jezikih in različnih kakovosti ter upravljanje s človeškimi viri (npr. prevajalci, lektorji, terminologi, programerji, pravniki). Orodja pogosto omogočajo tudi časovno in finančno načrtovanje ter spremljanje projekta. Nekatera

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 11

7.12.2016 14:56:44

12

Prevajalske tehnologije

prevajalska namizja vključujejo tudi orodje za projektno vodenje, obstajajo pa tudi samostojne programske rešitve.

Jezikovni viri Ti sami po sebi ne predstavljajo orodja, pogosto pa potrebujemo posebna orodja za dostopanje do jezikovnih virov ali za njihovo ustvarjanje in upravljanje (npr. korpusov, terminoloških zbirk, jezikovnih in prevodnih modelov). Nekatera od teh orodij so spletna, npr. SketchEngine,3 druga pa delujejo lokalno, npr. Wordsmith4 ali AntConc5 za pregledovanje lastnih besedilnih arhivov.

Orodja za avdiovizualno prevajanje Ta skupina orodij zajema programe za podnaslavljanje, orodja za transkripcijo, pa tudi druga orodja za zvočno in vizualno obdelavo videoposnetkov ali filmskega gradiva. Nekatera prevajalska namizja, denimo memoQ, vključujejo tudi nekatere funkcije za podnaslavljanje.

Terminološki programi Programi za upravljanje terminologije so pogosto, vsaj v rudimentarni obliki, del prevajalskega namizja, obstajajo pa tudi rešitve, ki jih je mogoče uporabljati samostojno, npr. SDL MultiTerm. Glavni namen teh programov je prevajalcu olajšati gradnjo projektno specifičnih slovarjev in glosarjev, prepoznavanje terminologije v besedilih, pa tudi zagotavljanje kakovosti s pomočjo samodejnega preverjanja uporabljene terminologije v prevedenih besedilih.

Tolmaške tehnologije Pri simultanem tolmačenju se uporabljajo tehnologije, ki v tolmaških kabinah omogočajo sprotno tolmačenje govora v enega ali več ciljnih jezikov, pri tem pa prejemniki tolmačenja to spremljajo prek slušalk. Tak način je ustaljen pri parlamentarnih razpravah v večjezičnih situacijah, npr. v Evropskem parlamentu, uporablja pa se tudi pri večjezičnih konferencah in drugih srečanjih, kjer je možno zagotoviti tovrstno tehnološko podporo. S tehnološkimi rešitvami za konferenčno tolmačenje se to delo ne ukvarja podrobneje, zato pa tolmaške tehnologije v ožjem pomenu zajemajo jezikovne pripomočke, ki so namenjeni tolmačem. V to skupino sodijo predvsem korpusna orodja kot pripomoček za pripravo na tolmaške projekte ter terminološka orodja, prilagojena uporabi v tolmaški kabini, npr. InterpretBank.6 3 https://www.sketchengine.co.uk/ 4 http://www.lexically.net/wordsmith/ 5 http://www.laurenceanthony.net/software/antconc/ 6 http://www.interpretbank.de/

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 12

7.12.2016 14:56:44

Pregled področja

13

Orodja za lokalizacijo Lokalizacija je postopek prilagajanja določenega izdelka ali storitve ciljnemu trgu, v ožjem pomenu pa se nanaša predvsem na prevajanje uporabniških vmesnikov računalniškega programja ter drugih naprav. Oblika lokalizacijskega prevajanja je tudi prevajanje spletišč. Lokalizacijski programi podpirajo prevajanje izvedljivih datotek, izluščijo prevedljive nize iz programskih knjižnic ter prevajalcem olajšujejo prevajanje s pomočjo pogleda WYSIWYG (kar vidiš, to dobiš).

Strojni prevajalniki Ker gre za verjetno najpomembnejšo prevajalsko tehnologijo današnje dobe, ki obenem ponuja še velik razvojni potencial, tej temi namenjamo obsežen razdelek. Z izrazom strojno prevajanje označujemo programe, ki izhodiščno besedilo brez vpletanja človeškega uporabnika prevedejo v ciljno besedilo, to pa seveda ne pomeni, da je tak prevod brez nadaljnjih posegov pripravljen za uporabo.

Pogosto se rezultat strojnega prevajanja naknadno popravi in prilagodi, čemur rečemo popravljanje strojnega prevoda.

2.2 Scenariji uporabe Poleg v prejšnjem razdelku na kratko naštetih tipov orodij poznamo še celo vrsto drugih programov, spletnih servisov in pripomočkov, ki prevajalcem v določenih situacijah olajšajo delo. Izbor orodij in kombinacija njihove uporabe je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so tip prevajalskega projekta, vloga prevajalca v njem, zahteve naročnika, zahteve posrednika prevajalskih storitev, navodil za izvedbo projekta, pa tudi tehničnih zmogljivosti in osebnih preferenc uporabnika. Nekatere od teh programov predstavljamo v razdelku Orodjarna, hkrati pa se zavedamo, da je vsakršen pregled nujno zastarel že v trenutku pisanja, saj se področje prevajalskih tehnologij razvija zelo hitro.

Na splošno velja, da največji akterji v svetu prevajanja, kot so Lionbridge, TransPerfect, Evropska komisija in podobni, uporabljajo lastne tehnološke rešitve oziroma si obstoječa orodja močno prikrojijo specifičnim potrebam, srednje veliki in manjši ponudniki jezikovnih storitev pa navadno uporabljajo nabor preverjenih orodij in tehnologij, ki ga sproti prilagajajo novim potrebam trga. Svobodni prevajalci najraje posegajo po orodjih srednjega in nižjega cenovnega razreda, zanje pa je precej dobrih rešitev na voljo tudi med odprtokodnim programjem.

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 13

7.12.2016 14:56:44

14

Prevajalske tehnologije

Naloge 1. Kako na svojem računalniku skrbite za urejenost datotečnega sistema ter za varnost in arhiviranje podatkov? Primerjajte svoje navade s kolegi. Zakaj sta varovanje in redno arhiviranje podatkov pomembna za poklicnega prevajalca?

2. Katere programe za urejanje dokumentov poznate poleg programa Microsoft Office? Če drugih ne poznate, s pomočjo spleta raziščite ponudbo tovrstnih programov in si oglejte razlike med njimi. Poučite se tudi o datotečnih formatih, ki jih uporabljajo ti programi.

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 14

7.12.2016 14:56:44

Prevajalska namizja

15

3 Prevajalska namizja

Z izrazom prevajalska namizja označujemo programske aplikacije, ki navadno združujejo več od naštetih komponent: • pomnilnik prevodov • orodje za vzdrževanje terminoloških baz • orodje za izdelavo pomnilnikov iz obstoječih prevodov (poravnava) • orodje za luščenje terminologije • orodje za preverjanje kakovosti (QA) • različna orodja za obdelavo različnih datotečnih formatov • jezikovno-specifična orodja (črkovalniki, slovnice itd.)

• vtičnike za povezavo z zunanjimi viri; strojnimi prevajalniki ali spletnimi iskalniki • drugo Glede načina dela se prevajalska namizja delijo na tri skupine (Zetzsche, 2015): a) Prevajalska namizja, pri katerih delo poteka v običajnem urejevalniku besedil, večinoma programu Microsoft Word. Prevajalsko namizje se s svojimi funkcijami vključi v urejevalnik prek vtičnika, glavna prednost takšnih orodij pa naj bi bila, da uporabniku ni treba zapuščati znanega urejevalnega okolja in se privajati novemu namizju. Kljub tej prednosti pa je čas pokazal, da na ta način številnih ključnih funkcij ni mogoče zagotavljati, poleg tega v profesionalnem prevajanju količina naročil v obliki Wordovih dokumentov nezadržno upada v prid drugim formatom. V to skupino izumirajočih prevajalskih namizij danes sodijo Wordfast Classic,7 Similis,8 MultiTrans9 in še nekaj obrobnih orodij. b) Prevajalska namizja z lastnim delovnim okoljem. Ta so danes najbolj razširjena, uporabnik pa mora izvirne dokumente najprej uvoziti v prevajalsko namizje in jih nato izvoziti v ciljni format. Prednosti takšnega načina so številne, predvsem se uporabniku ni treba ukvarjati z različnimi programi za odpiranje različnih vrst dokumentov, saj sodobna prevajalska namizja podpirajo prek 50 različnih datotečnih formatov. Najbolj razširjena orodja te skupine so

7 http://www.wordfast.com/products_wordfast 8 http://www.lingua-et-machina.com/ 9 http://www.rrdonnelley.com/languagesolutions/solutions/multitrans.aspx

Prevajalske_tehnologije_FINAL.indd 15

7.12.2016 14:56:44

ISBN 978-961-237-878-3

PREVA TEHN Učbenik Prevajalske tehnologije je namenjen študentom prvo- in drugostopenjskih programov medjezikovnega posredovanja in prevajanja in se uporablja kot obvezno študijsko gradivo pri predmetih Računalniško podprto prevajanje, Prevajalska orodja in Prevajalske tehnologije. Predstavlja jedrnat pregled računalniških orodij za prevajalce od prevajalskih namizij, lokalizacijskih tehnologij in preverjanja kakovosti do strojnega prevajanja, poleg omenjenih pa zajema še druge teme, povezane z učinkovito izrabo tehnoloških pripomočkov pri prevajanju.

Učbenik je nastal kot plod avtoričinih dolgoletnih praktičnih in pedagoških izkušenj s prevajalskimi programi, vključeni pa so tudi nekateri izsledki nedavnih diplomskih in magistrskih del s tega področja.

Uporablja se lahko samostojno kot priročnik za pridobivanje preglednega znanja, še bolj pa je primeren kot dopolnitev praktičnim seminarskim vajam, kjer študentje v računalniški učilnici spoznavajo delo s prevajalskimi programi.

Prevajalske_tehnologije_naslovka_FINAL.indd 1

ŠPELA VINTAR je redna profesorica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete UL, kjer poučuje prevajalske tehnologije, lokalizacijo, korpuse in baze podatkov in terminologijo. S prevajalskimi tehnologijami se raziskovalno in pedagoško ukvarja že od leta 1998, ko so bila orodja za računalniško podprto prevajanje še novost, v tem času pa je o tehnoloških novostih izobraževala ne le študente ljubljanskega prevajalstva, ampak prek številnih gostovanj, seminarjev in poletnih šol tudi študente v Gradcu, Zagrebu, Berlinu, Bruslju, Münchnu, Reki, Zadru, St. Johannu in drugod. S področja prevajalskih tehnologij je

organizirala tudi dve mednarodni poletni šoli TransTech, leta 2013 na Reki in 2015 v Ljubljani.

Sicer se raziskovalno ukvarja z različnimi vidiki računalniške obdelave jezika, predvsem z luščenjem terminologije in znanja iz besedil, z modeliranjem kognitivnih struktur v specializiranih korpusih in v zadnjem času s slovenskim znakovnim jezikom. Kot raziskovalka ali vodja je sodelovala v prek 15 raziskovalnih projektih, trenutno pa vodi mednarodni projekt DigiLing, vseevropsko središče za e-učenje digitalnega jezikoslovja, ki ga financira Evropska komisija prek programa Erasmus+.

ŠPELA VINTAR: PREVAJALSKE TEHNOLOGIJE

9 789612 378783

PREVE

DI

ŠPELA VINTAR

PREVAJALSKE TEHNOLOGIJE Oddelek za prevajalstvo Ljubljana 2016

12.12.2016 14:43:19