Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: od praindoevropščine do praslovanščine

PRIME GLASO ISBN 978-961-237-742-7

Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: Od praindoevropščine do praslovanščine obravnava glasovje slovanskih jezikov v predzgodovinski dobi.

Prikazano je spreminjanje glasovnega sistema z naglasom od praindoevropščine preko prabaltoslovanščine do praslovanščine. Sinhroni glasoslovni opisi posameznih časovnih jezikovnih stopenj se izmenjujejo z diahronimi prikazi glasovnega spreminjanja od ene do druge časovne jezikovne stopnje. Praslovanske glasovne

spremembe so prikazane tako medsistemsko (primerjalno z drugimi indoevropskimi jeziki, predvsem z baltsko litovščino) kot znotrajsistemsko (preko glasovnih premen v različnih pregibalnih in besedotvornih vzorcih) ter datirane relativno- in absolutnokronološko.

Obravnavana so tudi genetska razmerja med prabaltoslovanskim in litovskih glasovnim sistemom ter med praslovanskim in glasovnima sistemoma stare cerkvene slovanščine in jezika Brižinskih spomenikov.

MATEJ ŠEKLI je leta 2001 diplomiral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja in slovenistike ter leta 2007 doktoriral iz jezikoslovja, oboje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko FF UL predava predmete s področja primerjalnega jezikoslovja slovanskih jezikov ter je hkrati sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegova znanstvenoraziskovalna področja so primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, zgodovinska slovnica in narečjeslovje slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter jeziki v stiku. Je avtor znanstvene monografije Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici (2008).

MATEJ ŠEKLI: PRIMERJALNO GLASOSLOVJE SLOVANSKIH JEZIKOV 1: OD PRAINDOEVROPŠČINE DO PRASLOVANŠČINE

9 789612 377427

MATEJ ŠEKLI

PRIMERJALNO GLASOSLOVJE SLOVANSKIH JEZIKOV 1 OD PRAINDOEVROPŠČINE DO PRASLOVANŠČINE Oddelek za slavistiko Ljubljana 2014

Matej Šekli

PRIMERJALNO GLASOSLOVJE SLOVANSKIH JEZIKOV 1 Od praindoevropščine do praslovanščine

Ljubljana 2014

PRIMERJALNO GLASOSLOVJE SLOVANSKIH JEZIKOV 1 Od praindoevropščine do praslovanščine Avtor: Matej Šekli Recenzenta: Marko Snoj, Alenka Šivic-Dular Lektor: Janoš Ježovnik Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: Grafika iz knjige Mikulčice: sakrální architektura knížecího hradu. Hodonín: Masarykovo muzeum v Hodoníně, 2009. Str. 6–7. Avtor grafike: ing. ak. arch. Jan Konečný, CSc. © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slavistiko Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o.

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2014 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Cena: 29,90 EUR Besedilo je bilo v celoti pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (www.zrc.sazu.si) razvil Peter Weiss.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.16'34 ŠEKLI, Matej Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov. 1, Od praindoevropščine do praslovanščine / Matej Šekli. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014 ISBN 978-961-237-742-7 279200768

Kazalo

3

Kazalo

Predgovor............................................................................................................................9 1 Glasoslovje....................................................................................................................13 1.0 Glasoslovje znotraj jezikoslovja...............................................................................13 1.0.1 Analitično in sintetično jezikoslovje...............................................................13 1.0.2 Glasoslovje znotraj analitičnega jezikoslovja..................................................14 1.1 Sinhrono glasoslovje................................................................................................15 1.1.1 Sinhrona fonetika.............................................................................................15 1.1.2 Sinhrona fonologija.........................................................................................24 1.1.3 Sinhrona morfonologija...................................................................................27 1.2 Diahrono glasoslovje................................................................................................34 1.2.1 Diahrona fonetika............................................................................................35 1.2.2 Diahrona fonologija.........................................................................................51 1.2.3 Diahrona morfonologija..................................................................................55

2 Praindoevropščina........................................................................................................63 2.1 Praindoevropski glasovni sistem..............................................................................65 2.1.1 Praindoevropski samoglasniki.........................................................................66 2.1.2 Praindoevropski zvočniki................................................................................69 2.1.3 Praindoevropski dvoglasniki in dvoglasniške zveze.......................................71 2.1.4 Praindoevropski nezvočniki............................................................................73 2.1.5 Zgled rekonstruiranega praindoevropskega besedila......................................75 2.2 Praindoevropski naglasni sistem..............................................................................77 2.2.1 Praindoevropske naglasne prvine....................................................................77 2.2.2 Praindoevropski naglasno-prevojni tipi...........................................................79 2.3 Praindoevropski prevoj............................................................................................85 2.3.1 Praindoevropski koren in baza........................................................................86 2.3.2 Praindoevropski kvalitativni prevoj.................................................................91 2.3.3 Praindoevropski kvantitativni prevoj po redukciji..........................................95 2.3.4 Praindoevropski kvantitativni prevoj po podaljšavi......................................100 2.3.5 Praindoevropski lebdeči prevoj.....................................................................102

4

Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1

3 Od praindoevropščine do prabaltoslovanščine....................................................103 3.1 Nesplošnoindoevropske glasovne spremembe.......................................................103 3.1.1 Glasovne spremembe, povezane s praindoevropskimi laringali...................103 3.1.2 Satemizacija in kentumizacija.......................................................................106 3.1.3 Težnja po sovpadu indoevropskih *, *, *................................................109 3.2 Praindoiransko-prabaltoslovanska glasovna sprememba.......................................112 3.2.1Nastanek praindoiransko-prabaltoslovanskega *ṣ..........................................112 3.3 Prabaltoslovanske glasovne spremembe................................................................113 3.3.1 Prabaltoslovanski sovpad praindoevropskih nepridihnjenih in pridihnjenih zvenečih zapornikov.......................................................................113 3.3.2 Prabaltoslovanska sprememba praindoevropskega dvoglasnika *e............115 3.3.3 Prabaltoslovanska sprememba praindoevropskih zlogotvornih zvočnikov ��116 3.3.4 Prabaltoslovanske glasovne spremembe v izglasju.......................................117 3.3.5 Prabaltoslovanska (in širša) poenostavitev soglasniških sklopov.................120 3.4 Prabaltoslovanske naglasne spremembe................................................................121 3.4.1 Prabaltoslovansko daljšanje kratkih samoglasnikov po Winterjevem zakonu....123 3.4.2 Prabaltoslovansko krajšanje dolgih dvoglasnikov in dvoglasniških zvez.....124 3.4.3 Prabaltoslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu.................................124 3.4.4 Nastanek prabaltoslovanske naglasne valence morfemov.............................125 3.4.5 Nastanek prabaltoslovanskih tonemskih nasprotij........................................127 3.4.6 Prabaltoslovanska metatonija........................................................................130 3.4.7 Nastanek prabaltoslovanskih naglasnih tipov................................................132 3.5 Prabaltoslovanski prevoj........................................................................................137

4 Prabaltoslovanščina...................................................................................................139 4.1 Prabaltoslovanski glasovni sistem..........................................................................139 4.1.1 Prabaltoslovanski zložniki.............................................................................140 4.1.2 Prabaltoslovanski nezložniki.........................................................................142 4.1.3 Razlika med prabaltskim in praslovanskim glasovnim sistemom.................143 4.2 Prabaltoslovanski naglasni sistem..........................................................................144 4.2.1 Prabaltoslovanske naglasne prvine................................................................144 4.2.2 Prabaltoslovanski naglasni tipi......................................................................148 4.2.3 Razlike med prabaltskim in praslovanskim naglasnim sistemom.................158

Kazalo

5

5 Od prabaltoslovanščine do litovščine....................................................................159 5.1 Litovske glasovne spremembe...............................................................................162 5.1.1 Spreminjanje prabaltoslovanskih *ō, *ā........................................................162 5.1.2 Spreminjanje prabaltoslovanskih *e, *a......................................................163 5.1.3 Spreminjanje zložnikov v zadnjem zlogu......................................................164 5.1.4 Nastanek litovskih nosnih samoglasnikov.....................................................165 5.1.5 Spreminjanje prabaltoslovanskih *ś, *ź, *ṣ...................................................165 5.1.6 Litovska jotacija............................................................................................166 5.1.7 Litovsko mehčanje soglasnikov pred sprednjimi samoglasniki....................166 5.2 Litovski glasovni sistem.........................................................................................167 5.2.1 Zapisovanje litovskega glasovnega sistema..................................................169 5.2.2 Zgled litovskega besedila..............................................................................171 5.3 Notranja rekonstrukcija prabaltoslovanskega glasovnega sistema........................175 5.4 Litovske naglasne spremembe...............................................................................175 5.4.1 Litovski naglasni pomik po drugem de Saussurjevem zakonu......................175 5.4.2 Litovsko krajšanje akutiranih dolgih zložnikov v zadnjem zlogu po Leskienovem zakonu......................................................................176 5.4.3 Litovsko daljšanje kratkih zložnikov v naglašenih odprtih nezadnjih zlogih......177 5.4.4 Litovska navzkrižna metatonija.....................................................................178 5.4.5 Litovske analoške naglasne spremembe........................................................178 5.4.6 Nastanek litovskih naglasnih tipov................................................................180 5.5 Litovski naglasni sistem.........................................................................................183 5.5.1 Litovske naglasne prvine...............................................................................183 5.5.2 Litovski naglasni tipi.....................................................................................185 5.6 Latvijske in staropruske naglasne spremembe.......................................................194 5.6.1 Latvijske naglasne spremembe......................................................................195 5.6.2 Staropruska naglasna sprememba..................................................................196 5.7 Notranja rekonstrukcija prabaltoslovanskega naglasnega sistema.........................197 5.7.1 Rekonstrukcija prabaltoslovanskega naglasnega mesta................................197 5.7.2 Rekonstrukcija prabaltoslovanske zložniške kolikosti..................................198 5.7.3 Rekonstrukcija prabaltoslovanskih tonemov.................................................198 5.7.4 Rekonstrukcija prabaltoslovanskih naglasnih tipov......................................199

6

Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1

6 Od prabaltoslovanščine do praslovanščine...........................................................201 6.1 Praslovanske glasovne spremembe........................................................................201 6.1.1 Težnji, evidenca in datacija praslovanskih glasovnih sprememb..................201 6.1.2 Praslovanska onemitev izglasnih soglasnikov...............................................203 6.1.3 Praslovanska poenostavitev soglasniških sklopov........................................205 6.1.4 Praslovanska proteza.....................................................................................213 6.1.5 Praslovanska starejša regresivna (prva) palatalizacija velarov......................216 6.1.6 Praslovanska jotacija.....................................................................................224 6.1.7 Praslovanski preglas......................................................................................233 6.1.8 Praslovanska monoftongizacija diftongov.....................................................236 6.1.9 Praslovanska mlajša regresivna (druga) palatalizacija velarov.....................242 6.1.10 Praslovanska nazalizacija............................................................................250 6.1.11 Praslovanska progresivna (tretja) palatalizacija velarov.............................256 6.1.12 Nastanek praslovanskega *y........................................................................261 6.1.13 Praslovanske dvoglasniške zveze *(C)oRC, *CeRC...................................263 6.1.14 Nastanek praslovanskega *o........................................................................271 6.1.15 Nastanek praslovanskih *ь, *ъ....................................................................275 6.1.16 Praslovanske dvoglasniške zveze *CьRC, CъRC........................................279 6.1.17 Praslovanski *ě............................................................................................281 6.1.18 Tipološke značilnosti geneze praslovanskega glasovnega sistema.............284 6.1.19 Praslovanske glasovne spremembe in razseljevanje Slovanov...................286 6.2 Praslovanske naglasne spremembe........................................................................301 6.2.1 Praslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu.........................................301 6.2.2 Praslovanski naglasni pomik po Dybojevem zakonu....................................302 6.2.3 Praslovanska nevtralizacija tonemskih nasprotij v fonološko nenaglašenih oblikah ....................................................................................302 6.2.4 Poznopraslovanski naglasni umik s polglasnika v šibkem položaju.............303 6.2.5 Poznopraslovanski naglasni umik z nestaroakutiranega srednjega zloga.....303 6.2.6 Nastanek praslovanskih naglasnih tipov........................................................305 6.3 Praindoevropski in prabaltoslovanski prevoj v praslovanščini..............................317 6.3.1 Praindoevropski kvalitativni prevoj v praslovanščini...................................317 6.3.2 Praindoevropski kvantitativni prevoj po redukciji v praslovanščini.............320 6.3.3 Praindoevropski kvantitativni prevoj po podaljšavi v praslovanščini...........322 6.3.4 Prabaltoslovanski kvantitativni prevoj po podaljšavi v praslovanščini.........326

Kazalo

7

7 Praslovanščina............................................................................................................327 7.1 Praslovanski glasovni sistem..................................................................................327 7.1.1 Praslovanski zložniki.....................................................................................328 7.1.2 Praslovanski nezložniki.................................................................................330 7.2 Praslovanski naglasni sistem..................................................................................332 7.2.1 Praslovanske naglasne prvine........................................................................332 7.2.2 Praslovanski naglasni tipi..............................................................................336

8 Od praslovanščine do stare cerkvene slovanščine..............................................349 8.1 Glasovne spremembe od praslovanščine do stare cerkvene slovanščine...............349 8.1.1 Starejše nesplošnoslovanske glasovne spremembe, povezane s praslovanskimi razvojnimi težnjami...........................................349 8.1.2 Starejše nesplošnoslovanske glasovne spremembe, nepovezane s praslovanskimi razvojnimi težnjami.......................................352 8.2 Starocekvenoslovanski glasovni sistem.................................................................354 8.2.1 Zapisovanje starocerkvenoslovanskega glasovnega sistema.........................355 8.2.2 Zgleda starocerkvenoslovanskega besedila...................................................358 8.2.3 Starocerkvenoslovanski besedilni spomeniki................................................362 8.3 Geneolingvistična opredelitev stare cerkvene slovanščine....................................367 8.3.1 Zgodovinski pregled hipotez o izvoru stare cerkvene slovanščine...............367 8.3.2 Vrednotenje s stališča metodologije sodobne geneolingvistike....................369 8.3.3 Stara cerkvena slovanščina geneolingvistično..............................................370 8.4 Notranja rekonstrukcija praslovanskega glasovnega sistema................................371

9 Od praslovanščine do jezika Brižinskih spomenikov........................................375 9.1 Glasovne spremembe od praslovanščine do jezika Brižinskih spomenikov..........375 9.1.1 Starejše nesplošnoslovanske glasovne spremembe, povezane s praslovanskimi razvojnimi težnjami...........................................376 9.1.2 Starejše nesplošnoslovanske glasovne spremembe, nepovezane s praslovanskimi razvojnimi težnjami.......................................379 9.1.3 Mlajše splošnoslovanske glasovne spremembe.............................................379 9.1.4 Mlajše nesplošnoslovanske glasovne spremembe.........................................381 9.1.5 (Ne)splošno(zahodnojužno)slovanske glasovne spremembe........................387 9.1.6 Starejša splošnoslovenska glasovna sprememba...........................................388 9.2 Glasovni sistem jezika Brižinskih spomenikov.....................................................389 9.2.1 Zgled besedila jezika Brižinskih spomenikov...............................................390

8

Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1

9.3 Geneolingvistična opredelitev jezika Brižinskih spomenikov...............................394 9.3.1 Zgodovinski pregled hipotez o izvoru jezika Brižinskih spomenikov..........394 9.3.2 Vrednotenje s stališče metodologije sodobne geneolingvistike....................395 9.3.3 Jezik Brižinskih spomenikov geneolingvistično...........................................396 9.4 Primerjava glasovnih sistemov stare cerkvene slovanščine in jezika Brižinskih spomenikov...........................................................................................397

10 Literatura in viri.......................................................................................................399 Kazalo praslovanskih oblik.........................................................................................415 Kratice in krajšave.........................................................................................................427

Predgovor

9

Predgovor

Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov rekonstruira praslovanski glasovni sistem (na segmentni in nadsegmentni ravni ter v oblikovnem sistemu) in ga obravnava tako z diahronega kot s sinhronega vidika. Diahroni vidik prikaže njegovo genezo, tj. nastanek iz praindoevropskega glasovnega sistema po glasovnih spremembah, medtem ko sinhroni vidik podaja njegovo tipologijo, tj. zgradbo, ki je posledica glasovnih sprememb. Diahronija in sinhronija sta torej med seboj jasno ločena, a dopolnjujoča se vidika opazovanja jezika, ki skupaj tvorita celovitost in notranjo povezanost jezikoslovne discipline. Rekonstruirani praslovanski glasovni sistem (v predzgodovinski dobi slovanskih jezikov) je izhodišče za preučevanje spreminjanja glasovja slovanskih jezikov (v njihovi zgodovinski dobi), slednje pa pojasnjuje njihovo postopno oblikovanje in stanje v nekem točno določenem obdobju ter je zato merilo njihove geneolingvistične (genetskojezikoslovne) oziroma genealoške klasifikacije.

Primerjalno glasoslovje podobno kot ostale poddiscipline primerjalnega jezikoslovja uporablja temeljni primerjalnojezikoslovni metodi, pomožne metode in teorijo zgodovinskega glasoslovja. Temeljni metodi primerjalnega jezikoslovja sta primerjalna metoda (primerjava izpričanega jezikovnega stanja v idiomih »potomcih« skupnega idioma »prednika« na sinhroni ravni) in metoda rekonstrukcije (rekonstrukcija izhodiščnega stanja v idiomu »predniku«, tj. projekcija izpričanega jezikovnega stanja v časovno preteklost na diahroni ravni).1 Med pomožne metode na primer spadata strukturalna metoda (protistavljanje strukturno podobnih prvin jezikovnega sistema in njihovega medsebojnega razmerja v sistemu na sinhroni ravni, kar v nekaterih primerih omogoča notranjo rekonstrukcijo na diahroni ravni) in substitucijska metoda (protistavljanje glasovne podobe prevzetega besedja z glasovno podobo njegovega vira, kar v nekaterih primerih omogoča rekonstrukcijo glasovne vrednosti posameznih glasov izvornega in ciljnega jezika). Znotraj teorije zgodovinskega glasoslovja je v ospredju predvsem teorija glasovne spremembe.

V uvodnem poglavju je predstavljena metodologija sinhronega in diahronega glasoslovja (poglavje 1 Glasoslovje), v osrednjih pa spreminjanje glasovnega in naglasnega sistema od praindoevropščine preko prabaltoslovanščine do praslovanščine. Sinhroni glasoslovni opisi posameznih hronolektov, tj. časovnih jezikovnih stopenj, različic (poglavja 2 Praindoevropščina, 4 Prabaltoslovanščina, 7 Praslovanščina), se tako izmenjujejo z diahronimi 1 Jezikoslovni termin idiom je razumljen kot »splošen, kvalitativno in hierarhično nevtralen in nespecificiran termin« (Brozović 1970: 10). Tako je idiom lahko geolekt, tj. zemljepisna jezikovna pojavnost, sociolekt, tj. družbena jezikovna pojavnost, ali hronolekt, tj. časovna jezikovna stopnja, različica geolekta ali sociolekta.

10

Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1

prikazi glasovnega spreminjanja od enega do drugega hronolekta (poglavja 3 Od praindoevropščine do prabaltoslovanščine, 6 Od prabaltoslovanščine do praslovanščine), pri čemer so praslovanske glasovne spremembe prikazane tako medsistemsko (to je t. i. zunanja evidenca) (primerjalno z drugimi indoevropskimi jeziki, predvsem z baltsko litovščino, in s podano praindoevropsko oziroma prabaltoslovansko rekonstrukcijo) kot znotrajsistemsko (to je t. i. notranja evidenca) (preko glasovnih premen v različnih oblikospreminjevalnih (pregibalnih), oblikotvornih in besedotvornih vzorcih) ter – kjer je to mogoče – s pomočjo strukturalne in substitucijske metode datirane tako relativnokronološko (postavljeno je časovno (kronološko) zaporedje poteka posameznih glasovnih sprememb) kot absolutnokronološko (določen je približen astronomski čas posamezne glasovne spremembe).

Starejše glasovne spremembe, do katerih je prihajalo od ene do druge časovne jezikovne stopnje in ki so posledično prvotni idiom cepile na manjše idiome, so prikazane predvsem relativnokronološko (vzpostavitev relativne kronologije omogoča načelo o premem sorazmerju med zemljepisnim obsegom inovacije in njeno starostjo: večji zemljepisni obseg in večja starost inovacije, manjši zemljepisni obseg in manjša starost inovacije), določanje absolutne kronologije za zelo oddaljena obdobja je namreč manj gotovo. Ozadje tovrstnega prikaza spreminjanja glasovnega sistema in nastajanja novih idiomov sta Schleicherjeva debelna teorija (jeziki imajo skupnega prednika ter se zaradi jezikovnih inovacij v času od njega in medsebojno oddaljujejo, podobno kot se veje drevesa oddaljujejo od svojega debla in med seboj) (Schleicher 21866: 4–5) in Schmidtova valovna teorija (jezikovna inovacija ima svoje središče ter se iz njega proti obrobju jezikovnega kontinuuma širi in pojenjuje v koncentričnih krogih, podobno kot valovi na vodi, potem ko vanjo vržemo kamen) (Schmidt 1872: 27).

V posebnih poglavjih so obravnavana tudi genetska razmerja med prabaltoslovanskim in litovskim glasovnim in naglasnim sistemom (poglavje 5 Od prabaltoslovanščine do litovščine) ter med praslovanskim in glasovnima sistemoma stare cerkvene slovanščine (8 Od praslovanščine do stare cerkvene slovanščine) in jezika Brižinskih spomenikov (9 Od praslovanščine do jezika Brižinskih spomenikov). Poznavanje zgodovine litovskega glasovnega in naglasnega sistema je namreč ključnega pomena za notranjo rekonstrukcijo prabaltoslovanskega glasovnega in naglasnega sistema. Stara cerkvena slovanščina kot najstarejši izpričani slovanski jezik je nepogrešljiva pri notranji rekonstrukciji praslovanščine. Delo, ki nastaja na Slovenskem, pa nikakor ne more mimo najstarejše na današnjem slovenskem jezikovnem ozemlju neposredno dokumentirane časovne različice slovenščine.

Recenzentoma se zahvaljujem za konstruktivne pripombe, lektorju za natančno branje zahtevnega besedila. Njihova zasluga je, da je v besedilu manj

Predgovor

11

vsebinskih in drugih napak. Za morebitne neodpravljene napake sem seveda odgovoren sam. Veliko hvaležnost izražam tudi svojim učiteljem, ki so me v času mojega dodiplomskega in podiplomskega študija kot tudi kasneje nesebično bogatili s svojim znanjem s področja primerjalnega in zgodovinskega jezikoslovja ter filologije. Kljub različnim strokovnim vplivom, ki sem jih (bil) deležen na svoji študijski in strokovni poti, pa besedilo knjige odraža moj pogled na obravnavano problematiko, za katerega prevzemam vso odgovornost.

Ljubljana, septembra 2014 Avtor

Glasoslovje

13

1 Glasoslovje

1.0 Glasoslovje znotraj jezikoslovja Glasoslovje je najprej umeščeno znotraj jezikoslovja. Predstavljeni sta delitev jezikoslovja na analitično in sintetično ter glasoslovje znotraj analitičnega jezikoslovja.

1.0.1 Analitično in sintetično jezikoslovje V jezikoslovju se lahko pojavljata vsaj dva dopolnjujoča se metodološka pristopa, in sicer analitični in sintetični.2 Analitični pristop v jezikoslovju ima v središču analizo jezikovne pojavnosti. Gre za obravnavo s stališča sprejemnika besedila. Sprejemnikovo izhodišče je izraz (izrazna, glasovna podoba), oblika (oblikovna zgradba) oziroma zgradba (skladenjska zgradba) že dane jezikovne pojavnosti, ki jo je prejel od tvorca besedila, cilj pa pomen jezikovne pojavnosti, ki jo bo dekodiral. Sprejemnik besedila gre torej od ὄνομα ‘ime’ (izraz, oblika, zgradba) k σῆμα ‘znamenje’ (pomen), zanj je značilen semaziološki vidik.

Sintetični pristop v jezikoslovju postavlja v središče sintezo jezikovne pojavnosti. Gre za obravnavo s stališča tvorca besedila. Tvorčevo izhodišče je pomen (pomenska zgradba) še nenastale jezikovne stvarnosti, ki jo bo poslal sprejemniku besedila, cilj pa izraz, oblika oziroma zgradba jezikovne stvarnosti, ki jo bo tvoril. Tvorec besedila gre torej od σῆμα ‘znamenje’ (pomen) k ὄνομα ‘ime’ (izraz, oblika, zgradba), zanj je značilen onomaziološki vidik.3 V jezikoslovju se analitični (induktivni, empiristični) pristop, katerega izhodišče je jezikovna pojavnost, ki je že dana in na katero lahko gledamo s sinhronega ali diahronega vidika (sinhrono in diahrono jezikoslovje), in sintetični (deduktivni, racionalistični oziroma mentalistični) pristop, katerega izhodišče je proces, po katerem jezikovna pojavnost nastaja in na katerega gledamo z generativnega vidika (generativno jezikoslovje), dopolnjujeta.

2 O analitičnem in sintetičnem pristopu na primer v besedotvorju prim. Šekli 2013č: 236–238; 2013d: 343–349.

3 Metodološki pristop je razumljen kot »nadčasovni« pristop k obravnavi predmeta raziskovanja, ki je lahko neodvisen od časa raziskovanja in ne nujno vezan na neko »obdobje«. Možno in precej pogosto pa je, da je neki metodološki pristop v nekem obdobju prevladujoč. »Strukturalni« vidik (katerega središče je struktura (sistem), tj. nabor prvin (elementov) sistema ter njihova razvrstitev (distribucija), medsebojno razmerje in vloga (funkcija) v sistemu) je na primer mogoče opaziti tako pri staroindijskih slovničarjih in v primerjalnem jezikoslovju druge polovice 19. stoletja kot v opisnem in zgodovinskem jezikoslovju 20. in 21. stoletja, prevladujoč pa je bil v 20. stoletju do razmaha generativnega in uporabnojezikoslovnih pristopov.

Ob vzniku in razmahu novih vidikov raziskovanja ostajajo že obstoječi vidiki še vedno aktualni in z novimi sobivajo v duhu metodološkega pluralizma.

14

Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1

1.0.2 Glasoslovje znotraj analitičnega jezikoslovja Glasoslovje je znotraj analitičnega jezikoslovja jezikoslovna veja, ki analizira izraz (izrazno, glasovno podobo) jezikovnega sistema, tj. glasovje oziroma glasovni sistem nekega idioma (znotraj sosirjanskega langue, tj. jezikovnega sistema) in njegovo rabo v sporazumevanju, tj. glasovni sistem v besedilu (znotraj sosirjanskega parole, tj. jezikovnega sistema v sporazumevanju). Analitično glasoslovje znotraj jezikovnega sistema določa segmentne in nadsegmentne prvine (elemente) glasovnega sistema (to so glasovi in njihove naglasne prvine) ter njihovo razvrstitev (distribucijo) in vlogo (funkcijo) v glasovnem sistemu, znotraj besedila pa besedilnoglasovne (stavčnofonetične) prvine (elemente) ter njihovo razvrstitev (distribucijo) in vlogo (funkcijo) v besedilu. Glasoslovje, v prvi vrsti jezikovnosistemsko analitično, se deli se na fonetiko in fonologijo.

Fonetika ugotavlja lastnosti prvin glasovnega sistema (fonetični vidik): izgovorna (artikulacijska) fonetika njihove izgovorne, slušna (akustična) fonetika pa njihove slušne lastnosti.

Fonologija ugotavlja razvrstitev (distribucijo) in vlogo (funkcijo) posameznih prvin glasovnega sistema (fonološki vidik), zato jo je mogoče imenovati tudi funkcijska fonetika.

Znotraj glasoslovja v širšem smislu se pojavljajo še nekatera bolj specializirana področja obravnave glasovja: naglasoslovje (akcentologija) preučuje nadsegmentne (naglasne, prozodične) prvine glasovnega sistema tako s fonetičnega kot s fonološkega vidika; oblikoglasoslovje (morfonologija) preučuje oblikoglasne premene v oblikovnem sistemu ter posledično glasoslovje povezuje z oblikoslovjem.

Analitično glasoslovje je podobno kot ostale veje analitičnega jezikoslovja tako sinhrono (preučuje stanje glasovja v nekem točno določenem obdobju, zanima ga torej statičnost v jeziku, sosirjanska os hkratnosti) kot diahrono (preučuje spreminjanje glasovja iz obdobja v obdobje, zanima ga torej dinamičnost v jeziku, sosirjanska os zaporednosti), tako znotrajsistemsko (ki obravnava glasovje enega idioma) kot medsistemsko. Če slednje primerja glasovje več sorodnih idiomov, je primerjalno (komparativno), če sopostavlja, protistavlja glasovje več sorodnih ali nesorodnih idiomov, pa protistavno (kontrastivno).

V nadaljevanju sta predstavljena sinhrono in diahrono glasoslovje, znotraj vsakega fonetika, fonologija in morfonologija, in sicer segmentnih in nadsegmentnih prvin. Besedilnoglasovne (stavčnofonetične) prvine zaradi predmeta preučevanja – primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov – niso obravnavane.4 4 Pričujoči prikaz glasoslovja, predvsem diahronega se v veliki meri naslanja na Hock 1991: 34–166. Slovensko strokovno izrazje je vzeto iz Toporišič 1992 in 2000: 37–100 ter Orešnik 1996–1999. Kjer je le mogoče, so posamezni glasovni pojavi ponazorjeni z zgledi iz slovenščine in drugih slovanskih jezikov ter praslovanščine (in stare cerkvene slovanščine) kot tudi tistih (starih) indoevropskih jezikov, ki so v delu uporabljeni kot primerjalno gradivo.

Glasoslovje

15

1.1 Sinhrono glasoslovje Sinhrono (istočasijsko) glasoslovje glasovni sistem preučuje s sinhronega (istočasijskega) vidika. Zanima ga torej predvsem njegovo stanje v nekem točno določenem obdobju, njegova tipologija, tj. zgradba/struktura, ustroj. Ugotavlja lastnosti glasov (s čimer se ukvarja sinhrona fonetika) ter njihovo razvrstitev, medsebojno razmerje in vlogo v glasovnem sistemu (s čimer se ukvarja sinhrona fonologija).

1.1.1 Sinhrona fonetika 1.1.1.1 Segmentna ravnina Glasovi nekega glasovnega sistema se med seboj razlikujejo po vsaj eni razlikovalni lastnosti ali segmentu. To je kakovost (kvaliteta) glasov. Izgovorne (artikulacijske) lastnosti glasov (odprtostna stopnja govorne cevi pri izgovoru) pogojujejo njihove slušne (akustične) lastnosti (stopnja zvonkosti). Glede na padanje odprtostne stopnje in padanje stopnje zvonkosti se glasovi delijo v tri skupine. To so samoglasniki ter (soglasniki, ki so) zvočniki in nezvočniki.5 1.1.1.1.1 Samoglasniki

Samoglasniki (vokali) (krovni simbol zanje je V po lat. vōcālis ‘samoglasnik’) so glasovi z največjo odprtostno stopnjo govorne cevi in največjo stopnjo zvonkosti ter so posledično (funkcijsko gledano) zložniki (silabemi), tj. zlogotvorni glasovi, ki so nosilci zloga.

Tabela 1: Nekateri potencialno možni ustni samoglasniki glede na izgovorne lastnosti.6 visoki sredinski nizki

Sprednji i ẹ

Srednji y

Zadnji u ọ

e



ə ä

a

å



o

5 Pri prikazovanju posameznih glasov so uporabljene oznake, običajne v slavistiki (na primer v Slovanskem lingvističnem atlasu OLA = Общеславянский лингвистический атлас) in slovenistiki (na primer v Slovenskem lingvističnem atlasu SLA), dodane pa so jim oznake mednarodne fonetične transkripcije IPA = International Phonetic Alphabet.

6 Med vsemi potencialno možnimi glasovi, ki so v jezikih sveta lahko realizirani ali ne, so v Tabelah od 1 do 4 prikazani predvsem tisti, ki se pojavljajo v pričujočem delu in so značilni za nekatere obravnavane (stare) indoevropske ter slovanske jezike in njihova narečja. Konkretni (rekonstruirani ali dejansko izpričani) glasovni sistemi so predstavljeni v 2.1 (praindoevropski), 4.1 (prabaltoslovanski), 5.2 (litovski), 7.1 (praslovanski), 8.2 (starocerkvenoslovanski), 9.2 (jezika Brižinskih spomenikov).

PRIME GLASO ISBN 978-961-237-742-7

Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: Od praindoevropščine do praslovanščine obravnava glasovje slovanskih jezikov v predzgodovinski dobi.

Prikazano je spreminjanje glasovnega sistema z naglasom od praindoevropščine preko prabaltoslovanščine do praslovanščine. Sinhroni glasoslovni opisi posameznih časovnih jezikovnih stopenj se izmenjujejo z diahronimi prikazi glasovnega spreminjanja od ene do druge časovne jezikovne stopnje. Praslovanske glasovne

spremembe so prikazane tako medsistemsko (primerjalno z drugimi indoevropskimi jeziki, predvsem z baltsko litovščino) kot znotrajsistemsko (preko glasovnih premen v različnih pregibalnih in besedotvornih vzorcih) ter datirane relativno- in absolutnokronološko.

Obravnavana so tudi genetska razmerja med prabaltoslovanskim in litovskih glasovnim sistemom ter med praslovanskim in glasovnima sistemoma stare cerkvene slovanščine in jezika Brižinskih spomenikov.

MATEJ ŠEKLI je leta 2001 diplomiral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja in slovenistike ter leta 2007 doktoriral iz jezikoslovja, oboje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko FF UL predava predmete s področja primerjalnega jezikoslovja slovanskih jezikov ter je hkrati sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegova znanstvenoraziskovalna področja so primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, zgodovinska slovnica in narečjeslovje slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter jeziki v stiku. Je avtor znanstvene monografije Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici (2008).

MATEJ ŠEKLI: PRIMERJALNO GLASOSLOVJE SLOVANSKIH JEZIKOV 1: OD PRAINDOEVROPŠČINE DO PRASLOVANŠČINE

9 789612 377427

MATEJ ŠEKLI

PRIMERJALNO GLASOSLOVJE SLOVANSKIH JEZIKOV 1 OD PRAINDOEVROPŠČINE DO PRASLOVANŠČINE Oddelek za slavistiko Ljubljana 2014