PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA

PRO PR U

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto

2020/21

Center za pedagoško izobraževanje Ljubljana 2020

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Center za pedagoško izobraževanje (CPI FF UL) p.p. 580, 1001 Ljubljana tel.: (01) 241 1049 (01) 241 1048 (01) 241 1046 (01) 241 1047 e-naslov: cpi@ff.uni-lj.si Predstojnica: red. prof. dr Cirila Peklaj Vodja strokovne službe: Luka Hrovat Strokovni delavci: Urška Gruden Mihaela Hojker Mojca Leskovec

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA ZA STROKOVNE DELAVCE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ZA ŠOLSKO LETO 2020/21

Ljubljana 2020

Naslov: Programi profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2020/21 Uredništvo: Urška Gruden, Luka Hrovat, Mihaela Hojker, Mojca Leskovec Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Datum izida: 2020 1. natis E-publikacija Publikacija je brezplačna.

ISSN 1855-928X

Kazalo SPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV............................ 6 PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA.................................................... 7 ANGLEŠČINA................................................................................................................... 7 Novosti stroke za profesorje angleščine ................................................................. 7 FILOZOFIJA...................................................................................................................... 8 Etika: filozofska tradicija in njena sodobna relevantnost........................................ 8 Vzpostavljanje skrbnega in sodelovalnega mišljenja v razredu, na osnovi konceptov filozofije za otroke.................................................................................. 9 GLASBENO ŠOLSTVO.................................................................................................... 10 Plesne skladbe pri pouku inštrumenta in NGL: Barok ......................................... 10 Plesne skladbe pri pouku inštrumenta in NGL: Renesansa................................... 11 JEZIKI (SPLOŠNO)......................................................................................................... 12 Kaj opravimo z besedami: preverjanje jezikovnega znanja in jezikovna opravila....... 12 KARIERNA ORIENTACIJA............................................................................................. 13 Sodobni pristopi in pripomočki k vseživljenjski karierni orientaciji v osnovni in srednji šoli........................................................................................ 13 KLASIČNI JEZIKI........................................................................................................... 15 Latinščina in stara grščina: potencial klasičnih jezikov v sodobni šoli.................. 15 NEMŠČINA...................................................................................................................... 16 Elementi gledališke pedagogike pri pouku nemščine............................................ 16 Novosti stroke za profesorje nemščine.................................................................. 17 Od slovnične h govorni zmožnosti v nemščini kot tujem jeziku............................. 18 Pisni sestavek na maturi iz nemščine................................................................... 19 Razvijanje digitalne zmožnosti pri pouku nemščine.............................................. 20 PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE.......................................................................... 21 Komunikacija s starši........................................................................................... 21 PLESNE DEJAVNOSTI.................................................................................................... 22 Povezovanje z naravo skozi glasbo in ples............................................................. 22 Razvijanje socialnih veščin skozi glasbeno didaktične igre................................... 23 Slovenski in tuji ljudski plesi kot medij kvalitetne komunikacije v vrtcih in šolah.... 24 Socialna interakcija skozi glasbo, ples, gib in body percussion............................. 25 Terapevtski vidiki glasbene umetnosti: zvočne stimulacije za vzpostavljanje psihofizičnega ravnovesja.............................................................. 26 PSIHOLOGIJA................................................................................................................. 28 Sodelovalno učenje v OŠ...................................................................................... 28 Strategije za dobro bralno razumevanje................................................................. 29 SUPER PSIHOLOG – Usposabljanje mentorjev psihologov začetnikov................ 30 SLOVENŠČINA............................................................................................................... 32 Nove poti do jezika in književnosti....................................................................... 32 Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi 1............................. 33

3

Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi 2............................. 34 Novejši tokovi v slovenistiki – književnost v teoriji in šolski praksi...................... 35 SLOVENŠČINA KOT TUJI / DRUGI JEZIK..................................................................... 36 Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki so govorci slovenščine kot drugega jezika......................................................... 36 Poučevanje slovenščine kot J2 v vrtcu in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.... 37 Poučevanje slovenščine kot J2 za učence v višjih razredih OŠ in dijake v SŠ........ 38 Preizkus iz slovenščine na ravni A2 za dijake priseljence – izvedba in ocenjevanje..... 39 PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBE....................................................... 40 Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah (PAI)............................................................................................. 40 Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol (VIŠ).................................................................................... 43 Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)............................ 44 Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š) . ..................... 45 Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B)....................... 47 Študijski program strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade (TOLM).... 49 Osnove visokošolske didaktike (OVD).................................................................. 51 Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje študentov............................. 53 IZOBRAŽEVANJA ZA VIŠJEŠOLSKE IN VISOKOŠOLSKE UČITELJE ........................ 55 PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE...................................................................... 56 JEZIKOVNI TEČAJI ....................................................................................................... 57 IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV.............................................................................................. 58

4

Spoštovane udeleženke in udeleženci seminarjev, tečajev, delavnic in programov izpopolnjevanja Filozofske fakultete!

Za šolsko leto 2020/21 smo v skladu s Pravilnikom o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur.l. RS, št. 33/2017) za vas pripravili nove izobraževalne programe.

Zanimive seminarje lahko najdete med programi profesionalnega usposabljanja, ki jih sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, poleg tega pa ponujamo tudi nesofinancirane programe.

V tem šolskem letu ponujamo naslednje programe za izpopolnjevanje: »Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah (PAI)«, »Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol (VIŠ)«, »Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)«, »Študijski program strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade (TOLM)«, »Osnove visokošolske didaktike (OVD)« ter »Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah«. Če želite opraviti izpit iz tujega jezika in prejeti spričevalo, ki izkazuje vaše znanje, lahko pri nas izbirate med 21 tujimi jeziki. Prav tako se lahko jezikovno izobražujete, saj vam ponujamo kar 30 jezikovnih tečajev.

Vabljeni, da se na naše seminarje prijavite prek spletne aplikacije Katis: https://lim3.mss. edus.si/Katis/Uvodna.aspx Pridržujemo si pravico do prilagoditve izvedbe programov skladno s priporočili NIJZ-ja za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Veselimo se vaše udeležbe na naših programih.

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

5

SPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV Na seminar profesionalnega usposabljanja se prijavite preko spletne aplikacije ministrstva – Katis: https://lim3.mss.edus.si/Katis/Uvodna.aspx.

Rok za prijavo je naveden pri vsakem seminarju posebej.

Kotizacija ne zajema stroškov bivanja, prehrane, prevoza in morebitnih drugih stroškov seminarja.

Rok za odjavo od posameznega seminarja je naveden za vsak seminar posebej v Katisu.

Odjava je možna zgolj preko spletne aplikacije KATIS. Če se posamezni udeleženec ne odjavi pravočasno, kotizacije ne moremo povrniti oziroma mu bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali.

Višina kotizacije je navedena za vsak seminar posebej, prva cena velja za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vpisani v razvid Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in so na izobraževanje napoteni s strani vodstva zavoda (soglasje ravnatelja/ ravnateljice); druga pa za vse ostale.

POMEMBNO: Vsi udeleženci morajo po končanem seminarju izpolniti evalvacijski list v sistemu MIZŠ Katis/Poris* (povezava: https://lim3.mss.edus.si/katis/Uvodna. aspx). Če posamezen udeleženec evalvacijskega lista ne izpolni v roku, ki je naveden v Katisu, ni upravičen do potrdila.

Opozorilo pri prijavi: Udeleženci, ki niso napoteni na izobraževanje s strani odgovorne osebe vzgojno-izobraževalnega zavoda oz. delodajalca, se obravnavajo kot udeleženci izven VIZ in zato plačajo višjo kotizacijo pri sofinanciranih programih.

6

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA ANGLEŠČINA Novosti stroke za profesorje angleščine Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: profesorji angleščine na srednjih šolah Cilji: Udeleženci bodo posodabljali znanja, pridobljenega na dodiplomskem študiju, in sicer s področja literarne teorije, pouka književnosti, jezikoslovja; spodbujeni k (ponovnemu) branju literarnih besedil, ki so predpisana za splošno maturo iz angleščine (poezija, Živalska kmetija in Gospodar muh, ki bo sicer prvič preverjan pri maturi junija 2020); seznanjeni z različnimi možnostmi branja oz. interpretacije predpisanih literarnih besedil; aktivno raziskovali različne možnosti, kako književno besedilo predstaviti v razredu (literarna didaktika); k literarnim besedilom pristopili tudi s stališča jezikoslovja in prevodoslovja.

Predavatelji in teme: • V iskanju izgubljene književnosti: književna besedila pri pouku tujega jezika Meta Lah • Thirteen ways of looking at a poem – Mirko Mrčela • Expressing diminution in English and Slovene: A contrastive analysis – Eva Sicherl • 'The World (and Words) of Boys in Lord of the Flies and other works' – John Stubbs Obveznosti udeležencev: Udeleženci morajo pred seminarjem prebrati besedila, predpisana za splošno maturo iz angleščine (pesemska besedila, Gospodar muh, Živalska farma).

Rok prijave 15. 10. 2020

Čas izpeljave 24. 10. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 24,72 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

24,72 € za druge udeležence

7

FILOZOFIJA Etika: filozofska tradicija in njena sodobna relevantnost Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 15 Ciljna skupina: Učitelji filozofije v gimnaziji, učitelji državljanske in domovinske kulture ter etike v osnovni šoli, učitelji filozofije za otroke v osnovni šoli.

Cilji: • seznaniti se z vsebinskimi novostmi na področju praktične filozofije/etike, zlasti povezave med tradicijo in sodobno uporabno etiko • učiti se uporabe dialoškega pristopa pri pouku obravnavanih snovi.

Predavatelji in teme: • Antične etike in uporabna etika – Franci Zore • Aktualnost Kantove etike – Zdravko Kobe • Sodobna relevantnost Nietzschejeve analize morale – Janko Lozar • Didaktični pristopi odpiranja prostora za etično refleksijo – Marjan Šimenc Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje na delavnici in vajah, priprava osnutka učne ure, poročilo o njeni izvedbi.

Rok prijave 10. 3. 2021

Čas izpeljave 19. 3. 2021

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 58,23 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

58,23 € za druge udeležence

8

Vzpostavljanje skrbnega in sodelovalnega mišljenja v razredu, na osnovi konceptov filozofije za otroke Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 16 Ciljna skupina: osnovnošolski učitelji, vzgojiteljice v vrtcu Cilj: Usposobiti udeležence za vzpostavitev skupnosti raziskovanja v razredu, ki temelji na skrbnem in sodelovalnem mišljenju.

Predavatelji in teme: • Vloga zastavljanja vprašanj pri spodbujanju skrbnega sodelovalnega mišljenja – Tomaž Grušovnik, Tanja Pihlar • Oblikovanje in vodenje sodelovalnega in dialoškega mišljenja v skupnosti raziskovanja – Marjan Šimenc, Anita Grum • Uporaba skrbnega sodelovalnega mišljenja FZO v praksi (interesna dejavnost, izbirni predmet, delo z nadarjenimi. pouk …) – Robert Petrovič, Maja Vačun • Vodenje skupnosti raziskovanja na temo trajnostnega razvoja in epistemoloških ter etičnih vidikov rabe internetnih virov. – Maja Vačun, Robert Petrovič Obveznosti udeležencev: organizacija skupnosti raziskovanja v razredu, pisno poročilo z analizo o njegovi izvedbi.

Rok prijave 17. 3. 2021

Čas izpeljave 26. 3. 2021

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 87,37 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

87,37 € za druge udeležence

9

GLASBENO ŠOLSTVO Plesne skladbe pri pouku inštrumenta in NGL: Barok Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 16 Ciljna skupina: učitelji inštrumentov, učitelji plesa in NGL v glasbenih šolah, pedagogi glasbe in plesa v srednjih šolah, baletni pedagogi Cilji: • ozavestiti védenje o nujnosti poznavanja praktičnih plesnih znanj za ustrezno izvajanje in poslušanje plesne glasbe pri pouku inštrumenta in NGL; • ustvarjalno povezovati funkcionalno plesno glasbo z zahtevnejšo, poslušanju namenjeno stilizirano plesno glasbo pri pouku NGL; • spoznati prednosti pri uvajanje analitičnega poslušanja glasba s pomočjo vizualizacije korakov in neverbalne komunikacije pri izvajanju skupinskih družabnih plesov; • osvojiti osnovne plesne korake starinskih plesov ter se naučiti izvirne koreografije skupinskih družabnih plesov; • usposobiti za samostojno prenašanje plesne izkušnje pri izvajanju starinskih plesov v lastno pedagoško prakso.

Predavatelji in teme: • Osnove glasbene sintakse ter povezava med glasbo in plesom – Mojca Gal • Izvajanje baročnih korakov in skupinskih družabnih plesov glede na posamezne plesne žanre – Mojca Gal • Vključevanje plesne izvajalske prakse pri pouku NGL: nove vsebine in izzivi – Lidija Podlesnik Tomášiková • Starinski družabni plesi kot dopolnilni predmet v GŠ: nove priložnosti za povezovanje teoretičnih in praktičnih vsebin – Lidija Podlesnik Tomášiková • Baročna violina: primeri iz izvajalske prakse. Plesni mojster kot poklicni violinist/ violinist kot plesalec: pomen poznavanja plesa za izvajanje glasbe – Mojca Gal • Osnove komornega igranja baročne glasbe – Mojca Gal Opomba: Za ples primerna udobna oblačila in obutev (plesni copati s prožnim podplatom z nizko peto ali brez, ali par debelejših nogavic); prinesite svoje inštrumente za komorno igro.

Rok prijave 15. 10. 2020

Čas izpeljave 24. 10. 2020

Kraj izpeljave GŠ Nova Gorica

Kotizacija: 7,53 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

75,33 € za druge udeležence 10

Plesne skladbe pri pouku inštrumenta in NGL: Renesansa Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 16 Ciljna skupina: učitelji inštrumentov, učitelji plesa in NGL v glasbenih šolah, pedagogi glasbe in plesa v srednjih šolah, baletni pedagogi Cilji: • ozavestiti védenje o nujnosti poznavanja praktičnih plesnih znanj za ustrezno izvajanje in poslušanje plesne glasbe pri pouku inštrumenta in NGL; • ustvarjalno povezovati funkcionalno plesno glasbo z zahtevnejšo, poslušanju namenjeno stilizirano plesno glasbo pri pouku NGL; • spoznati prednosti pri uvajanje analitičnega poslušanja glasba s pomočjo vizualizacije korakov in neverbalne komunikacije pri izvajanju skupinskih družabnih plesov; • osvojiti osnovne plesne korake starinskih plesov ter se naučiti izvirne koreografije skupinskih družabnih plesov; • usposobiti za samostojno prenašanje plesne izkušnje pri izvajanju starinskih plesov v lastno pedagoško prakso.

Predavatelji in teme: • Drža, stoja, hoja in pokloni ter osnovni koraki starinskih družabnih plesov – Lidija Podlesnik Tomášiková • Angleški podeželski plesi in francoske kontradanse: kode neverbalne komunikacije pri skupinskih plesih – Lidija Podlesnik Tomášiková • Glasbenorazvojne značilnosti in gibalno-plesno izražanje pri nauku o glasbi – Katarina Zadnik • Vključevanje starinskih plesov v obliki glasbeno-plesne izvajalske prakse pri NGL: priložnosti za tesnejše povezovanje s poukom inštrumenta – Katarina Zadnik • Vpogled v izvirne plesne zapise in pregled gradiva – Lidija Podlesnik Tomášiková • Prepletenost glasbe in plesa pri družabnih plesih – Lidija Podlesnik Tomášiková Opomba: Za ples primerna udobna oblačila in obutev (plesni copati s prožnim podplatom z nizko peto ali brez, ali par debelejših nogavic); prinesite svoje inštrumente za komorno igro Rok prijave 28. 01. 2021

Čas izpeljave 6. 2. 2021

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 3,86 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

38,58 € za druge udeležence 11

JEZIKI (SPLOŠNO) Kaj opravimo z besedami: preverjanje jezikovnega znanja in jezikovna opravila Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: učitelji slovenščine in tujih jezikov v OŠ in SŠ.

Cilji: • seznaniti z nekaterimi specifikami preverjanja jezikovnega znanja kot kontinuuma; • seznaniti s konceptom jezikovnih opravil in njihovo uporabnostjo za pripravo nalog v jezikovnih testih; • pokazati, na kaj je treba biti pozoren pri izdelavi jezikovnih nalog na različnih taksonomskih ravneh in pri pripravi meril za njihovo vrednotenje.

Predavatelji in teme: • Med ciljem in sredstvom: specifike preverjanja jezikovnega znanja – Ina Ferbežar • Jezikovni test kot merski instrument – Ina Ferbežar • Od opravila do točkovanja (izdelava nalog za jezikovne teste in njihovo vrednotenje) – Ina Ferbežar Rok prijave 3. 3. 2021

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 12. 3. 2021 Ljubljana

Obveznosti udeležencev: Predlagamo, da udeleženke in udeleženci pošljejo svoje naloge oz. jezikovne teste, ki bodo izhodišče za pogovor.

Kotizacija: 33,42 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

33,42 € za druge udeležence

12

KARIERNA ORIENTACIJA Sodobni pristopi in pripomočki k vseživljenjski karierni orientaciji v osnovni in srednji šoli Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: šolski svetovalni delavci v osnovni šoli, srednjem splošnem ter poklicnem in strokovnem izobraževanju Cilji: • pri šolskih svetovalnih delavcih ozavestiti proces karierne orientacije kot vseživljenjski proces, ki naj sistematično poteka skozi celotno osnovno in srednjo šolo in ne kot relativno kratkotrajno nalogo šolskih svetovalnih delavcev zgolj ob prehodih (iz osnovne v srednjo šolo in iz srednje šole v nadaljnje izobraževanje); • spoznati šolske svetovalne delavce z najnovejšimi slovenskimi instrumenti na področju karierne orientacije, ki jim bodo v pomoč pri izvajanju ene od njihovih nalog s področja karierne orientacije - tj. ugotavljanja oz. ocenjevanja lastnosti posameznikov; • načrt implementacije novih (spo)znanj v strokovno delo na področju karierne orientacije.

Predavatelji in teme: • Izhodišča karierne orientacije v OŠ in SŠ: Kje smo in kam jo (za)peljati? – Sonja Pečjak • Predstavitev Kompleta preizkusov za karierno odločanje v osnovni šoli (2019): Vprašalnik težav pri kariernem odločanju za OŠ, Vprašalnik vključenosti staršev v karierno odločanje otrok, Polstrukturiran intervju za šolske svetovalne delavce.

– Sonja Pečjak • Izdelava konkretnega načrta svetovalnih delavcev o uporabi predstavljenih instrumentov. – Sonja Pečjak • Predstavitev instrumentov za karierno odločanje v srednji šoli: Vprašalnik težav pri kariernem odločanju za SŠ (2018), Vprašalnik stilov odločanja (2018). – Tina Pirc • Izdelava konkretnega načrta svetovalnih delavcev o uporabi predstavljenih instrumentov. – Tina Pirc Opomba: Udeleženci naj na usposabljanje prinesejo tiskano verzijo Priročnikov, vprašalnike in sheme za prikaz rezultatov za vse instrumente, ki jih dobijo na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje na VKO točki: https://www.vkotocka.si/gradiva/pripomocki-in-orodja/ ali naj pridejo z računalniki, na katere bodo naložili vse potrebno gradivo za delo v delavnicah.

13

Rok prijave 12. 11. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 21. 11. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 2,66 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

26,55 € za druge udeležence

14

KLASIČNI JEZIKI Latinščina in stara grščina: potencial klasičnih jezikov v sodobni šoli Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 10 Ciljna skupina: osnovnošolski in gimnazijski profesorji latinščine in stare grščine; osnovnošolski in gimnazijski profesorji drugih predmetov, ki se pri obravnavi snovi srečujejo z antiko.

Cilji: • spodbujanje premisleka, debate in izmenjave dobrih praks pri preverjanju in vrednotenju znanja (pobudo za letošnjo osrednjo temo seminarja so dale gimnazijske profesorice, ki so opazile, da pri popravljanju nalog esejskega tipa občasno prihaja do velikih razlik pri ocenjevanju); • izmenjava izkušenj, povezanih s preverjanjem znanja v času poučevanja na daljavo; • postavitev praktičnih vprašanj, ki se pojavljajo ob pripravi in ocenjevanju testov, v kontekst sodobnih didaktičnih teorij in smernic; • predstavitev možnosti interdisciplinarnega povezovanja v sodobni šoli (primer pouka zgodovine in klasičnih jezikov); • predstavitev alternativnih didaktičnih pristopov k poučevanju latinščine in stare grščine (»pripovedovanje zgodb« kot primer dobre prakse v osnovni šoli) Predavatelji in teme: • Antične teme pri pouku zgodovine in možnosti interdisciplinarnih povezav s poukom klasičnih jezikov – Alenka Cedilnik • Priprava in ocenjevanje pisnih nalog: med teorijo in prakso – Ina Ferbežar • Kaj naj naši učenci znajo? (preverjanje znanja kulturno-civilizacijskih in jezikovnih vsebin pri klasičnih jezikih) – Andreja Inkret • Učenje latinščine in stare grščine skozi metodo pripovedovanja zgodb (primer dobre prakse v prvi triadi osnovne šole) – Jera Ivanc Rok prijave 19. 11. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 28. 11. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 6,37 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

63,67 € za druge udeležence

15

NEMŠČINA Elementi gledališke pedagogike pri pouku nemščine Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji nemščine v OŠ in SŠ Cilji: • seznaniti udeležence z elementi gledališke pedagogike, • seznaniti udeležence z raziskavami, ki prikazujejo učinke gledališke pedagogike na razvoj tujejezikovne in jezikovne zmožnosti, • seznaniti udeležence s konkretnimi dejavnostmi gledališke pedagogike, • preizkusiti elemente gledališke pedagogike v praksi, • ovrednotiti preizkušene elemente gledališke pedagogike z vidika učinka na razvoj tujejezikovne zmožnosti, • izdelati načrt za vključevanje elementov gledališke pedagogike v pouk nemščine.

Predavateljica in teme: • Značilnosti gledališke pedagogike in njena povezanost z nevroznanostjo (Dramapädagogik, Theaterpädagogik) Učinki dramske pedagogike pri usvajanju tujega jezika – Andreja Retelj • Praktične vaje z elementi dramske pedagogike – spoznavanje elementov v praksi in refleksija ter evalvacija elementov z vidika poučevanja nemščine – Andreja Retelj • Načrtovanje pouka nemščine z elementi dramske pedagogike – Andreja Retelj Rok prijave 17. 09. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 3. 10. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 22,28 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

22,28 € za druge udeležence

16

Novosti stroke za profesorje nemščine Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji/ce nemščine na OŠ in SŠ Cilji: • Udeležence opolnomočiti za smiselno vključevanje literarnih besedil v pouk tujega jezika.

• Udeležencem posredovati strategije za delo z literarnimi besedili.

• Z udeleženci premagovati strah pred literaturo.

• Udeležence seznaniti z značilnostjo multimodalnosti in medialnosti besedil.

• Udeležencem predstaviti možnost (projektnega) dela pri pouku nemščine, v okviru katerega se dijaki naučijo tvorjenja enostavnih multimodalnih besedil.

• Udeležencem posredovati praktične nasvete za delo z multimodalnimi besedili v razredu.

• Udeležence teoretično in praktično seznaniti z najbolj aktualnimi dognanji sodobnega besediloslovja.

• Udeležence seznaniti z aktualnimi raziskavami in dognanji s področja nevroznanosti in učenja tujih jezikov.

• Udeležence opremiti s sodobnimi pristopi in metodami za poučevanje nemščine, ki temeljijo na izsledkih nevroznanosti.

Predavatelji in teme: • Kdo se boji poezije? – Irena Samide • Multimodalnost in medialnost besedil in njihova uporaba pri pouku nemščine – Tanja Škerlavaj • Kaj nam pove nevroznanost o učenju tujih jezikov in kako izsledke uporabiti v praksi? – Andreja Retelj Obveznosti udeležencev: Udeležba na seminarju, delo na daljavo, oddana letna priprava z vključevanjem IKT, oddana učna gradiva z vključenim IKT Rok prijave 01. 10. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 17. 10. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 2,34 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

23,38 € za druge udeležence

17

Od slovnične h govorni zmožnosti v nemščini kot tujem jeziku Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji/ce nemščine na osnovnih in srednjih šolah Cilji: • po tradicionalnemu modelu štirih spretnosti v jeziku spoznati in ponotranjiti model štirih učnih področij (Funk et al. 2014) ter model štirih jezikovnih dejavnosti (SEJO 2001/2018); • osvežiti uporabo opisnikov za govorjenje ter govorno interakcijo in posredovanje po SEJO (2001), • spoznati kategorije govornih dejavnosti, nastalih z novimi okoliščinami sporazumevanja na spletu, • spoznati in ponotranjiti dopolnitve opisnikov za govorne dejavnosti po SEJO (2018), • spoznati in preizkusiti različne tehnike za razvijanje govorne zmožnosti pri pouku nemščine kot tujega jezika, • osnovati učne dejavnosti za razvijanje govorne zmožnosti v razredu in na spletu, • spoznati in ovrednotiti različne formate nalog za preverjanje govorne zmožnosti pri standardiziranih izpitih za nemščino kot tuji jezik ter merila za ocenjevanje.

Predavateljica in teme: • Vloga slovnice v akcijsko usmerjenem pristopu k nemščini kot tujemu jeziku – Mojca Leskovec • Opredelitev dejavnosti govorjenja ter govorne interakcije in posredovanja v SEJO (2001) – Mojca Leskovec • Dopolnitve opisnikov za govorne dejavnosti po SEJO (2018) – Mojca Leskovec • Preverjanje in vrednotenje govorne zmožnosti na standardiziranih izpitih iz nemščine kot tujega jezika – Mojca Leskovec Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje pri razgovoru in na delavnicah Opomba: Udeleženci naj s seboj prinesejo svoje aktualne letne učne načrte.

Rok prijave 18. 2. 2021

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 6. 3. 2021 Ljubljana

Kotizacija: 2,23 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

22,28 € za druge udeležence

18

Pisni sestavek na maturi iz nemščine Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 15 Ciljna skupina: učitelji nemščine SŠ Cilji: • spoznati in ponotranjiti opisnike za pisno zmožnost po SEJO, • osvežiti znanje o značilnostih besedilnih vrst in spoznati nove besedilne vrste, ki so nastale s pojavom spleta, • spoznati in preizkusiti različne tehnike pisanja, primerne za razvijanja pisanja v nemščini v razredu, • umestiti različne besedilne vrste v letno pripravo za nemščino in poiskati možnosti za medpredmetno in kurikularno povezovanje, • osnovati učne dejavnosti za razvijanje pisne zmožnosti v razredu in na spletu, • spoznati značilnosti nalog za preverjanje pisne zmožnosti pri standardiziranih izpitih za nemščino, • spoznati prednosti in pomanjkljivosti formativnega in sumativnega vrednotenja pisne zmožnosti.

Predavateljici in teme: • Opredelitev pisne zmožnosti po SEJO – Andreja Retelj • »Stare« in »nove« besedilne vrste v teoriji in praksi – Mojca Leskovec • Tehnike za razvijanje pisanja v razredu – Andreja Retelj • Umestitev pisnih dejavnosti v letno pripravo – Mojca Leskovec • Formativno in sumativno vrednotenje pisnih izdelkov s pomočjo IKT – Andreja Retelj, Mojca Leskovec Obveznosti udeležencev: Udeleženci naj s sabo prinesejo letne priprave za nemščino za svoje razrede.

Opomba: Udeleženci potrebujejo svoj računalnik z dostopom do Eduroama.

Rok prijave 19. 11. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 5. 12. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 5,57 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

55,71 € za druge udeležence

19

Razvijanje digitalne zmožnosti pri pouku nemščine Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 15 Ciljna skupina: učitelji nemščine v OŠ in SŠ Cilji: • Seznaniti udeležence s prednostmi in pomanjkljivostmi poučevanja z IKT. • Seznaniti udeležence s konkretnimi spletnimi orodji in aplikacijami, ki jih lahko uporabijo za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v nemščini.

• Naučiti udeležence izbrane aplikacije uporabiti za lastne potrebe in za potrebe v razredu.

• Ovrednotiti spletna orodja z vidika uresničevanja učnih ciljev.

• Seznaniti udeležence z možnostmi formativnega spremljanja in vrednotenja znanja s pomočjo spletnih orodij.

• Ovrednotiti in razvijati digitalno zmožnost učitelja.

• Razvijati digitalno zmožnost dijaka.

• Sodelovati v spletnem okolju in razvijati kolegialen odnos.

Predavateljica in teme: • Značilnosti spletno podprtega poučevanja in IKT pedagoško kolo - taksonomija učnih ciljev z IKT, DigCompEdu – vrednotenje IKT kompetenc – Andreja Retelj • Delo s spletnimi orodji 1 (Padlet, Wortwolken, Voki …) – Andreja Retelj • Delo s spletnimi orodji 2 (Learningapps, Phrase it, Meme, Kahoot …) – Andreja Retelj • Delo s spletnimi orodji 2 (Quizlet, Kahoot …) – Andreja Retelj • Uresničevanje učnih ciljev s pomočjo IKT – priprava letnega delovnega načrta – Andreja Retelj • Delo na daljavo v spletni učilnici Moodle – Andreja Retelj Opomba: Udeleženci potrebujejo svoj računalnik z dostopom do Eduroama.

Pogoji udeležbe: Osnovno poznavanje okolja Moodle Obveznosti udeležencev: Udeležba na seminarju, delo na daljavo, oddana letna priprava z vključevanjem IKT, oddana učna gradiva z vključenim IKT Rok prijave 10. 9.2020

Predvideni čas izpeljave 26. 9. 2020 seminar v živo do 26. 10. 2020 delo na daljavo

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 8,91 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

89,13 € za druge udeležence 20

PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE Komunikacija s starši Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji osnovnih in srednjih ter glasbenih šol, šolski svetovalni delavci, vzgojitelji v vrtcih Cilji: • Spoznati možnosti dobrega sodelovanja s starši in razloge za to • Preučiti vrste učinkovitih sporočil staršem in jih pravilno uporabiti • Spoznati prvine neverbalne komunikacije staršev in učiteljevo odzivanje nanje • Analizirati pomen asertivnega učitelja v odnosu do staršev • Primerjati »moč« učitelja in »partnerstvo« s starši • Spoznati možnosti preprečevanja konfliktov • Spoznati metode reševanja konfliktov Predavateljica in teme: Andreja Lavrič • Sodelovanje s starši • Učinkovita sporočila staršem • Neverbalna komunikacija staršev • Preprečevanje in reševanje konfliktov s starši Rok prijave 08. 4. 2021

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 17. 4. 2021 Ljubljana

Kotizacija: 22,50 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

22,50 € za druge udeležence

21

PLESNE DEJAVNOSTI Povezovanje z naravo skozi glasbo in ples Št. točk: 1,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 24 Št. udeležencev: 25 Ciljna skupina: vzgojitelji, učitelji razrednega pouka, učitelji glasbene umetnosti v osnovnih in srednjih šolah, učitelji glasbenih šol, specialni pedagogi Cilji: • prepoznavanje arhetipskih sporočil gibanja, • spoznavanje in izvajanje različnih plesov, povezanih z naravo in ljudskimi običaji, • doživljanje povezovalnih potencialov, moči in terapevtskih učinkov plesov v krogu, • izvajanje enostavnih plesov, ki uravnotežijo vse štiri ravni našega bivanja: telesno, emocionalno, umsko in duhovno, • usposabljanje za praktično uporabo plesov, povezanih z naravo in ljudskimi običaji pri pouku.

Predavateljica in teme: Albinca Pesek • Glasba kot znanost, umetnost, zabava in zdravilo • Glasba in ples • Arhetipi gibnega sporazumevanja • Plesi za naravo prvobitnih ljudstev • Plesi štirih elementov: voda, zrak, ogenj in zemlja • Plesi, povezani z ljudskimi običaji: setev, žetev, pustovanje, koledovanje • Plesno potovanje skozi letne čase • Plesi za drevesa, sonce, luno in cvetlice Opomba: Udeleženci naj bodo v udobnih oblačilih in obuvalih.

Obveznosti udeležencev: Uporaba pridobljenega znanja v praksi in refleksija učinkovitosti novih pristopov v vzgoji in izobraževanju.

Rok prijave 13. 1. 2021

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 22., 23., 29. 1. 2021 Ljubljana

Kotizacija: 9,13 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

91,27 € za druge udeležence

22

Razvijanje socialnih veščin skozi glasbeno didaktične igre Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 25 Ciljna skupina: vzgojitelji, učitelji razrednega pouka, učitelji glasbene umetnosti v osnovnih in srednjih šolah, učitelji glasbenih šol, specialni pedagogi Cilji: Udeleženci bodo: • spoznali in razumeli pomen glasbeno didaktičnih iger, • spoznali izbor iger izbranih kultur iz različnih koncev sveta, • praktično uporabili glasbeno didaktične igre, povezane z gibi in plesi pri pouku, • spoznali in aplicirali različne pristope k razumevanju glasbenih zakonitosti skozi igro, ples in gibanje, • spoznali literaturo in spletne vire, kjer lahko najdejo ustrezne vsebine, • spoznali izhodišča za izbiro glasbeno didaktičnih iger in plesov na osnovi kulturne dediščine, • spoznali možnosti za socialno interakcijo skozi ustvarjanje.

Predavateljica in teme: Albinca Pesek • Razvoj glasbenih sposobnosti skozi glasbeno didaktične igre • Značilnosti in pomen glasbeno didaktičnih iger v različnih kulturah • Izbiranje ustreznih glasbenih primerov za gibanje in ples • Priprava na poslušanje, gibanje in izvajanje glasbeno didaktičnih iger • Ljudska glasbila in glasbeno didaktične igre po svetu • Praktična obravnava glasbeno didaktičnih iger, ki temeljijo na ljudskih igrah in plesu • Glasbeno didaktične igre in socialna interakcija: soustvarjanje novih glasbeno didaktičnih iger na osnovi vzgojno izobraževalnih ciljev Opomba: Udeleženci naj bodo v udobnih oblačilih in obuvalih.

Obveznosti udeležencev: Uporaba pridobljenega znanja v praksi in refleksija učinkovitosti novih pristopov v vzgoji in izobraževanju.

Rok prijave 18.11.2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 27. in 28. 11. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 60,85 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

60,85 € za druge udeležence

23

Slovenski in tuji ljudski plesi kot medij kvalitetne komunikacije v vrtcih in šolah Št. točk: 1,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 24 Št. udeležencev: 25 Ciljna skupina: vzgojitelji, učitelji razrednega pouka, učitelji glasbene umetnosti v osnovnih in srednjih šolah, učitelji glasbenih šol, specialni pedagogi Cilji: • komunikacija skozi plesne dejavnosti, • spoznavanje in razumevanje poti za ohranjanje ljudske glasbene dediščine pri otrocih, • spoznavanje izbora slovenskih ljudskih plesov in plesov ljudstev sveta za otroke, • spoznavanje značilnosti glasb, ki spremljajo plese, • spoznavanje arhetipov gibov in ustvarjanje samostojnih koreografij, • praktična uporaba ljudskih plesov pri glasbeni umetnosti ter povezovanje plesov z drugimi predmetnimi področji.

Udeleženci programa bodo dobili videoposnetke delavnice in bodo tako lahko nemudoma prenesli svoje znanje v prakso.

Predavateljica in teme: Albinca Pesek • Izvor slovenskih ljudskih plesov in njihove karakteristike • Vrste slovenskih ljudskih plesov • Značilnosti ljudskih plesov iz izbranih drugih kultur • Obravnava slovenskih ljudskih plesov in plesov ljudstev sveta ter prepoznavanje gibalnih arhetipov • Prepoznavanje vsebin iz različnih predmetnih področij, kjer lahko uporabimo ljudske plese • Usvajanje slovenskih ljudskih plesov ter plesov ljudstev sveta • Ustvarjanje koreografij k slovenskim in tujim ljudskim plesom Opomba: Udeleženci naj bodo v udobnih oblačilih in obuvalih.

Obveznosti udeležencev: Uporaba pridobljenega znanja v praksi in refleksija učinkovitosti novih pristopov v vzgoji in izobraževanju.

Rok prijave 4. 11. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 13., 14. in 20. 11. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 91,27 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

91,27 € za druge udeležence 24

Socialna interakcija skozi glasbo, ples, gib in body percussion Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 25 Ciljna skupina: učitelji razrednega pouka, vzgojitelji, glasbeni pedagogi, specialni pedagogi, učitelji glasbenih šol Cilji: Spodbujanje socialne interakcije skozi skozi glasbo – ples, gib in body percussion; zmanjšanje anksioznosti skozi glasbeno gibalne aktivnosti; aktivacija psihofizičnih sposobnosti, dvig motivacije in razumevanja glasbenih del.

Udeleženci programa bodo dobili videoposnetke delavnice in bodo tako lahko nemudoma prenesli svoje znanje v prakso.

Predavateljica in teme: Albinca Pesek • Spodbude in motivacija k sodobnim pristopom razumevanja glasbeno teoretičnih vsebin - body percussion in gibanje • Telo kot tolkalo: ustvarjanje ritmičnih vzorcev kot spremljava h glasbenim primerom • Telo kot tolkalo: ustvarjanje ritmičnih skladb z uporabo lastnih glasbil (body percussion) • Praktična ureditev prostora za glasbene dejavnosti in izvajanje lastnih kreacij • Povezava plesnih gibov in body percussiona • Povezovanje v tolkalni orkester s pomočjo body percussiona Opomba: Udeleženci naj bodo v udobnih oblačilih in obuvalih.

Obveznosti udeležencev: Uporaba pridobljenega znanja v praksi in refleksija učinkovitosti novih pristopov v vzgoji in izobraževanju.

Rok prijave 25. 11. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 4. in 5. 12. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 6,08 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

60,85 € za druge udeležence

25

Terapevtski vidiki glasbene umetnosti: zvočne stimulacije za vzpostavljanje psihofizičnega ravnovesja Št. točk: 1,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 24 Št. udeležencev: 15 Ciljna skupina: vzgojitelji, učitelji razrednega pouka, učitelji glasbene umetnosti v osnovnih in srednjih šolah, učitelji glasbenih šol, specialni pedagogi Cilji: Udeleženci bodo: • spoznali in razumeli pomen zvočnih stimulacij skozi zgodovino, • spoznali različne glasbene in zvočne terapije ter razlike med njimi, • znali praktično sestaviti in uporabiti zvočne dogodke za uravnoteženje psihofizičnih težav in medsebojne komunikacije, • spoznali glasbeno terapevtske pristope pri otrocih s posebnimi potrebami, • spoznali nevro-psiho-akustično terapevtsko metodo dr. Alfreda Tomatisa, • spoznali literaturo in spletne vire, kjer lahko najdejo vsebine, povezane s tematiko seminarja, • spoznali zvočno pedagogiko dela s himalajskimi pojočimi posodami dr. Petra Hessa, • spoznali in uporabili zvoke gongov po metodi Dona Conreauxa, • znali uporabiti Orffova in lastna glasbila v povezavi s himalajskimi posodami in gongi, • znali izbrati ustrezne pozitivne afirmacije in jih podkrepiti z izvajanjem na himalajske posode, • ozaveščali pomen čuječnosti ob uporabi zvočnih stimulacij.

Predavateljica in teme: Albinca Pesek • Terapevtski vidiki glasbene umetnosti • Glasbena terapija in zvočna terapija • Prepoznavanje in premagovanje osebnih ovir in priučenih vzorcev ravnanja s pomočjo zvočnih dogodkov • Nevro-psiho-akustična terapevtska metoda dr. Alfreda Tomatisa • Zvočne stimulacije kot dejavniki motivacije, hitrejšega pomnjenja in sproščanja • Poglabljanje čuječnosti s pomočjo zvočnih stimulacij • Pripovedovanje pravljic in spremljanje pozitivnih afirmacij z zvoki himalajskih posod • Ustvarjanje enostavnih zvočnih dogodkov z Orffovimi glasbili, himalajskimi posodami in gongi Opomba: Udeleženci naj bodo v udobnih oblačilih in obuvalih.

Obveznosti udeležencev: Aktivna udeležba na predavanjih, spremljanje rezultatov svojega znanja, pridobljenega na izobraževanju.

26

Rok prijave 21. 12. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 8., 9. in 10. 1. 2021 Ljubljana, Škofljica

Kotizacija: 15,15 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

151,55 € za druge udeležence

27

PSIHOLOGIJA Sodelovalno učenje v OŠ Št. točk: 2,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 62 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: učitelji OŠ.

Cilji: Osnovni namen programa je seznaniti učitelje in učiteljice osnovnih šol s teoretičnimi osnovami in ključnimi elementi sodelovalnega učenja ter ji usposobiti za njegovo uspešno uvajanje v razredu. V programu bomo odgovorili na vprašanja: kaj je sodelovalno učenje, zakaj je učinkovita metoda, kakšni so rezultati njegove uporabe na spoznavnem, čustveno motivacijskem in socialnem nivoju pri učencih in kako ga učinkovito uvajati v pouk. Usposabljanje bo udeležencem omogočilo praktično uporabo sodelovalnih metod pri pouku tako, da bodo pri tem upoštevali učne cilje, ki jih pri določeni vsebini želijo doseči, socialne veščine, ki jih učenci potrebujejo za delo in ustreznost posamezne metode za določeno učno snov. Program je torej namenjen pridobivanju novih kompetenc za uporabo sodelovalnega učenja.

Predavateljica in teme: • Učenje v interakciji: vrstniško tutorstvo, sodelovalno učenje, vzajemno učenje – Cirila Peklaj • Strukturni pristop k sodelovalnemu učenju – Cirila Peklaj • Oblikovanje skupin – Cirila Peklaj • Kolegialna hospitacija – načrtovanje, izvedba, analiza – Cirila Peklaj • Skupinska soodvisnost in posameznikova odgovornost – Cirila Peklaj • Učenje sodelovalnih veščin – Cirila Peklaj • Sodelovalne strukture – Cirila Peklaj • Uporaba IKT pri sodelovalnem učenju – Cirila Peklaj • Nastop – izvedba učne ure z uporabo metod sodelovalnega učenja in analiza nastopa – Cirila Peklaj Rok prijave 3. 9. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 12. 9. 2020; 10. 10. 2020 Ljubljana in 7. 11. 2020

Kotizacija: 35,68 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

356,75 € za druge udeležence

28

Strategije za dobro bralno razumevanje Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji, ki poučujejo v 4., 5. in 6. razredu.

Cilji: Učitelji se: • spoznajo z bralnimi strategijami v 2. triletju in s priročnikom za sistematično razvijanje spretnosti določanja bistva, oblikovanja povzetkov ter izdelovanja zapiskov pri učencih; • usposobijo za urjenje učencev v določanju bistva ter oblikovanju povzetkov pri izbranih krajših besedilih; • usposobijo za urjenje učencev pri uporabi vseh naučenih strategij na konkretnih učbeniških besedilih; • naredijo načrt za urjenje strategij pri učencih s pomočjo učbenika, ki ga uporabljajo pri svojem predmetu.

Predavatelji in teme: • Katere bralne učne strategije pri učencih razvijati v drugem triletju OŠ in kako? – Sonja Pečjak • Program in pripomoček za urjenje treh temeljnih učnih strategij – iskanja bistva, povzemanja in izdelave zapiska. Predstavitev evalvacije programa. - Tina Pirc • Strategije prepoznavanja bistva na krajših in na učbeniških besedilih. Izdelava konkretnega načrta za uporabo teh strategij v razredu. -– Tina Pirc • Strategiji izdelave povzetka in zapiska iz krajših in učbeniških besedil. Izdelava konkretnega načrta za uporabo teh strategij pri delu z učenci. – Sonja Pečjak Opomba za udeležence: s seboj prinesejo učbenik, ki ga uporabljajo pri svojem predmetu Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje v delavnicah Rok prijave 8. 10. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 17. 10. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 25,70 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

25,70 € za druge udeležence

29

SUPER PSIHOLOG – Usposabljanje mentorjev psihologov začetnikov Št. točk: 1,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 24 Št. udeležencev: 21 Ciljna skupina: psihologi, zaposleni v vzgojno-izobraževalnih ustanovah Cilji: Cilj posodobitvenega programa je usposobiti udeležence za vodenje študijske in supervizirane prakse (pripravništva) psihologov. Udeleženci programa bodo spoznali pomen mentoriranja in supervizije za kakovostno opravljanje poklica psihologa, spoznali teoretične osnove mentoriranja in supervizije psihologov, kompetenčni model profesionalnega razvoja psihologov, strategije razvijanja primarnih ter usposobitvenih kompetenc psihologov začetnikov in študentov ter ocenjevanje teh kompetenc. Spoznali bodo formalne vidike izvajanja supervizirane prakse psihologov. Spoznali bodo, kako vzpostaviti ter razvijati mentorski in supervizijski odnos ter kako načrtovati, spremljati in dokumentirati dejavnost psihologov začetnikov in študentov na praksi. Končni cilj programa je, da bo pod nadzorom usposobljenega mentorja supervizirane prakse psihologov začetnikov dosežena večja kakovost psiholoških storitev.

Predavatelji in teme: • Osnove mentorstva in supervizije: - Opredelitev mentorstva in supervizije - Opredelitev in razumevanje različnih vlog mentorja/supervizorja - Spoznavanje prevladujočih supervizijskih modelov – Julija Pelc, Andreja Koler Križe • Vzpostavljanje in razvoj mentorskega odnosa: - Predstavitev instrumentov za spremljanje razvoja mentorskega odnosa - Vzpostavljanje mentorskega odnosa (pogajanja in mentorski sporazum) – Andreja Koler Križe, Julija Pelc • Profesionalne kompetence psihologov: - Kompetenčni modeli - Ocenjevanje kompetenc - Načrtovanje, dokumentiranje in evalvacija supervizirane prakse – Anja Podlesek • Oblikovanje supervizijske skupine mentorjev: - Spoznavanje, pogajanja in sklepanje supervizijskega sporazuma – Julija Pelc, Andreja Koler Križe • (Samo)refleksija: - Opredelitev kakovostnega mentorskega/supervizijskega srečanja in odnosa - Ocenjevanje mentorskega/supervizijskega srečanja in odnosa – Julija Pelc, Andreja Koler Križe • Etika v mentorskem/supervizijskem odnosu – Anja Podlesek, Julija Pelc, Andreja Koler Križe 30

• •

•

Metode mentoriranja/supervizije – Julija Pelc, Andreja Koler Križe Kompetenčni model EuroPsy - Prenos modela na specifično področje psihološkega dela - Podrobnejša obravnava ene od skupin kompetenc – Andreja Koler Križe, Julija Pelc, Anja Podlesek Razvijanje veščin postavljanja ciljev mentoriranja in sklepanja mentorskega sporazuma – Andreja Koler Križe, Julija Pelc

Opombe za udeležence: Delavnice na osnovi izkustvenega učenja z dejavno udeležbo pri udeležencih razvijajo veščine mentoriranja in supervizije. Delavnice vključujejo individualne vaje, delo v parih ali delo v majhnih skupinah.

Pogoji udeležbe: Udeleženci morajo biti univerzitetni diplomirani psihologi (predbolonjski) ali magistri psihologije. Imeti morajo vsaj tri leta delovnih izkušenj s samostojnim opravljanjem psihološke dejavnosti.

Obveznosti udeležencev: Udeleženci morajo sodelovati na vseh srečanjih. S sodelovanjem v posodobitvenem programu se vključijo v supervizijsko skupino, ki bo nadaljevala z delovanjem tudi po zaključku programa. V okviru posodobitvenega programa morajo v supervizijski skupini pripraviti mapo z naslednjimi izdelki: (a) Supervizijski sporazum, (b) Refleksija etičnih vidikov delovanja psihologov v praksi in v superviziji/mentoriranju, (c) Refleksija srečanj supervizijske skupine in evalvacija supervizijskega procesa.

Rok prijave 1. 10. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 10. 10. 2020, Ljubljana 17. 10. 2020 in 24. 10. 2020

Kotizacija: 17,46 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

174,59 € za druge udeležence

31

SLOVENŠČINA Nove poti do jezika in književnosti Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine.

Cilji: Problemsko-ustvarjalni pouk književnosti pri nas ni novost, saj je o njem že razpravljal zlasti Zoran Božič (prim. Božič Problemski pouk književnosti, 1993, Od reproduktivnega pouka književnosti k problemskemu, 1993, Problemske obdelave klasikov, 1993). Za tak pouk književnosti je značilno, da aktivira učenčeve kognitivne in ustvarjalne dejavnosti, pri čemer ustvarjalnost razumemo zlasti kot obliko spodbujanja divergentnega in kritičnega mišljenja (lahko pa vanj vključujemo tudi različne oblike kreativnega poustvarjanja literarnih besedil). Metoda izhaja iz postavljanja problemov, ki jih lahko oblikuje učitelj, lahko pa si jih zastavijo učenci sami. Problemski pristop spodbuja učenčevo zanimanje in radovednost za literarno raziskovanje, ustvarja konfliktno situacijo (kognitivni konflikt), izziva dileme, terja opredeljevanje, postavljanje hipotez, argumentiranje, pa tudi ostale spoznavno-sprejemne dejavnosti (doživljanje prebranega, analiziranje, razumevanje, sintetiziranje spoznanj in vrednotenje). Učenec lahko izhodiščni književni problem rešuje sam, v paru ali v skupini. Učitelj je med problemsko-ustvarjalnim poukom zlasti moderator in usmerjevalec samostojnega raziskovalnega dela učencev. Nepogrešljiva faza problemsko-ustvarjalnega pouka je korekcija in analiza rezultatov (rešitev književnega problema), ko učitelj znova dejavneje poseže v učni proces z opozarjanjem na morebitne napake, zdrse, neutemeljene sodbe, nelogičnosti oz. zastranitve, pa tudi na posrečene argumentacije, prepričljive interpretacije, uspešne aplikacije literarnoteoretičnih ali -zgodovinskih spoznanj, razvejane primerjave in izvirne nove vpoglede, pri čemer tudi v tej fazi spodbuja aktivno sodelovanje učencev z izmenjevanjem mnenj in diskutiranjem v sproščenem in demokratičnem vzdušju.

Predavatelji in teme: • Problemsko-ustvarjalni pouk književnosti – Alenka Žbogar • Pouk književnosti od priprave prek izvedbe do refleksije – Boža Krakar Vogel • Od učenja jezika k njegovemu raziskovanju – oblikovanje problemov in postavljanje izzivov pri pouku jezika -– Jerca Vogel Rok prijave 3. 12. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 11. 12. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 26,67 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

26,67 € za druge udeležence 32

Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi 1 Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine.

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretičnimi spoznanji, • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pouku, • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih, teoretičnih spoznanj s področja jezikoslovja z didaktičnimi pristopi izobraževalnega procesa.

Predavatelji in teme: • Glasoslovje: posodobitev in nove usmeritve poučevanja v slovenskih osnovnih in srednjih šolah – Hotimir Tivadar • Glasoslovje: posodobitev in nove usmeritve poučevanja v slovenskih osnovnih in srednjih šolah – Luka Horjak Rok prijave 11. 3. 2021

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 19. 3. 2021 Ljubljana

Kotizacija: 23,75 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

23,75 € za druge udeležence

33

Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi 2 Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine.

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretičnimi spoznanji, • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pouku, • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih, teoretičnih spoznanj s področja jezikoslovja z didaktičnimi pristopi izobraževalnega procesa.

Predavatelji in teme: • Vpliv valence (glagolske in neglagolske) na oblikovanje besedil – Andreja Žele • Pravopisno-besedotvorni izzivi – Saška Štumberger Rok prijave 8. 4. 2021

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 16. 4. 2021 Ljubljana

Kotizacija: 25,70 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

25,70 € za druge udeležence

34

Novejši tokovi v slovenistiki – književnost v teoriji in šolski praksi Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine.

Cilji: • udeleženci bodo aktivno sodelovali pri spoznavanju najrazličnejših orodij in e-virov. Predstavljeni jim bodo tudi različni vidiki rabe le-teh pri pouku.

Predavatelji in teme: • Prostori v slovenski književnosti – Urška Perenič • Uporaba sodobnih učnih tehnologij pri pouku slovenščine – Miran Hladnik • Interpretacija Prešerna – Aleš Bjelčevič • Osebno izkustvo v sodobni slovenski poeziji – Darja Pavlič Rok prijave 19. 11. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 27. 11. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 2,55 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

25,45 € za druge udeležence

35

SLOVENŠČINA KOT TUJI / DRUGI JEZIK Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki so govorci slovenščine kot drugega jezika Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 15 Ciljna skupina: učitelji slovenščine v drugem in tretjem vzgojnoizobraževalnem obdobju ter učitelji slovenščine v SŠ, šolski svetovalni delavci.

Cilji: • Seznaniti učitelje z značilnostmi procesa usvajanja slovenščine kot J2.

• Seznaniti učitelje slovenskega jezika z didaktičnimi pristopi pri pouku slovenščine kot J2.

• Seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami poučevanja slovenščine kot J2.

• Seznaniti učitelje slovenščine s ključnimi evropskimi jezikovnimi dokumenti, v katerih so opisane ravni jezikovega znanja.

• Seznaniti učitelje slovenščine z različnimi možnostmi, kako spremljati napredek in preverjati znanje slovenščine pri učencih govorcih slovenščine kot J2.

Predavatelji in teme: • Poučevanje slovenščine kot J2 v OŠ in SŠ – Mihaela Knez • Preverjanje znanja slovenščine kot J2 – Ina Ferbežar Pogoji udeležbe: Seminarja se lahko udeležijo učitelji slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. V primeru nezasedenosti programa se ga lahko udeležijo tudi svetovalni delavci in ravnatelji oz. pomočniki ravnateljev šol, v katere so vključeni učenci in dijaki priseljenci. Poznavanje vsebin programa je pomembno za razumevanje procesa jezikovnega vključevanja priseljencev v VIZ. Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo v delavnici na seminarju.

Rok prijave 16. 11. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 25. 11. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 4,46 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

44,56 € za druge udeležence

36

Poučevanje slovenščine kot J2 v vrtcu in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 15 Ciljna skupina: vzgojitelji v vrtcih, razredni učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ, šolski svetovalni delavci in učitelji slovenščine v OŠ.

Cilji: • Seznaniti vzgojitelje in učitelje z značilnostmi predšolskih otrok in učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ v procesu jezikovnega vključevanja.

• Seznaniti vzgojitelje in učitelje z značilnostmi procesa usvajanja slovenščine kot J2 pri predšolskih otrocih in učencih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ.

• Seznaniti vzgojitelje in učitelje z različnimi oblikami in metodami poučevanja slovenščine kot J2.

• Usposobiti vzgojitelje in učitelje za delo z gradivi za poučevanje slovenščine kot J2, primernimi razvojni stopnji predšolskih otrok in učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ.

Predavatelji in teme: • Otroci v procesu učenja slovenščine kot drugega jezika – Mihaela Knez • Učno gradivo za pouk slovenščine kot J2 v razredu – Mihaela Knez Pogoji udeležbe: Seminarja se lahko udeležijo vzgojitelji v vrtcih, učitelji slovenščine in učitelji razrednega pouka. V primeru nezasedenosti programa se ga lahko udeležijo tudi svetovalni delavci in ravnatelji oz. pomočniki ravnateljev šol oz. vrtcev, v katere so vključeni otroci in učenci priseljenci. Poznavanje vsebin programa je pomembno za razumevanje procesa jezikovnega vključevanja priseljencev v VIZ. Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo v delavnici na seminarju.

Rok prijave 17. 9. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 28. 9. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 4,46 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

44,56 € za druge udeležence v

37

Poučevanje slovenščine kot J2 za učence v višjih razredih OŠ in dijake v SŠ Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 15 Ciljna skupina: učitelji slovenščine v tretjem vzgojnoizobraževalnem obdobju in učitelji slovenščine v SŠ, šolski svetovalni delavci.

Cilji: • seznaniti učitelje z značilnostmi mladostnikov v procesu jezikovne integracije, • seznaniti učitelje z značilnostmi procesa usvajanja slovenščine kot J2, • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami poučevanja slovenščine kot J2, • usposobiti učitelje za delo z gradivi za poučevanje slovenščine kot J2 in novim učnim načrtom za začetni pouk slovenščine za učencev priseljence.

Predavateljica in teme: • Razvijanje slovnične zmožnosti pri pouku slovenščine kot drugega jezika – Mihaela Knez • Delo z besedilom – Mihaela Knez • Učenje besedišča in uporaba gradiva Slika jezika – Mihaela Knez • Uporaba učbeniškega kompleta Čas za slovenščino pri pouku slovenščine kot drugega jezika – Mihaela Knez Pogoji udeležbe: Seminarja se lahko udeležijo učitelji razrednega pouka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in učitelji slovenščine v osnovnih in srednjih šolah.

V primeru nezasedenosti programa se ga lahko udeležijo tudi svetovalni delavci in ravnatelji oz. pomočniki ravnateljev šol, v katere so vključeni učenci in dijaki priseljenci.

Poznavanje vsebin programa je pomembno za razumevanje procesa jezikovnega vključevanja priseljencev v VIZ. Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo v delavnici na seminarju.

Rok prijave 16. 9. 2020

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 25. in 26. 9. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 8,91 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

89,13 € za druge udeležence

38

Preizkus iz slovenščine na ravni A2 za dijake priseljence – izvedba in ocenjevanje Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 10 Ciljna skupina: učitelji slovenščine v srednjih šolah, ki poučujejo dijake priseljence.

Cilji: Seznaniti učitelje s specifikami preverjanja znanja slovenščine kot drugega jezika in konceptom opisovanja jezikovne zmožnosti v skladu s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom, predstavitev razvrstitveno-diagnostičnega preizkusa (testa) na ravni A2, namenjenega preverjanju znanja dijakov priseljencev ob vključitvi v srednjo šolo, priprava na izvedbo testiranja in ocenjevanje testa.

Predavatelji in teme: • Specifika preverjanja znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika, predstavitev SEJO, opis ravni A2, predstavitev preizkusa na ravni A2 – Ina Ferbežar • Izvedba preizkusa – Damjana Kern Andoljšek • Vrednotenje preizkusa (točkovanje in ocenjevanje) – Mihaela Knez Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo na seminarju.

Rok prijave 16. 8. 2021

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 25. 8. 2021 Ljubljana

Kotizacija: 66,85 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj

66,85 € za druge udeležence

39

PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBE Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah (PAI) 1. Cilji programa Glavni cilj programa je omogočiti strokovnim delavcem in delavkam v vzgoji in izobraževanju, da pridobijo pedagoško-andragoško usposobljenost, ki jim bo omogočala kakovostno vzgojno-izobraževalno delo v osnovnih in srednjih šolah.

2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 60 kreditnih točk (KT) oziroma 600–660 kontaktnih ur in traja eno študijsko leto s pričetkom 18. septembra 2020. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in v soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete v Ljubljani.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor ima univerzitetno, visoko strokovno ali višješolsko izobrazbo oziroma zaključen prvo- ali drugostopenjski bolonjski študij.

Predvideno število vpisnih mest je do 90. Glede na število prijav se lahko oblikujejo dodatne skupine. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program.

Opozorilo: Pred vpisom v program svetujemo, da se o ustreznosti izobrazbe za zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja posvetujete v Sektorju za razvoj kadrov v šolstvu Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (tel.: 01 400 57 19 ali kadrisolstvo.mizs@gov.si).

4. Stroški Šolnina za š. l. 2020/21 znaša 1.780,00 €.

5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 13. september 2020. Za prijavo je treba najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis. ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_PAI.asp Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis PAI«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti/diplomantke FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), če se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje/ta od imena in/ali priimka na prijavnici. Za zaposlene iz vzgoje in izobraževanja je zaželena tudi prijava na program prek sistema KATIS s soglasjem ravnatelja/ravnateljice za primer, da bo ministrstvo naknadno povrnilo del šolnine udeležencem in udeleženkam.

40

6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete: https://www.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/Predstavitveni%20zbornik%20PAI%20julij2020.pdf. Informativni dan bo potekal v torek, 8. 9. 2020, od 17. ure dalje na daljavo prek spleta. Povezava bo objavljena na spletni strani FF (gl. zgornjo povezavo). Za udeležbo se prijavite na e-naslov mihaela.hojker@ff.uni-lj.si. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 oz. pišete na mihaela. hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si.

7. Predmetnik programa za izpopolnjevanje glede na izobrazbo udeležencev in udeleženk oz. delovno področje SKUPNI PEDAGOŠKO PSIHOLOŠKI PREDMETI Psihologija za učitelje (7 KT) Pedagogika – teorija vzgoje in andragogika (6 KT) Opazovalna praksa (pri enem od skupnih / / predmetov) (2 KT) ENOPREDMETNA DVOPREDMETNA IZOBRAŽEVALCI IZOBRAZBA IZOBRAZBA ODRASLIH Specialna didaktika Specialna didaktika 1 Specialna didaktika (5–12 KT) (5–10 KT) (5–10 KT) Specialna didaktika 2 Andragoška didaktika (5–10 KT) (5 ECTS) Pedagoška praksa 1 (6 KT) Pedagoška praksa (6 KT) Pedagoška praksa 2 (6 KT) Andragoška praksa (6 KT)

3. sklop

Pedagoška praksa (10 KT)

IZBIRNI PREDMETI (6–19 KT)

4. sklop

2. sklop

1. sklop

Didaktika (5 KT)

ZAKLJUČNA APLIKATIVNA NALOGA (skupaj 6 KT): izdelava naloge (25.000–30.000 znakov – 3 KT) praktični del (3 KT) SKUPAJ 60 ECTS

OPOMBA: Udeleženci in udeleženke programa opravljajo specialno didaktiko glede na strokovno področje predhodno pridobljene izobrazbe. Udeleženci in udeleženke z izobrazbo iz strokovnih področij, kjer ne obstaja specialna didaktika, obiskujejo specialno didaktiko glede na širše strokovno področje, torej specialno didaktiko družboslovja (npr. ekonomisti/-ke, pravniki/-ice …) ali specialno didaktiko naravoslovja (npr. agronomi/-ke, farmacevti/-ke, zdravniki/-ice, inženirji/-ke …). Udeleženci in udeleženke z zaključenimi

41

enopredmetnimi študijskimi programi opravljajo specialno didaktiko svojega strokovnega področja, prakso pri tej specialni didaktiki v obsegu 10 KT (5 tednov) in 1 teden opazovalne prakse pri kateremkoli skupnem predmetu (2 KT). V primeru, da se želijo ukvarjati z izobraževanjem odraslih, pa lahko opravljajo specialno didaktiko in prakso svojega strokovnega področja za dvopredmetne (3 tedne oz. 6 KT) ter Andragoško didaktiko in Andragoško prakso (3 tedne oz. 6 KT). Udeleženci in udeleženke z zaključenimi dvopredmetnimi študijskimi programi, ki želijo pridobiti pedagoško usposobljenost pri obeh predmetih, izberejo specialni didaktiki obeh strokovnih področij (če je to mogoče – gl. spodaj) in prakso pri obeh predmetih (v obsegu 2-krat 3 tedne oz. 2-krat 6 KT).

Specialne didaktike glede na strokovna področja: •

andragogike,

•

glasbene vzgoje,

•

nemščine,

•

angleščine,

•

italijanščine,

•

psihologije,

•

biologije,

•

kemije,

•

slovenščine,

•

družboslovja,

•

grščine,

•

sociologije,

•

filozofije,

•

latinščine,

•

španščine,

•

fizike,

•

likovne didaktike,

•

teologije,

•

francoščine,

•

matematike,

•

umetnostne zgodovine

•

geografije,

•

naravoslovja,

•

in zgodovine.

42

Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol (VIŠ) 1. Cilji programa Glavni cilj programa je usposobiti predavatelje in predavateljice višjih strokovnih šol za kakovostno izobraževalno delo, ob upoštevanju sodobnih dognanj pedagoške psihologije, visokošolske didaktike, andragogike, poklicne pedagogike in specifičnosti danega poklicnega področja. Pridobljena pedagoško-andragoška izobrazba po tem programu ne ustreza za delo v osnovni in srednji šoli.

Program upošteva specifičnost izobraževalnega dela na višješolski stopnji, pa tudi specifičnost položaja predavateljev in predavateljic višjih strokovnih šol, ki imajo običajno že dolgoletne strokovne izkušnje s svojega poklicnega področja in mnogi tudi delujejo kot predavatelji in predavateljice le manjši del svojega delovnega časa.

2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 30 kreditnih točk (KT) oziroma 185 kontaktnih ur in traja razširjen semester. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete v Ljubljani.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal: • katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi • katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programov.

Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci in udeleženke, ki so končali izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest na izvedbo je 16. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program. Kot datum prijave se bo upošteval datum prispetja veljavne prijave, t.j. natisnjene in podpisane prijavnice z vsemi prilogami.

4. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 48 ali pišete na ursa.gruden@ff.uni-lj.si .

5. Predmetnik programa za izpopolnjevanje zap. št. predmet 1 Poučevanje za aktivno učenje 2 Izobraževanje odraslih, ključni pristopi in metode 3 Preverjanje in ocenjevanje znanja Povezava teorije in prakse v načrtovanju in izvajanju 4 izobraževanja 5 Teorija in metode poklicnega in strokovnega izobraževanja 6 Raziskovalno-aplikativna naloga SKUPAJ 43

Kreditne točke 6 5 4 4 4 7 30

Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK) Študijski program ŠPIK je namenjen: 1. učiteljem in učiteljicam, ki nameravajo delati ali že delajo v šolskih knjižnicah – prijavijo se v smer programa ŠPIK: Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š) in 2. zaposlenim v knjižnicah, ki morajo opraviti bibliotekarski izpit. Na podlagi zahtev novele Zakona o knjižničarstvu in Pravilnika o bibliotekarskem izpitu izvajamo novo smer znotraj programa ŠPIK: Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B).

44

Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š) 1. Cilji smeri programa Cilj smeri programa je, da udeležence in udeleženke seznani z delom v šolski knjižnici in jih usposobi za delovna opravila v šolskih knjižnicah, tj. knjižnicah osnovnih, srednjih in strokovnih šol, glasbenih šol, zavodov za usposabljanje mladine in dijaških domov. Program ne usposobi za izvajanje predmeta Informacijsko opismenjevanje, za katerega je po veljavnih predpisih potrebna izobrazba druge stopnje iz bibliotekarstva.

2. Način izvajanja smeri programa Smer študijskega programa za izpopolnjevanje obsega 43 kreditnih točk (KT) oziroma 268 kontaktnih ur in traja razširjeni semester, predvidoma od 16. oktobra 2020 do maja 2021. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana).

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V smer študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ter izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o stopnji in smeri izobrazbe za učitelja/ učiteljico oz. svetovalnega delavca/svetovalno delavko v vzgoji in izobraževanju. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci in udeleženke, ki so končali oz. končale izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest je 20. Prednost pri vpisu imajo kandidati in kandidatke z opravljenim strokovnim izpitom s področja vzgoje in izobraževanja. Če je teh več, kot je razpisanih mest, so izbrani/izbrane glede na dosežene točke, izračunane na podlagi: • trenutne zaposlitve v šolski knjižnici (30 %) • delovnih izkušenj oz. delovne dobe v VIZ (10%) in šolski knjižnici (30 %) • potrebe šole po šolskem knjižničarju/šolski knjižničarki (30 %).

V primeru, da sta dva/dve ali več kandidatov/kandidatk z iste šole, potem se v izbor uvrsti le kandidat/ka z največjim številom točk.

4. Stroški Šolnina za š. l. 2020/21 znaša 860,00 €.

5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 30. september 2020. Za prijavo je treba najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis. ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK.asp Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis ŠPIK-Š«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen 45

diplomanti/diplomantke FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), če se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje/ta od imena in/ali priimka na prijavnici, obrazec za ŠPIK-Š – objavljen na spletni strani FF UL: https://www.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/ documents/obrazec%20za%20SPIK-S%202020-21%20form.pdf, fotokopija potrdila o opravljenem strokovnem izpitu s področja vzgoje in izobraževanja, dokazila o delovni dobi v VIZ in šolski knjižnici ter morebitno priporočilno pismo vodstva šole. Za zaposlene iz vzgoje in izobraževanja je zaželena tudi prijava na program prek sistema KATIS s soglasjem ravnatelja/ravnateljice za primer, da bo ministrstvo naknadno povrnilo del šolnine udeležencem in udeleženkam.

6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Informativni dan bo potekal v ponedeljek, 14. 9. 2020, od 16.30 dalje na daljavo prek videokonference. Povezava bo objavljena na spletni strani FF (gl. drugo povezavo pod točko 5). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 oz. pišete na mihaela.hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si.

7. Predmetnik smeri programa za izpopolnjevanje Zap. Učna enota št.

Osnovni predmeti: 1 Informacijski viri in storitve 2 Izgradnja knjižničnih zbirk 3 Književnost za bibliotekarje in založnike 4 Obdelava knjižničnega gradiva 5 Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic 6 Sodobne informacijske sestavine knjižnične dejavnosti Specialni predmeti: 7 Informacijsko opismenjevanje in bibliopedagoško delo 8 Uporabniki informacijskih virov in storitev 9 Upravljanje knjižnic SKUPAJ

46

Kontaktne ure skupaj

KT

20 32 16 40 40 16

5 6 3 6 6 3

72 16 16 268

8 3 3 43

Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) 1. Cilji smeri programa Temeljni cilj smeri študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) je, da udeležence in udeleženke seznani z delom v knjižnici, jih usposobi za osnovne knjižnične naloge in jih pripravi na opravljanje bibliotekarskega izpita za bibliotekarja.

2. Način izvajanja smeri programa Smer študijskega programa za izpopolnjevanje obsega 24 kreditnih točk (KT) oziroma 175 kontaktnih ur in traja predvidoma od 16. oktobra 2020 do maja 2021. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana).

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V smer študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve ali druge stopnje, oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve ali druge stopnje.

Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi kandidati/kandidatke, ki so končali/končale izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest je 10. Ob omejitvi vpisa so kandidati in kandidatke izbrani glede na dosežene točke, izračunane na podlagi: • trenutne zaposlitve v knjižnici (60 %) • delovnih izkušenj oz. delovne dobe v knjižnici (30 %) • priporočilnega ali motivacijskega pisma (10 %).

4. Stroški Šolnina za š. l. 2020/21 znaša 820,00 €.

5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 30. september 2020. Za prijavo je treba najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis. ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK_B.asp.

Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis ŠPIK-B«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti/diplomantke FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), če se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje/ta od imena in/ali priimka na prijavnici, obrazec za ŠPIK-B – objavljen je na spletni strani Filozofske fakultete: https://www.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/obrazec%20za%20SPIK-B%202020-21%20form.pdf, dokazila o delovni dobi v knjižnici in morebitno priporočilno pismo vodstva zavoda ali motivacijsko pismo.

47

6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Informativni dan bo potekal v ponedeljek, 14. 9. 2020, od 16.30 dalje na daljavo prek videokonference. Povezava bo objavljena na spletni strani FF (gl. drugo povezavo pod točko 5). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 oz. pišete na mihaela.hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si.

7. Predmetnik smeri programa za izpopolnjevanje Zap. Učna enota št.

Osnovni predmeti: 1 Sodobne informacijske sestavine knjižnične dejavnosti – B 2 Informacijski viri in storitve – B 3 Izgradnja knjižničnih zbirk – B 4 Obdelava knjižničnega gradiva – B 5 Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic – B 6 Uporabniki informacijskih virov in storitev – B Izbirni predmet 1: 1 Upravljanje knjižnic – B 2 Informacijsko opismenjevanje in bibliopedagoško delo – B Izbirni predmet 2: 1 Specialno knjižničarstvo 2 Splošne knjižnice 3 Visokošolske knjižnice SKUPAJ

48

Kontaktne ure

KT

25 20 20 30 20 20

3 3 3 3 3 3

20 20

3 3

20 20 20 175

3 3 3 24

Študijski program strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade (TOLM) 1. Cilji programa Temeljni cilji programa so spoznavanje pravnega sistema RS, poznavanje osnov kazenskega, civilnega in upravnega prava ter postopkov, sposobnost analize, iskanja in preverjanja viro v, priprave glosarjev ter samostojnega in kakovostnega prevajanja strokovnih besedil (obrazcev, obtožnic, osebnih dokumentov, notarskih in matičnih listin, izvedenskih mnenj). Na področju tolmačenja so temeljni cilji poznavanje vloge tolmača/tolmačke v različnih situacijah in postavitvah (tolmačenje za policijo, azilni dom, sodišče), poznavanje tehnike dialoškega, konsekutivnega, šepetanega tolmačenja in tolmačenja na pogled. Udeleženci in udeleženke bodo usvojili tudi osnove tolmačenja na daljavo. Študijski program za izpopolnjevanje lahko pripomore, ni pa uradna priprava za izpit za sodnega tolmača/sodno tolmačko, ampak je namenjen tistim, ki delajo v skupnostnem tolmačenju, ter sodnim tolmačem in tolmačkam, ki bi radi poglobili svoje znanje.

2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 17 kreditnih točk (KT) oziroma 150 kontaktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od 23. oktobra 2020 do marca 2021.

Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto). Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana).

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V študijski program Strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo prve stopnje ali druge stopnje oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih, po katerih se pridobi izobrazba, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje (tudi višja in višja strokovna izobrazba) ali druge stopnje. Pogoj za vpis v program je tudi opravljen preizkus znanja dveh jezikov (slovenskega in enega tujega). Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi kandidati/kandidatke, ki so končali/ končale izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest je 20. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je dosežek na preizkusu znanja jezikov, ki bo potekal v soboto, 10. 10. 2020, v Ljubljani. Pričakovano znanje slovenščine je na stopnji B2. Udeleženci in udeleženke lahko vadijo več jezikov, pri vpisu pa morajo izbrati en prednostni tuji jezik.

4. Stroški Šolnina za š. l. 2020/21 znaša 850,00 €.

5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 30. september 2020. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_tolm.asp. Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis TOLM«.

49

Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti/diplomantke FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo) ter ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), če se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje/ta od imena in/ali priimka na prijavnici.

6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: https://www.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/predstavitveni%20zbornik%20TOLM%20jul2020.pdf Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 oz. pišete na mihaela. hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si.

50

Osnove visokošolske didaktike (OVD) 1. Cilji programa Cilj programa je omogočiti visokošolskim asistentom in asistentkam ter učiteljem in učiteljicam pridobitev in izpopolnitev znanja za uspešno visokošolsko poučevanje, ki podpira kakovostno učenje študentov. Udeleženci in udeleženke pridobijo zmožnosti, ki so potrebne za uspešno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje visokošolskega izobraževalnega procesa na svojem strokovnem področju.

2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 10 kreditnih točk (KT) in se praviloma izvaja v enem semestru (v strnjenih časovnih blokih). Program temelji na aktivnih metodah v povezavi s praktičnimi izkušnjami. Izvajanje se delno prilagaja strokovnem področju udeleženca/udeleženke.

Program je namenjen že zaposlenim (neodvisno od oblike zaposlitve) visokošolskim sodelavcem in odelavkam ter učiteljem in učiteljicam. Vseskozi se izvaja kot prepletanje pedagoške, andragoške, psihološke in didaktične teorije ter njihove učne oziroma poklicne prakse. Pri vseh predmetih je zlasti v vaje vključeno izkušenjsko in kolegialno učenje na praktičnih primerih. Tako je praktični del izobraževanja vključen pri vseh predmetih v obliki mini nastopov z video povratno informacijo, kolegialnih hospitacij, analize primerov iz lastne pedagoške prakse in pri izvedbi empiričnega dela seminarske naloge.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal: • katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi • katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih študijskih programov in ima status (stalnega ali pogodbenega) asistenta/asistentke ali učitelja/učiteljice na kateri od slovenskih univerz ali visokih šol.

Predvideno število vpisnih mest za eno izvedbo programa za izpopolnjevanje je 16.

Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofinanciranje s strani financerja.

4. Priznavanje Udeležencem in udeleženkam se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s programom za izpopolnjevanje. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem.

5. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: https://www.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/ovd_ predstavitev_programa.pdf. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 46 ali pišete na cpi@ff.uni-lj.si.

51

6. Predmetnik programa za izpopolnjevanje PREDMETI Poučevanje za aktiven študij Samostojen študij in e-učenje Ocenjevanje znanja in evalvacija SKUPAJ

P 20 14 14 48

S 10 8 8 26

V 10 8 8 26

DO 2 2 2 8

KT 4 3 3 10

Preglednica: Predmetnik študijskega programa – preglednica učnih enot po predavanjih (P), seminarjih (S), vajah (V), druge oblike (DO) in kreditnih točkah (KT)

52

Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje študentov 1. Cilji programa Program za izpopolnjevanje Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah obsega 10 KT in je namenjen izpopolnjevanju ali na novo izobraževanju že zaposlenih oseb, ki v gospodarskih in negospodarskih organizacijah opravljajo ali bodo opravljali mentorstvo na praktičnem usposabljanju. Program omogoča usposobiti mentorje/mentorice za praktično usposabljanje, ne glede na njihovo strokovno področje. Gre za program, ki usposablja mentorje/mentorice na področju nepedagoške prakse. Omogoča pridobiti temeljna znanja za izvajanje mentorstva. Ustrezno usposobljeni mentorji/mentorice lahko učinkoviteje opravijo mentorstvo, posledično pa je bolje usposobljen tudi praktikant/praktikantka in ima zato večje zaposlitvene možnosti.

2. Način izvajanja programa Program se praviloma izvaja v enem letu. Zasnovan je tako, da se teoretični del v celoti izvaja v interaktivnih oblikah kot predstavitve z razpravo v kombinaciji z individualnim in skupinskim delom (hkratno oz. sočasno izvajanje obeh izvajalk/cev– teamteaching).

Praktični del temelji na aktivnih metodah dela v obliki mentorstva v organizaciji, kjer je udeleženec programa zaposlen. Zadnji teoretični del programa se izvaja v interaktivnih oblikah kot nastopne evalvacijske predstavitve udeležencev o mentorstvu z razpravo v kombinaciji z individualnim in skupinskim delom ter zaključno razpravo.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah se lahko vpiše, kdor je končal: • katerega koli od študijskih programov najmanj prve stopnje po bolonjski prenovi oz.

• katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programov sprejetih pred 11.6.2004, • je zaposlen na ustreznem delovnem mestu, kjer izvaja praktično usposabljanje.

Predvideno število vpisnih mest za eno izvedbo programa za izpopolnjevanje je do 36. Če je udeležencev in udeleženk manj kot 18, se program ne izvaja. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je delovna doba prijavljenih kandidatov/kandidatk oziroma morebitni posebni kriteriji za sofinanciranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ali drugega financerja.

4. Priznavanje Udeležencem in udeleženkam se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s programom za izpopolnjevanje. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem.

5. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: https://www.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/predstavitev_mentorji.pdf. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 46 ali pišete na cpi@ff.uni-lj.si.

53

6. Predmetnik študijskega programa za izpopolnjevanje Predmetnik programa za izpopolnjevanje je sestavljen iz 4 učnih enot, 2 enoti sta obvezni v obsegu po 3 KT, dve enoti sta izbirni v obsegu po 4 KT. Za udeleženca/udeleženko so pogoj opravljene obveznosti pri prvem predmetu Mentorstvo v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah predpogoj za opravljanje izbirnega predmeta Vzporedna oz. zaporedna izpeljava mentorstva v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah. Ko imajo udeleženci/udeleženke opravljene obveznosti tega predmeta, obvezno opravljajo zadnji predmet Evalvacija praktičnega usposabljanja znotraj katerega vrednotijo opravljeno mentorstvo v delovni organizaciji.

Preglednica: Predmetnik študijskega programa za izpopolnjevanje – preglednica učnih enot po predavanjih (P), seminarjih (S), vajah (V), drugih oblikah (DO) in kreditnih točkah (KT)

PREDMETI Mentorstvo v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah Zaporedna izpeljava mentorstva* Vzporedna izpeljava mentorstva* Evalvacija praktičnega usposabljanja SKUPAJ *Izbirni predmet

54

P 14

S 0

V 10

DO 0

KT 3

0 0 0 14

0 0 10 10

0 0 14 24

0 0 0 0

4 4 3 10

IZOBRAŽEVANJA ZA VIŠJEŠOLSKE IN VISOKOŠOLSKE UČITELJE Višješolskim in visokošolskim učiteljem/učiteljicam ponujamo različne vsebine s katerimi lahko izpopolnijo ali osvežijo svoje znanje. Pri pripravi vsebin smo izhajali predvsem iz dolgoletnih izkušenj pri izvedbi izobraževanj in projektov ter potreb po pedagoški odličnosti v visokem šolstvu, pri čemer smo poleg sodobnih spoznanj upoštevali tudi predloge in želje dosedanjih udeležencev.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

Obrnjeno učenje – v študenta usmerjeno poučevanje Preverjanje in ocenjevanje znanja Trema in anksioznost študentov in predavateljev Motivacija študentov, uspešno učenje in aktivne metode poučevanja Skupinsko delo za aktivnejši študij Motivacija za kakovosten študij Ocenjevanje za kakovosten študij Uspešno javno nastopanje v angleščini E-učenje Retorika za visokošolske učitelje/delavce Mentorstvo v praktičnem usposabljanju študentov v delovnih organizacijah Strokovno in znanstveno besedilo Pravopis in urejanje besedil Uporaba spletnih slovarskih in besedilnih virov

Za dodatne informacije nas lahko pokličete po telefonu 01 241 10 46 ali pišete na cpi@ ff.uni-lj.si.

55

PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani lahko pripravi in izvede po vaših potrebah individualno prilagojene programe.

Za dodatne informacije se obrnite na elektronski naslov cpi@ff.uni-lj.si ali pa nas pokličite po telefonu 01 241 10 46.

56

JEZIKOVNI TEČAJI SEZNAM JEZIKOV Filozofska fakulteta razpisuje tečaje iz skupno 30 klasičnih in modernih jezikov: albanščine, angleščine, arabščine, bolgarščine, češčine, francoščine, hrvaščine, italijanščine, japonščine, kitajščine, korejščine, latinščine, madžarščine, makedonščine, nemščine, nizozemščine, norveščine, nove grščine, perzijščine, poljščine, portugalščine, romunščine, ruščine, slovaščine, srbščine, stare grščine, stare indijščine (sanskrta), španščine, švedščine in turščine. Izvajajo jih ustrezno usposobljeni predavatelji in predavateljice z dolgoletnimi izkušnjami.

VRSTE TEČAJEV Splošni tečaji potekajo na začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni ravni, ki se delijo na podravni. Poleg tečajev splošnega jezika se pri modernih jezikih razpisujejo tudi tečaji konverzacije in poslovnega jezika. Tečaji se izvajajo v skupinah od pet do 15 udeležencev in udeleženk, obsegajo 60 ur ter potekajo enkrat tedensko med ponedeljkom in četrtkom v poznih popoldanskih oz. večernih urah na srečanjih po 90 minut.

Udeleženke in udeleženci ob redni udeležbi, tj. vsaj 70% prisotnosti, po zaključku tečaja prejmejo potrdilo o udeležbi.

CENA TEČAJEV V jezikovne tečaje Filozofske fakultete se lahko vpišejo tako študenti in študentke kot drugi udeleženci in udeleženke. Kotizacija za dijake in dijakinje, redne študente in študentke 1. in 2. stopnje ter študente in študentke 3. stopnje Univerze v Ljubljani znaša 239 € z vključenim DDV-jem, za druge udeležence in udeleženke pa 359 € z vključenim DDV-jem.

VPIS V TEČAJE Jezikovni tečaji se pričnejo v tretjem tednu oktobra, vpis pa je v študijskem letu 2020/2021 mogoč do četrtka, 15. oktobra. Na povezavi http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/Jezikovni_tecaji izberite želeni jezik ter vrsto in ustrezno raven tečaja, nato pa izpolnite spletno prijavnico. Dijaki in dijakinje ter študenti in študentke prijavnici priložite tudi kopijo potrdila o vpisu za šolsko/študijsko leto 2020/2021; če potrdila še nimate, pa ga lahko naknadno posredujete prek e-pošte.

Ko bo v posamezni skupini prijavljenih 15 udeležencev in udeleženk, se bodo prijave zaprle, za ostale, ki bi se zanimali za udeležbo, pa si bomo prizadevali odpreti dodatno skupino. Pridržujemo si pravico, da v primeru premajhnega števila vpisanih tečaja ne izvedemo. V primeru množičnega pojava nalezljive bolezni, pa si pridržujemo pravico, da tečaj izvedemo na daljavo.

DODATNE INFORMACIJE Kontaktna oseba za jezikovne tečaje je dr. Mojca Leskovec. Za več informacij in svetovanje pokličite na tel. št. 01 241 10 47 ali pišite na e-naslov tecaji@ff.uni-lj.si.

57

IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV Izpiti iz tujih jezikov so namenjeni kandidatom in kandidatkam z vsaj osnovnim znanjem tujega jezika, ki potrebujejo potrdilo o znanju tujega jezika za zasebne ali uradne namene (npr. za vpis na podiplomski študij, za razpis na delovno mesto, za pridobitev štipendije, za študij v tujini, za izpolnjevanje meril za napredovanje ipd.). Kandidati in kandidatke na Filozofski fakulteti opravljajo le izpit, medtem ko se lahko jezikovno izobražujejo kjerkoli.

SEZNAM JEZIKOV Kandidati in kandidatke lahko pri nas opravljajo izpite iz 21 tujih jezikov: angleščine, nemščine, švedščine, francoščine, italijanščine, španščine, portugalščine, hrvaščine, srbščine, makedonščine, ruščine, češčine, slovaščine, poljščine, madžarščine, japonščine, kitajščine, nove in stare grščine, latinščine ter esperanta.

PRIPRAVA NA IZPIT Kandidati in kandidatke lahko pristopijo k izpitu brez posebne priprave (ni jim recimo treba opraviti posebnega pripravljalnega tečaja). Na izpit se lahko pripravijo tudi tako, da berejo besedila v ciljnem jeziku, poslušajo avtentična besedila, ponovijo slovnico, napišejo sestavek ipd.

Podrobnejše napotke o vsebini izpita in pripravi nanj kandidati in kandidatke prejmejo pri posameznem izpraševalcu oz. izpraševalki v času govorilnih ur, lahko pa mu/ji vprašanja posredujejo tudi po elektronski pošti.

PRISTOP K IZPITU Kandidati in kandidatke naj se pred opravljanjem izpita v času uradnih ur (med pon. in pet. 11.00–13.00) oglasijo na CPI-ju (soba 508, nadstr. 5), kjer prejmejo navodila za plačilo obveznosti. Kontaktna oseba za izpite iz tujih jezikov je dr. Mojca Leskovec (mojca.leskovec@ff.uni-lj.si, tel.: 01/241 1047).

PLAČEVANJE OBVEZNOSTI Cena opravljanja izpita iz znanja tujega jezika je 123,02 €. Na podlagi potrdila o plačilu kandidat/ka na CPI-ju prejme dva izvoda obrazca »Spričevalo o znanju tujega jezika« za opravljanje izpita iz tujega jezika. Če vam izpit plača delodajalec oz. druga pravna oseba, nam morate predhodno dostaviti originalno naročilnico. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo.

TERMINI IZPITOV Predpisanih rokov za opravljanje izpita iz znanja tujih jezikov ni. Kandidat ali kandidatka v času govorilnih ur kontaktira izbranega izpraševalca oz. izpraševalko za posamezni tuji jezik in se dogovori za izpitni rok.

SEZNAM IZPRAŠEVALCEV IN IZPRAŠEVALK https://www.ff.uni-lj.si/izobrazevanja/center-za-pedagosko-izobrazevanje/izpiti-iz-tujih-jezikov

58

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete je bil ustanovljen 1978. leta z namenom, da skrbi za pedagoško izobraževanje in izpopolnjevanje (bodočih) učiteljev, ki ga usklajuje in povezuje s prakso. Osnovno vodilo je bilo ves čas razvijanje in uveljavljanje sodobnih – aktivnih oblik dela, ki izhajajo iz izkušenj in ki naj bi jih udeleženci prenesli v vsakdanjo učno prakso.

Center za pedagoško izobraževanje deluje na področjih: - programi za izpopolnjevanje izobrazbe, - programi za profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, - koordinacija projektov (EU), - mednarodno sodelovanje in organizacija konferenc.