Prostovoljstvo v Sloveniji: psihološki pogledi in raziskave by Znanstvena zalozba FF

Marko Polič

Ciljni bralci monografije so različni posamezniki in združenja, ki delujejo na področju prostovoljstva na Slovenskem in širše, nadalje novinarji in tudi politični odločevalci, ki delujejo na različnih ravneh družbenega sistema. Vsekakor lahko v širši krog bralcev vključimo izobraževalni kader, raziskovalce in študente predvsem družboslovnih in humanističnih usmeritev, med katerimi lahko posebej izpostavimo discipline psihologije, sociologije, socialnega dela in pedagogike. Bojan Musil

PSIHOLOŠKI POGLEDI IN RAZISKAVE

PROSTOVOLJSTVO V SLOVENIJI

Katarina Babnik je docentka za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno področje raziskovanja zajema stališča in vedenja zaposlenih, povezana z delom, organizacijo in kariero, organizacijsko klimo in kulturo, poklicno kulturo in identiteto. Ob tem sodeluje z različnimi poklicnimi združenji, svetuje na področju razvoja poklicne kulture in implementacije sprememb.

Bralec se ne bo le seznanil s pojavom, ampak bo pridobil tudi vpogled v to, kako ga raziskovati in kakšno je prostovoljstvo pri nas v vsej svoji dinamiki in pojavnih oblikah, tudi z vidika udeleženih posameznikov – prostovoljcev. Spoznal bo, kdo so prostovoljci in zakaj, kaj v njihovem okolju prostovoljstvo spodbuja in podpira, kaj prinaša in obenem kaj storiti, da bo še bolj zaživelo. Gre za enega vse preredkih poskusov poglobljenega in sistematičnega spoznavanja narave pojava, v katerega je, tako ali drugače, vključen pomemben delež prebivalcev Slovenije in to na najbolj različnih področjih, od sociale in varnosti do izobraževanja, vzgoje in kulture. Gre za vsebinsko bogato knjigo o pomembnem pojavu.

Prostovoljstvo v Sloveniji |

Eva Boštjančič je profesorica za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s področjem talentov, z medkulturno inteligentnostjo in vodenjem v organizacijskem okolju, z vračanjem na delo po izgorelosti oz. po daljši bolniški odsotnosti idr. Ob tem tudi svetuje, vodi delavnice, predava zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju ter ureja spletno mesto https://psihologijadela.com.

Uredili Eva Boštjančič in Katarina Babnik

PSIHOLOŠKI POGLEDI IN RAZISKAVE

ISBN 978-961-06-0510-2

9 789610 605102 9 789610 605102 Prostovoljstvo OVITEK FINAL.indd 1

11. 08. 2021 14:35:36

Prostovoljstvo v Sloveniji Psihološki pogledi in raziskave Uredili Eva Boštjančič in Katarina Babnik

Prostovoljstvo_FINAL.indd 1

11. 08. 2021 14:43:29

Prostovoljstvo v Sloveniji Psihološki pogledi in raziskave Avtorice in avtorji: Maša Androjna, Sandra Antolović, Erik Babič, Katarina Babnik, Iris Baruca, Eva Beg, Jerca Bergant, Eva Boštjančič, Vita Čebulj, Maša Černilec, Živa Divjak, Maja Dolinar, Mateja Đotlo, Aleksandra Butkovec Erjavec, Eva Esih, Jerneja Ferlan, Maruša Fijavž, Ana Frühauf, Tjaša Gadža, Teja Gale, Nina Gartner, Katja Gorzetti, Lučka Guna, Mateja Habjanič, Lea Hostnik, Neža Jakob, Neža Jenko, Timotej Jerman, Ana Jurglič, Nuša Kastelic, Ema Kmetič, Iza Košir, Beti Kovač, Polona Kralj, Karin Križman, Andraž Lazar, Teja Lazić, Maša Lebar, Tjaša Legat, Staša Lesjak, Petra Maglica, Anja Marinšek, Matic Matjašič, Hana Mavrič, Katarina Sinja Miloševič, Maša Milovič, Petra Mrkun, Gaja Natlačen, Ajda Novak, Lea Okretič, Vita Ornik, David Osolnik, Katja Pečar, Jelena Pejić, Helena Perić, Tjaša Poglej, Nika Pogorelc, Tina Pogorelčnik, Dominik Pogorevc, Pika Ranc, Kristijan Ravnik, Lucia Rojs, Urška Sajovic, Mojca Sečki, Sara Seršen, Blaž Skočaj Skok, Kaja Svenšek, Nika Šašek, Katja Škoda, Maja Maša Šömen, Marko Šopar, Alja Šuster, Katja Trbanc, Vanja Vidmajer, Taja Vidonja, Alja Vižintin, Marja Zakelšek, Mia Dacinger Zorko, Ana Žuber Urednici: Eva Boštjančič in Katarina Babnik Recenzenta: Bojan Musil in Marko Polič Lektorica: Irena Hvala Tehnično urejanje in prelom: Žiga Valetič Podoba na ovitku: Camilla Casablanca, DepositPhotos Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za psihologijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2021 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 29,90 € Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstvaDeljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies). Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610605096 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID= 70763011 ISBN 978-961-06-0510-2 E-knjiga COBISS.SI-ID= 70711299 ISBN 978-961-06-0509-6 (PDF)

Prostovoljstvo_FINAL.indd 2

11. 08. 2021 14:43:29

Kazalo vsebine

Uvodnik Eva Boštjančič

Prostovoljstvo skozi čas Helena Perić, Lea Hostnik, Anja Marinšek, Maruša Fijavž, Vanja Vidmajer, Karin Križman

Razširjenost in oblike prostovoljstva v Sloveniji Jerneja Ferlan, Ana Frühauf, Ana Žuber

Čemu potrebujemo dobro opredelitev prostovoljstva? Maša Milovič, Marja Zakelšek, Teja Gale

Pristopi in pripomočki pri preučevanju različnih psiholoških vidikov prostovoljstva Jerca Bergant, Maša Lebar, Katja Škoda 71 Kako opredeljujemo korporativno prostovoljstvo? Taja Vidonja, Nika Pogorelc, Polona Kralj, Tjaša Poglej, Vita Čebulj, Maša Černilec

Katere delovne organizacije spodbujajo korporativno prostovoljstvo – neposredni in posredni dejavniki spodbujanja korporativnega prostovoljstva Eva Beg, Mateja Đotlo

119

Psihološki učinki in korelati prostovoljstva na ravni posameznika Ajda Novak, Neža Jakob, Gaja Natlačen

139

Kdo je tipičen prostovoljec – socialno-demografski dejavniki, povezani z odločitvijo za opravljanje prostovoljskega dela v Sloveniji Staša Lesjak, Maja Maša Šömen

161

Privabiti in biti privabljen – pogledi vodij in prostovoljcev na privabljanje v slovenskih prostovoljskih organizacijah Eva Esih, Timotej Jerman, Pika Ranc, Lucia Rojs

179

Prostovoljstvo_FINAL.indd 3

11. 08. 2021 14:43:29

Kako ločiti prostovoljce od splošne populacije – primerjava osebnostnih lastnosti slovenskih prostovoljcev in splošne populacije Andraž Lazar, Tjaša Legat, Hana Mavrič, Mojca Sečki 201 Kako izbrati najprimernejše za nas – pristopi in kriteriji izbora novincev v prostovoljskih organizacijah Katarina Babnik, Eva Boštjančič

217

Kaj nas motivira za prostovoljstvo – primerjava med prostovoljci v študentskih društvih in prostovoljci v drugih prostovoljskih organizacijah Matic Matjašič, Dominik Pogorevc, Kristijan Ravnik, Marko Šopar

235

Vztrajati ali odnehati – raziskovanje dejavnikov namer prostovoljcev s pomočjo teorije načrtovanega vedenja in organizacijske pripadnosti Erik Babič, Beti Kovač, Sara Seršen

251

Kaj delajo prostovoljci – razvrstitev delovnih nalog prostovoljcev v Sloveniji Mateja Habjanič, Petra Mrkun, Jelena Pejić

265

Kaj nam prinaša prostovoljstvo – učinki prostovoljstva na prostovoljca in vloga mentorja Ema Kmetič, Teja Lazić, Lea Okretič

279

Ali se sploh splača biti prostovoljec – analiza pozitivnih in negativnih plati prostovoljstva v Sloveniji David Osolnik, Alja Šuster, Alja Vižintin

297

Kdo so strici iz ozadja – vloga mentorja skozi oči prostovoljcev Nina Gartner, Nuša Kastelic, Vita Ornik

315

Od poklica do poslanstva – psihologi v prostovoljstvu Lučka Guna, Tina Pogorelčnik, Nika Šašek, Katja Trbanc

335

Biti ali ne biti prostovoljec – primerjava motivov korporativnih prostovoljcev in prostovoljcev v neprofitnih organizacijah Tjaša Gadža, Katja Gorzetti, Iza Košir, Urška Sajovic

351

Prostovoljstvo_FINAL.indd 4

11. 08. 2021 14:43:29

Kaj nam je tega treba – motivi slovenskih delovnih organizacij za izvajanje korporativnega prostovoljstva Maša Androjna, Neža Jenko, Katarina Sinja Miloševič

367

Kako spodbuditi zaposlene k prostovoljstvu – strategije slovenskih organizacij za vključitev zaposlenih v prostovoljske aktivnosti Iris Baruca, Mia Dacinger Zorko, Aleksandra Butkovec Erjavec, Ana Jurglič 379 Gonilna sila vztrajnih – dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k prostovoljskim aktivnostim Petra Maglica, Maja Dolinar

395

Vračam družbi in izpopolnjujem sebe – (samo)zaznani učinek prostovoljnega dela na zaposlene Katja Pečar, Kaja Svenšek

415

Kako to počnemo pri nas – pregled dobrih praks korporativnega prostovoljstva v Sloveniji Živa Divjak, Blaž Skočaj Skok

431

Ker sem prostovoljec, sem pri delu bolj zavzet – povezanost organizacijskega prostovoljstva z delovnimi viri in zavzetostjo na delovnem mestu Eva Boštjančič, Sandra Antolović

451

Stvarno kazalo

469

Prostovoljstvo_FINAL.indd 5

11. 08. 2021 14:43:29

Prostovoljstvo_FINAL.indd 6

11. 08. 2021 14:43:29

Uvodnik Želim si, da v slovenski družbi prostovoljstva ne bi potrebovali. Da bi bilo poskrbljeno za vsakega od nas. A ker vem, da je to daleč od resničnosti, si želim vsaj to, da bi bilo prostovoljstvo nekaj organskega, naravnega – da bi postalo samoumevno, del duše in telesa vsakega od nas. Da bi bila to aktivnost, ki jo počnemo brez veliko razmisleka, vedenje, ki ne poteka le v prostem času. Če bi želeli to doseči, bi morala biti pomoč drugemu ena naših ključnih vrednot, naša moralna in etična drža, del naše biti, nekaj samoumevnega, kar počnemo od otroštva do pozne starosti. A veliko želja bo še dolgo časa ostalo neuresničenih. Zaradi trenutne politike, zaradi prevladujočih kapitalističnih ciljev delovnih organizacij, zaradi pohlepno usmerjenih poslanstev mnogih posameznikov in nenazadnje zaradi ozke usmerjenosti marsikatere družine. Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo in bogato zgodovino; upam si zapisati, da tudi zelo svetlo prihodnost. Od številnih posameznikov, ki srčno in brezpogojno pomagajo drugim, od številnih prostovoljskih organizacij in društev, ki vsakodnevno krepijo duh prostovoljstva v vseh nas, od številnih raziskovalcev, ki preučujejo različne vidike prostovoljstva v Sloveniji, velja posebej omeniti vsaj Slovensko filantropijo, ki bdi in vsakodnevno poganja to ogromno širokosrčno dejavnost, ter njeno predsednico dr. Anico Mikuš Kos, ki je kot mati vseh tistih, ki potrebujejo, in tistih, ki brezkompromisno dajejo. Številne aktivnosti – prostovoljske akcije, pisni in ustni prispevki, znanstvene analize, članki, monografije, nagrade – pričajo o pomembnosti in vpetosti prostovoljstva v slovensko politično, ekonomsko in socialno okolje. Da ne bomo ostali le pri željah, smo na Oddelku za psihologijo, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, s študenti dveh generacij zasnovali

Prostovoljstvo_FINAL.indd 7

11. 08. 2021 14:43:30

Prostovoljstvo v Sloveniji

vseslovensko raziskavo, ki nam daje uvid v trenutno stanje prostovoljstva v Sloveniji (v letu 2020). Gre za posebno, izredno situacijo, na katero je imela (tudi z raziskovalnega vidika) velik vpliv epidemija covida-19, kar je na nek način zaznamovalo tudi pisanje knjige, ki je pred vami. Z dr. Katarino Babnik sva študente vodili skozi vse faze raziskovalnega procesa, ki se je začel z razmišljanjem o različnih vidikih prostovoljstva (metoda debate, metoda fokusnih skupin, metoda viharjenja možganov), sledilo je oblikovanje ciljev raziskovalnega dela, znanstvenih vprašanj, hipotez. Nato so študentke in študenti zelo samostojno, vsaka skupina neodvisno, iskali različne metode in pristope za zbiranje podatkov. Nekateri so se oprli predvsem na predhodne raziskave (prvih sedem poglavij v tej znanstveni monografiji), drugi so iskali vprašalnike, oblikovali vprašanja za intervjuje. Ta del raziskovanja je bil še posebej otežen, saj je bila jeseni in pozimi 2020/21 v Sloveniji razglašena epidemija, zaradi katere smo morali ostati doma. Na teren, kjer bi se s prostovoljkami in prostovoljci lahko tudi osebno srečali, pa ni bilo dovoljeno iti. Kljub temu so mladi raziskovalci zbrali zavidljivo veliko število podatkov, ki so jih nato postopoma analizirali ter jih osvetlili ter dodali posebno vrednost v luči preteklih slovenskih in mednarodnih raziskav. Enega svojih prvih znanstvenih dosežkov so nato oblikovali v poglavja, ki so nanizana v tej knjigi. Na koncu pa je vsaka skupina študentk in študentov svoje zaključke ustno predstavila na srečanju z zaposlenimi s Slovenske filantropije. Tako je nastajala znanstvena monografija Prostovoljstvo v Sloveniji – psihološki pogledi in raziskave, ki vsebuje 25 poglavij oz. področij prostovoljskih aktivnosti. V prvem delu knjige boste našli zgodovinski pregled razvoja prostovoljstva, v katerem so študenti zelo jasno opredelili, kaj prostovoljstvo je in kaj ni, predstavili so tudi najpogosteje zastopane oblike prostovoljskih dejavnosti ter merske pripomočke, s katerimi lahko analiziramo različne dejavnike, ki so povezani s prostovoljskimi aktivnostmi. Kot prihodnje psihologinje in psihologi pa seveda niso pozabili na številne osebnostne in okoljske dejavnike, ki vplivajo na vključevanje posameznikov v prostovoljske dejavnosti in izvajanje prostovoljska dela. Od osmega poglavja dalje najdete pregled kvalitativnega in kvantitativnega raziskovalnega pristopa, ki se začenja z opisom tipičnega prostovoljca (njegove socialno-demografske in osebnostne značilnosti), dobro je predstavljena tudi vloga vodij prostovoljskih društev in organizacij ter njihove številne naloge. Ker je prostovoljstvo neplačana aktivnost, lahko v knjigi berete tudi o motivaciji, namerah ter učinkih prostovoljskega dela.

Prostovoljstvo_FINAL.indd 8

11. 08. 2021 14:43:30

Uvodnik

V zadnjem delu znanstvene monografije pa so zbrana poglavja, ki se nanašajo na korporativno prostovoljstvo. Gre za področje, ki se v Sloveniji v tem trenutku aktivno razvija in postaja kar prioriteta marsikatere delovne organizacije. Zato so študenti analizirali in ovrednotili motive in dejavnike slovenskih delodajalcev za izvajanje korporativnega prostovoljstva ter učinke prostovoljnega dela na zaposlene, kot so jih zaznavali sami. Poglavje o dobrih praksah pa kaže, da so primeri, ki so lahko delodajalcem za zgled, že danes prisotni tudi v Sloveniji. Prostovoljstvo v Sloveniji – psihološki pogledi in raziskave je knjiga, ki prvič na sistematičen način v tako širokem obsegu analizira psihološki pogled na prostovoljstvo1. Gre za delo, ki bo koristilo marsikomu. Knjigo lahko uporabijo študenti družboslovnih in humanističnih študijev, spoznanja lahko v prakso prenašajo vodje prostovoljskih organizacij, novinarji pa se lahko oprejo na konkretne številke in dejstva, ki so predstavljena v posameznem poglavju. Seveda pa je znanstvena monografija namenjena tudi vsem, ki jih prostovoljske aktivnosti zanimajo – od odločevalcev in načrtovalcev politik prostovoljstva do laikov, ki so po naravi srčni, empatični ljudje. Ker sem ta zapis začela z nizanjem želja, naj tudi zaključim tako. S pričujočo znanstveno monografijo smo vsi avtorji skupaj uresničili eno veliko željo – ponovno smo opozorili, da prostovoljstvo obstaja, da je to aktivnost, ki vsakemu od nas veliko prinaša, in da prav vsaka prostovoljka ali prostovoljec predstavlja ključen del prostovoljske mreže, ki je v Sloveniji stkana tako gosto, da seže prav do vsakega, ki pomoč potrebuje. Naj živi prostovoljstvo! Dr. Eva Boštjančič

1 Uvodoma bi želeli opozoriti tudi na terminološke izzive. V slovenskem prostoru se za formalno organizirano prostovoljstvo uporablja izraz prostovoljsko delo, prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom. Za neformalno prostovoljstvo pa prostovoljno delo oz. dejavnost. Povsod, kjer je bilo to razliko možno jasno izpostaviti, smo to v besedilu tudi upoštevali.

Prostovoljstvo_FINAL.indd 9

11. 08. 2021 14:43:30

Prostovoljstvo_FINAL.indd 10

11. 08. 2021 14:43:30

Prostovoljstvo skozi čas Helena Perić, Lea Hostnik, Anja Marinšek, Maruša Fijavž, Vanja Vidmajer, Karin Križman

Poglavje opisuje razvoj prostovoljskih aktivnosti od agrarnih civilizacij do 21. stoletja in izpostavlja najpomembnejše vplive posameznega obdobja. Zametki prostovoljstva se prvič pojavijo v agrarnih družbah, močneje pa se dejavnost razvije v antični Grčiji in Rimu, kjer je bila prevladujoča oblika prostovoljskega udejstvovanja filantropija. Višja socialna blaginja je omogočalo filantropsko udejstvovanje, filantropi pa so imeli močen politični vpliv in možnost sooblikovanja urbane kulture. V srednjem veku je aktivnost pogosto izhajala iz cerkvenih krogov, obenem pa je cerkev prek prostovoljnega udejstvovanja krepila svoj vpliv. Najmočneje je razvoj prostovoljske aktivnosti oblikovalo obdobje od 18. do 20. stoletja, ki je zaznamovano s številnimi družbenimi spremembami, kot so vojne, revolucije, kolonizacija in urbanizacija. Prostovoljstvo je posledično postalo bolj formalno, mednarodno, zajemalo je vse več področij delovanja, v dejavnost pa se je vključevalo vse več posameznikov. V 21. stoletju se je prostovoljstvo dokončno oblikovalo v dejavnost, kot jo poznamo danes. Nekatere od najpomembnejših sprememb v tem času so vedno pogostejša praksa epizodičnega prostovoljstva, pojav korporativnega in virtualnega prostovoljstva ter nadaljnji razvoj mednarodnega prostovoljstva. Poglavje naslavlja tudi glavne razlike med preteklostjo in sedanjostjo prostovoljske aktivnosti ter opredeljuje smernice razvoja prostovoljstva v prihodnosti.

Prostovoljstvo_FINAL.indd 11

11. 08. 2021 14:43:30

Prostovoljstvo v Sloveniji

Uvod Prostovoljstvo je skozi zgodovino človeške solidarnost doživelo številne preobrazbe – spreminjalo in razvijalo se je od časa antičnih družb, ko so se začele pojavljati organizacije za medsebojno pomoč, pa vse do danes, ko je vedno bolj v porastu virtualno prostovoljstvo. Oblike in značilnosti prostovoljstva v posameznih obdobjih so določale ekonomske, družbene in naravne razmere, ki so zaznamovale to obdobje, saj se je prostovoljstvo spreminjalo in preoblikovalo kot odgovor na njih. Ključno za razumevanje in preučevanje prostovoljstva je razlikovanje le-tega od filantropije, vendar pa je ta naloga precej zahtevna, v mnogih primerih celo nemogoča, saj se prostovoljstvo in filantropija lahko pojavljata tudi hkrati. Vseeno pa med obema družbenima pojavoma obstajajo pomembne razlike – prvo opazimo že pri času nastanka in izvoru besed. Beseda filantropija izhaja iz grške besede philanthropia, ki jo sestavljata besedi phil in anthropos, in pomeni človekoljubje, beseda prostovoljstvo pa se je pojavila pozneje, v 18. stoletju, in izvira iz francoske besede voluntaire ter pomeni »tisti, ki sebe ponudi v vojaško službo« (Online Etymology Dictionary, b.d.). Izvorno je izraz »filantropija« v Stari Grčiji opisoval lastnosti bogov, ki so se usmilili človeštva in ljudem darovali božanska darila. Filantropija je bila tako označevalec božanskega in božje dobrohotnosti, zaradi česar ni čudno, da je imela pomemben vpliv pri oblikovanju verskih ritualov in vrednot pri različnih kulturah in religijah. Ker so vladarji veljali za božje namestnike na zemlji, so med svoje atribute posvojili tudi filantropijo, s čimer so opravičevali svoj visok položaj v družbi. Izraz filantropija je sčasoma začel pridobivati močno politično in diplomatsko konotacijo – več denarja kot je plemič ali kak drug premožen posameznik daroval državi in drugim ustanovam, več je v družbi veljal (Robbins, 2004). To predstavlja tudi poglavitno razliko med filantropijo in prostovoljstvom, saj filantropija zajema darovanje denarja zaradi človekoljubja, prostovoljstvo pa darovanje svojega časa v namen pomoči drugim. Poglavje opisuje dejavnike, ki so prispevali k razvoju in spremembam prostovoljstva. Pojasnjena je njihova vloga pri oblikovanju prostovoljstva skozi zgodovinska obdobja, naslovljene so paradigme prostovoljstva, razlike med prostovoljstvom v preteklosti in danes, sodobni trendi prostovoljstva, razvoj prostovoljstva v Sloveniji ter smernice za prihodnost.

Prostovoljstvo_FINAL.indd 12

11. 08. 2021 14:43:30

Prostovoljstvo skozi čas

Ne/formalno prostovoljstvo in dejavniki, ki nanj vplivajo Martinez idr. (2011) prostovoljstvo definirajo kot dejavnost, za katero posameznik nameni čas in energijo za pomoč drugi osebi, skupini ali organizaciji ter za to ne pričakuje in ne prejme plačila. Definicija zajema tako formalno kot neformalno prostovoljstvo, vendar pa se obliki med seboj pomembno razlikujeta, ne le v vsebini dejavnosti in načinu izvajanja pomoči, temveč tudi v številu vključenih prostovoljcev, privlačnosti sodelovanja v dejavnosti, motivaciji za vključenost itd. Formalno prostovoljstvo zajema strukturirano in vodeno delo v sklopu društev, organizacij ali drugih ustanov, v okviru katerega posameznik deluje za namene in cilje le-teh. Neformalno prostovoljstvo pa zajema nestrukturirano dejavnost posameznikov, največkrat v zasebnih okoljih (v sklopu četrti, naselij, družine). Izvaja se v manjšem krogu ljudi, vendar je lahko zaradi večje osebne bližine med posamezniki bolj obvezujoče. Formalno prostovoljstvo prostovoljcem postavlja bolj začrtana pravila, naloge, cilje dela in čas, ki naj bi ga v delo vložili (Lee in Brudney, 2012; Shandra, 2017). Razvoj neformalnih organizacij se je pojavil že zelo zgodaj v zgodovini človeštva, saj so si bili z ustanavljanjem skupnosti prebivalci primorani nuditi pomoč, hkrati pa jim je to zagotavljalo boljše možnosti za preživetje. Neformalne organizacije so postajale skozi zgodovino tudi vse bolj načrtne in so imele jasen namen, iz česar se je počasi razvilo formalno prostovoljstvo. To sega v sredino 18. stoletja, večji porast pa doseže v 19. stoletju (Harris idr., 2016). Razmere v 18. in 19. stoletju so zahtevale in hkrati omogočale vse večji porast in boljšo organiziranost prostovoljske dejavnosti. Industrializacija je pripomogla k porastu virov osebnega in socialnega kapitala, saj je imelo več ljudi bolj ugodne življenjske pogoje (Shandra, 2017). Socialni kapital je eden od dejavnikov vključevanja v prostovoljsko aktivnost, ki se povečuje z vzpostavljanjem zaupanja in skupnih vrednot v določeni družbi. Bolj kot družba deluje za skupno dobro, večja je verjetnost za vključevanje v prostovoljsko aktivnost. Osebni kapital pa predstavljajo izobrazba, veščine, sposobnosti in izkušnje (Lee in Brudney, 2012). Pomembna dejavnika za nastanek formalnega prostovoljstva sta bila tudi ozaveščenost o problematikah ter zadostna ekonomska preskrbljenost, ki je potrebna, da so posamezniki pripravljeni vlagati svoj čas in energijo v delo, ki jim ne prinese zaslužka (Damian, 2019). Med sedanjimi oblikami prostovoljstva sicer prevladuje formalno, neformalno pa se še vedno pojavlja. Veliko pogosteje se v slednje vključujejo osebe z ovirami in starejše osebe, saj je takšna oblika zanje bolje in lažje dostopna (organizacije velikokrat nimajo prilagojenega dela in prostorov za invalidne

Prostovoljstvo_FINAL.indd 13

11. 08. 2021 14:43:30

Marko Polič

PSIHOLOŠKI POGLEDI IN RAZISKAVE

PROSTOVOLJSTVO V SLOVENIJI

Prostovoljstvo v Sloveniji |

Uredili Eva Boštjančič in Katarina Babnik

PSIHOLOŠKI POGLEDI IN RAZISKAVE

ISBN 978-961-06-0510-2

9 789610 605102 9 789610 605102 Prostovoljstvo OVITEK FINAL.indd 1

11. 08. 2021 14:35:36