Razgledi po staroindijski književnosti

RAZGL STARO ISBN 978-961-06-0520-1

Učbenik Razgledi po staroindijski književnosti je antološko zasnovano berilo sanskrtske in prakrtske književnosti. Njegova posebnost, ki ga tako celo v svetovnem merilu od del s primerljivo vsebino izdvaja kot unikum, je, da bralcu svet staroindijske književnosti predstavi skozi obilje izvirniku zvestih prevodov, v obliki teoretičnih esejev pa le toliko, kot je to neobhodno potrebno za kontekstualizacijo. S tem si bralec, ki se staroindijskemu slovstvu ne more približati preko izvirnih besedil, lahko ustvari neposreden in poglobljen vtis o naravi, obliki, idejni vsebini in estetiki tega obsežnega korpusa leposlovnih in filozofskih del. Učbenik obsega šestnajst poglavij, ki obravnavajo najpomembnejše momente v literarnem ustvarjanju v sanskrtu in prakrtih vedskega, epskega, klasičnega in poklasičnega obdobja, od Rgvede (15.–12. stol. pr. n. št.) do Gitagovinde (12. stol. n. št.).

Razgledi_po_staroindijski_knjizevnosti_naslovka_FINAL.indd 1

Poglavja je prispevalo pet slovenskih indologov, ki se ukvarjajo z različnimi aspekti staroindijskega slovstva: literarno zgodovino, literarno teorijo, jezikom (v teoretičnem in filološkem smislu), filozofijo in religijo. Vlasta Pacheiner Klander, avtorica številnih prevodov sanskrtskih del v slovenščino, je upokojena sodelavka Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje ter Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete UL, Luka Repanšek je predavatelj indoevropskega primerjalnega jezikoslovja s specializacijo na področju starih in srednjih indijskih ter iranskih jezikov

na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete UL. Tri poglavja, ki posegajo na področje filozofsko-religijskih besedil, so pripravili Tamara Ditrich, ki kot indologinja deluje na več avstralskih in slovenskih institucijah, kjer predava predmete s področja azijskih religij in jezikov, Nina Petek, predavateljica azijskih filozofij in religij s poudarkom na hindujskih in budističnih filozofskih tokovih na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete UL, in Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske študije ZRS Koper in gostujoči profesor na več slovenskih in tujih institucijah ter avtor strokovnih filozofskih prevodov upanišadskih besedil v slovenščino.

VLASTA PACHEINER KLANDER, LUKA REPANŠEK, TAMARA DITRICH, NINA PETEK, LENART ŠKOF: RAZGLEDI PO STAROINDIJSKI KNJIŽEVNOSTI

9 789610 605201

VLASTA PACHEINER KLANDER, LUKA REPANŠEK, TAMARA DITRICH, NINA PETEK, LENART ŠKOF

RAZGLEDI PO STAROINDIJSKI KNJIŽEVNOSTI Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Ljubljana 2021

8. 09. 2021 10:09:45

STUDIA INDOGERMANICA LABACENSIA II SERIES INDOLOGICA: INSTRUMENTA, II.

Vlasta Pacheiner Klander, Luka Repanšek, Tamara Ditrich, Nina Petek, Lenart Škof

RAZGLEDI PO STAROINDIJSKI KNJIŽEVNOSTI Prevodi in interpretacije

Ljubljana 2021

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 1

6. 09. 2021 08:45:07

RAZGLEDI PO STAROINDIJSKI KNJIŽEVNOSTI Prevodi in interpretacije Tip publikacije: visokošolsko berilo Prevodi iz sanskrta in prakrtov, interpretacije in komentarji: Vlasta Pacheiner Klander, Luka Repanšek, Tamara Ditrich, Nina Petek, Lenart Škof Uredniški odbor: Vlasta Pacheiner Klander, Luka Repanšek, Tone Smolej Recenzenti: Ivan Andrijanić, Vanesa Matajc, Velizar Sadovski Lektor: Rok Dovjak Tehnično urejanje in prelom: Žiga Valetič Slika na naslovnici: Upodobitev spopada Ramove vojske in njegovih opičjih zaveznikov z desetglavim Ravano na sliki sodobnega ljudskega umetnika. (Arhiv: Branko Klander in Vlasta Pacheiner Klander) Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdala: Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2021 Prva izdaja, prvi natis Naklada: 150 izvodov Cena: 29,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.211'01-3(035) 821.211'01-3(075.8) RAZGLEDI po staroindijski književnosti : prevodi in interpretacije / Vlasta Pacheiner Klander ... [et al.] ; [uredniški odbor Vlasta Pacheiner Klander, Luka Repanšek, Tone Smolej]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. - (Studia Indogermanica Labacensia. 2, Series Indologica : instrumenta) ISBN 978-961-06-0520-1 COBISS.SI-ID 74496515

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 2

6. 09. 2021 08:45:07

Kar mirno naj se posmehujejo mi, saj se za take niti nisem trudil.

Nekoč se že rodil bo duh soroden: čas je neskončen, tudi svet je velik.

Bhávabhúti

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 3

6. 09. 2021 08:45:07

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 4

6. 09. 2021 08:45:07

Uvodna pojasnila

5

UVODNA POJASNILA

Priročnik Razgledi po staroindijski književnosti je zasnovan kot pripomoček za študij staroindijske književnosti kot tematskega sklopa predmeta Svetovna književnost na Oddelku za primerjalno književnost in kot dodatno branje za študente prvega letnika klasičnega sanskrta in vedske stare indijščine na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje.

Pričujoči učbenik nikakor ne nadomešča predavanj pri teh predmetih, ampak jih zgolj dopolnjuje. Pri njem je sodelovalo več avtorjev, ki so prispevali prevode in k njim napisali pojasnila. Knjigo je uredil uredniški odbor v sestavi Vlasta Pacheiner Klander, doc. dr. Luka Repanšek in prof. dr. Tone Smolej.

Knjiga je razdeljena na 16 vsebinskih enot, ki vsebujejo prevode odlomkov obsežnejših ali celotnih krajših literarnih del določenega obdobja ali zvrsti. Kronološko načelo je bilo upoštevano le v najširšem pomenu, tako da prva vsebinska enota obravnava najstarejše in zadnja najmlajše obdobje. Besedila so pospremljena z esejističnimi interpretacijami in stvarnimi pojasnili. Večinoma gre za še neobjavljena besedila ali za ponatise iz teže dostopnih revij in knjig. Ker so jih prispevali različni prevajalci in pisci, se med seboj razlikujejo v pristopu in stilu in te razlike je uredniški odbor zavestno ohranil. Po načelih sodobnega prevodoslovja so namreč možne različne vrste prevodov verznih besedil, kakršna prevladujejo v učbeniku: lahko so v prozi ali v verzih, ti pa so spet lahko bolj imitativni, ali podomačitveni, ali docela svobodni. Vse te vrste prevodov srečujemo tudi v priročniku. Prav tako so ohranjene razlike v pojasnilih k prevedenim besedilom.

Pri tem se sestavljavci zavedamo omejitev, ki jih imajo taki izbori pri predstavljanju celote. Poleg splošnih nas postavlja staroindijska književnost tudi pred nekatere specifične, komaj premostljive ali celo nepremostljive ovire. Najbolj so te občutne pri tako obsežnih delih, kakor je Máhabhárata, saj izbor tu prevedenih kitic zajame le nekaj tisočink celotnega dela. Ko npr. združujemo najbistvenejše dele opisov dogajanja (kockanja ali bojev), nehote spremenimo epski zamah pesnitve v vrsto miniaturnih prizorov, s tem pa izgubimo značilnost literarne zvrsti. Zvestoba izvirniku tu obstaja le na ravni podrobnosti, ki pa, tako upamo, vendarle posredujejo nekaj duha celote. Pri veliko manj obsežnih klasičnih dvorskih epskih pesnitvah iz poznejše dobe pa so nakopičeni številni namigi na indijsko kulturno tradicijo, s katero so bili tedanji naslovniki te literature dodobra seznanjeni, drugi bralci pa je ne poznamo dovolj, da bi nam bila dostopna brez obsežnih opomb. Prav tako v naš izbor ne bi bilo mogoče uvrstiti kakšne daljše indijske igre iz klasičnega obdobja v celoti. Pri zgodbah, ki se uvrščajo v okvirno pripoved, pa smo prikrajšani za ta okvir in kompozicijske značilnosti celote. Pri

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 5

6. 09. 2021 08:45:07

6

Razgledi po staroindijski književnosti

vsakem obdobju in vsaki zvrsti staroindijske literature torej naletimo na posebne probleme tako pri prevajanju kakor pri interpretaciji.

Na koncu vsakega poglavja je navedena literatura za dodatno branje, ki se omejuje na zares nepogrešljiva in lahko dostopna dela v slovenščini (in hrvaščini oz. srbščini), ki pa obsegajo daljše odlomke ali celotna dela, kar lahko pripomore k boljšemu poznavanju obravnavanega področja. Kot dodatno gradivo k celotnemu učbeniku se priporoča zlasti Katičićev priročnik Stara indijska književnost: sanskrtska, palijska i prakrtska (Zagreb, 1973) in Myliusova Zgodovina staroindijske književnosti (Geschichte der altindischen Literatur, Wiesbaden, 2003).

Dodane so tudi teme za razmislek o predstavljenem gradivu, ki so namenjene predvsem študentom. Knjiga je nastajala z mislijo na študentske uporabnike, zasnovana pa je tako, da je dostopna tudi drugim bralcem, ljubiteljem starih in oddaljenih književnosti. Posamezna poglavja spremljajo skrbno izbrane likovne priloge, ki sobivajo z izbranimi besedili in krepijo njihovo izrazno komponento, saj skozi drug umetniški izraz opozarjajo na iste motive, ki jih upoveduje literarni medij.

Vsa sanskrtska imena in termini v učbeniku v skladu z že dodobra zasidrano tradicijo in načeli slovenskega pravopisa nastopajo v podomačenem zapisu, saj za slovenskega bralca finejše fonetične razlike med posameznimi glasovi, ki jih pozna sanskrt, niso relevantne prvine, ki bi jih lahko upošteval pri izgovarjavi, razen ko to zavestno počne, ko bere izvirna sanskrtska besedila (pomembni izjemi k takšnemu uzusu predstavljata prispevka T. Ditrich, ki se držita obratnega, v slovenskih prevodih staroindijske književnosti sicer neuveljavljenega načela, da naj sanskrtske besede ostanejo opremljene z diakritičnimi znamenji, tudi ko jih uporabljamo ponašeno, zato je bilo v teh poglavjih ob prvi pojavitvi v oklepaju dodano vodilo k podomačeni izgovarjavi). V spremnem besedilu in opombah so pri prvih pojavitvah v oklepaju dodane transliterirane sanskrtske ustreznice (razen v primerih, ko med poslovenjeno različico in izvorno inačico ni nobene razlike), v odsekih s prevodi pa so te izpuščene, saj bi bil tako prevod preobložen z informacijami in težko berljiv. Na koncu učbenika je dodan vodič k izgovarjavi in pa poglavji o naglaševanju in podomačevanju sanskrtskih besed. Bralcu, ki si še ni domač s fonetičnimi in prozodičnimi zakonitostmi sanskrta, priporočamo, da si najprej ogleda prav ti dodatni podpoglavji.

Vsa prevedena besedila in vse sanskrtske ter palijske besede so natisnjeni ležeče.

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 6

6. 09. 2021 08:45:07

Kazalo

7

Kazalo 1. Iz vedskih zbirk. – Prevodi in komentar: Vlasta Pacheiner Klander ................................ 9 2. Iz bráhman. ...................................................................................................................................... 39 Iz Majtrájanisánhite, iz Tajttiríjasánhite in Tajttiríjabráhmane, iz Šátapáthabráhmane, iz samavedskih bráhman. – Prevodi in komentar: Luka Repanšek .................................. 40 Iz Ajtaréjabráhmane: Zgodba o Šúnahšépi (Pripoved o očetovem žrtvovanju sina). – Prevod in komentar: Vlasta Pacheiner Klander ....................................................................... 51 3. Iz upanišád. ...................................................................................................................................... 75 Iz Upanišáde Bŕhadaránjaka. – Prevod in komentar: Lenart Škof ..................................... 81 Iz Upanišáde Kátha. – Prevod in komentar: Tamara Ditrich ................................................ 89 4. Iz Máhabhárate, I. del: Boji. – Prevod in komentar: Vlasta Pacheiner Klander ..... 101 5. Iz Máhabhárate, II. del: Zgodba o Nalu. – Prevod in komentar: Luka Repanšek ................................................................................................................................. 127 6. Iz Ramájane. – Prevod in komentar: Vlasta Pacheiner Klander .................................. 163 7. Iz pálijske književnosti. – Iz Dhámmapáde in Vprašanj kralja Milínde. – Pripravila in s komentarji opremila Tamara Ditrich ............................................................ 185 8. Iz Ášvaghóševe pesnitve Buddhovo življenje. – Prevod in komentar: Vlasta Pacheiner Klander ............................................................................................................. 217 9. Iz dramatike. ................................................................................................................................. 233

Bhasa: Igra o srednjem bratu. – Prevod in komentar: Luka Repanšek ........................... 236

Iz Šúdrakove igre Glinasti voziček. – Prevod in komentar: Vlasta Pacheiner Klander .... 247 10. Iz klasične epike. Iz Kálidásovega epa Rojstvo Kumáre. – Prevod in komentar: Vlasta Pacheiner Klander ............................................................................................................. 267 11. Iz lirike. ............................................................................................................................................

Iz Sedemsto pesmi (Sattasaī), iz Zakladnice dobro povedanih pesmi. – Prevodi in komentar: Luka Repanšek ......................................................................................................

Iz Letnih časov, iz Bhártrhárijevih zbirk in Ámarujeve zbirke. – Prevodi in komentar: Vlasta Pacheiner Klander ...................................................................

Iz Majúrovih Stotih pesmi soncu, dútakávja Razbiti vrč. – Prevodi in komentar: Luka Repanšek .................................................................................................................................

287 288 298 311

12. Iz Pánčatántre. – Prevod in komentar: Luka Repanšek ................................................. 325 13. Iz klasične kratke proze. ........................................................................................................ 359

Iz Vampirjevih zgodb. – Prevod in komentar: Vlasta Pacheiner Klander ...................... 361 Iz Sedemdesetih papagajevih povesti. – Prevod in komentar: Luka Repanšek ........... 368

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 7

6. 09. 2021 08:45:08

8

Razgledi po staroindijski književnosti

14. Iz romana. Iz Dándinovega romana Prigode desetih mladeničev. – Prevod in komentar: Luka Repanšek ....................................................................................... 383 15. Iz purán. .......................................................................................................................................... 407 Iz Bhágavatapuráne. – Prevod in komentar: Nina Petek ................................................... 409 16. Iz Džájadévove pesnitve Gítagovínda. – Prevod in komentar: Vlasta Pacheiner Klander .............................................................................................................. 445 17.

Dodatek. – Pripravil Luka Repanšek Vodič k nepodomačeni izgovarjavi sanskrtskih besed ..................................................... 465 Pravila naglaševanja klasičnosanskrtskih besed ................................................................. 466 Pravila podomačitve zapisa in izgovarjave sanskrtskih besed ....................................... 469

Seznam virov in literature ............................................................................................................ 471

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 8

6. 09. 2021 08:45:08

1.

Iz vedskih zbirk

9

IZ VEDSKIH ZBIRK

Že na začetku staroindijske književnosti se srečamo z enim izmed njenih vrhuncev, poezijo v štirih vedskih zbirkah, ki nas preseneča tako po svoji starosti (1500– 1000 pr. n. št.) kakor po svoji obsežnosti (zgolj besedila brez komentarja obsegajo šest knjig) in pomembnosti (zbirke sodijo med najstarejša ohranjena besedila v kakem indoevropskem jeziku). Najbolj presenetljiva pa je po svoji domišljeni duhovni vsebini in literarni dodelanosti, ki ju bomo skušali nekoliko spoznati na podlagi obstoječih novejših slovenskih prevodov,1 to se pravi, v številčno sicer omejenem, vendar reprezentativnem izboru.

Vedske zbirke so najstarejša plast obsežne vedske književnosti, ki je nastajala – zgodovinsko gledano – v severozahodnem delu ozemlja današnje Indije v času 1500–500 pr. n. št. Seveda je časovna umestitev le okvirna, saj nekateri

SLIKA 1.1 Edine zgradbe, za katere je izpričano, da so take gradili že v vedski dobi, so Agnijevi oltarji v obliki ptiča iz tisoč posebej izdelanih žganih opek v petih slojih. Bili so namenjeni za enkratno počastitev Agnija in že gradnja sama je bila zapleten in dolgotrajen obred. Na sliki je oltar iz l. 1975, že prekrit z ožganimi deli nastreška, ki so ga ob koncu obreda namerno zažgali.

(Iz: F. Staal, Agni: The Vedic ritual of the fire altar. I–II. Berkeley, 1983.)

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 9

6. 09. 2021 08:45:10

10

Razgledi po staroindijski književnosti

raziskovalci postavljajo začetke vedske poezije v še zgodnejši čas, po drugi strani pa so spisi iz najmlajšega sloja nastajali še dosti pozneje, seveda z drugačno vsebino. Pesmim in manj številnim proznim odlomkom v štirih vedskih zbirkah so namreč priključeni drugi pomembni spisi, razlagalna besedila bráhmane (brāhmaṇa) in filozofsko usmerjeni sestavki upanišáde (upaniṣad), o katerih govorita naslednji dve poglavji v tej knjigi. V stoletjih po koncu vedske dobe so se razvile posamezne stroke, ene za pomoč pri ohranjanju vedskih besedil, npr. gramatika, metrika, fonetika, druge za ohranjanje ostalih sestavin obredja. Zanje so posamezni avtorji, katerih imena so znana, napisali priročnike v sutrah (sūtra, dob. ‘nit’, po smislu ‘(kratko, zgoščeno) pravilo’).

Beseda veda pomeni znanje, mišljeno je seveda sveto znanje o božanskih silah, ki vladajo človeku in vesolju. Vede v najožjem pomenu besede so vedske zbirke – sánhite (saṃhitā), ki jih raziskovalci postavljajo v čas 1500–1000 pr. n. št. in za katere so se uveljavili kratki nazivi Rgvéda (Ṛgveda), Sámavéda (Sāmaveda), Jádžurvéda (Yajurveda) in Athárvavéda.

Najstarejša (iz časa 1500–1200 pr. n. št.), najobsežnejša in najpomembnejša je Rgveda, točneje imenovana Rksanhita (Ṛksaṃhitā) ali Zbirka hvalilnih kitic oz.

Rgvedasanhita (Ṛgvedasaṃhitā) ali Zbirka znanja v hvalilnih kiticah. Poimenovana je po besedi za hvalilno kitico rč (ṛc, v zloženkah tudi ṛk- ali ṛg-). Vsebuje nekaj čez tisoč himn v nekaj čez deset tisoč kiticah, ki so izraz že popolnoma izdelane vedske religije in docela razvitega pesništva. Namenjene so čaščenju božanstev in prošnjam za njihovo naklonjenost, nekaj pa je tudi posvetnih tem ali razglabljanj o temeljnih bivanjskih vprašanjih. Pesmi so ubesedili vidci, ki so navedeni ob vsaki pesmi in uživajo velik ugled, ne veljajo pa za njihove avtorje, ker so po tradicionalnem pojmovanju v pesmih večne resnice, te pa so vidci le uzrli in jih ubesedili. Na božanstva se obračajo zelo neposredno, govorec včasih zastopa širšo skupnost, včasih pa govori kot posameznik in njegove izpovedi lahko zvenijo zelo osebno. Bogovi in maloštevilne boginje niso le personifikacije naravnih sil, ampak deifikacije sil za naravnimi pojavi, pa tudi za nekaterimi abstraktnimi pojmi. Pesmi so v številnih stalnih verznih oblikah v silabičnem sistemu, verzi in kitice so torej določeni po številu zlogov, ne pa z menjavanjem dolgih in kratkih zlogov kakor večinoma pozneje v klasični staroindijski književnosti, ali po naglasu, ki je v vedski dobi muzikalen, torej drugačen kot v klasičnem sanskrtu. Vedska stara indijščina je v primeri s sanskrtom precej arhaična in vsebuje veliko besed in oblik, ki so pozneje izginile. Zato in zaradi enigmatičnega in hermetičnega izražanja je velikokrat težko določiti pomen posameznih trditev, kar omogoča različne interpretacije. V pesmih so pogoste primere in drugi pesniški okraski, npr. refren, ni pa uporabljena rima. Kljub včasih kar presenetljivi svežini opažanj in ubeseditev niso redka ponavljanja ali neizvirno izražanje. Celotna zbirka je razdeljena na deset mandal (maṇḍala, dob. ‘krog’, po smislu pa ‘knjiga’), od katerih sta prva in zadnja mlajši od srednjih osmih.

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 10

6. 09. 2021 08:45:10

1.

Iz vedskih zbirk

11

Drugi dve zbirki sta nekaj stoletij mlajši in po literarni vrednosti manj zanimivi, ker večinoma uporabljata gradivo iz Rgvede. Sámasánhita (Sāmasaṃhitā) ali Zbirka napevov oz. Sámavédasánhita (Sāmavedasaṃhitā) ali Zbirka znanja o napevih se imenuje po besedi sáman (sāman) ‘napev’, ker je pravzaprav priročnik za učenje melodij, ki pa za posamezne melodije uporablja rgvedska besedila, zato vsebinsko sicer ne prinaša mnogo novega, je pa izjemno pomembna za muzikološke študije. Jádžuhsánhita (Yajuḥsaṃhitā) ali Zbirka žrtvenih rekov oz. Jádžurvédasánhita (Yajurvedasaṃhitā) ali Zbirka znanja v žrtvenih rekih je dobila ime po besedi jadžuš (yajuṣ; tudi tu se končni soglasnik spreminja glede na naslednjo sestavino v zloženki) ‘žrtveni rek’. V njej so izbrana rgvedska besedila navedena tako, kakor se uporabljajo pri obredih. Obe zbirki obstajata v več različicah, najpomembnejša pa je delitev na Črno Jadžurvedo (Kṛṣṇa), ki vsebuje poleg besedil tudi opise obredov, in Belo Jadžurvedo (Śukla), imenovano tudi Vádžasanêjisánhita (Vājasaneyisaṃhitā), ki je brez teh opisov.

Vse tri naštete zbirke so dolgo obstajale kot celota s točno določeno obredno uporabo pri zahtevnih javnih obredih. Pozneje je bila v vedski kanon sprejeta kot četrta Veda Athárvasánhita (Atharvasaṃhitā) ali Athárvavédasánhita (Atharvavedasaṃhitā), ki se imenuje po besedi atharvan ‘svečenik ognja’ ali ‘čarovni izrek’. Res vsebuje zbirka, kratko imenovana Atharvaveda, veliko pesniško oblikovanih čarovnih izrekov in prav to je bil morda vzrok za njeno pozno kanonizacijo. Namenjena je bila bolj zasebni uporabi, druge tri zbirke pa za slovesne javne obrede. Vendar vsebuje zbirka tudi veliko drugih izvirnih besedil z zanimivimi novimi pojmovanji, kar kaže na njen pozni nastanek okrog leta 1000 pr. n. š.

Vse sveto znanje, zbrano v štirih zbirkah, se je stoletja, morda celo več kot tisočletje, prenašalo zgolj po ustnem izročilu. Za obdobje vedskih zbirk namreč ni izpričana uporaba pisave. Znane in še žive pa so metode za učenje tako obsežnih besedilnih korpusov na pamet. Poleg kitajske ima namreč le še indijska civilizacija nepretrgano večtisočletno tradicijo. Še vedno namreč v Indiji živi po nji nekaj sto družin, ki znajo izvesti celo zahtevnejše vedske obrede. Ker je bila skrb za vedsko dediščino ne samo kulturno, ampak tudi versko dejanje, pri katerem je vsako namerno spreminjanje pomenilo prekršek s hudimi posledicami, so se temeljna besedila, zbrana v Rgvedi, ohranila brez različic, zaradi cepitve na različne veje pri ohranjanju besedil pa je pri drugih zbirkah do njih prišlo.

Religioznemu gledanju na vedsko izročilo, ki je v sodobni Indiji še zelo razširjeno, so vprašanja datacije in kronologije, zlasti pa tista v zvezi z njenimi nosilci, ki naj ne bi bili avtohtoni prebivalci indijske podceline, seveda tuja, ker gleda v besedilih zapis večnih resnic. Tako se tudi termin vedska književnost v najširšem pomenu v Indiji včasih uporablja za dela, ki so sicer dosti poznejša, so pa nastala v okviru tiste smeri indijske kulture, ki priznava vedsko tradicijo v nasprotju npr. z budizmom, ki se ne navezuje nanjo.

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 11

6. 09. 2021 08:45:10

12

Razgledi po staroindijski književnosti

Po drugi strani je dejstvo, da je vedska književnost s svojim najstarejšim, pesemskim, delom zaradi svoje velike starosti tako zelo zanimiva za raziskovalce najrazličnejših strok, npr. njenega jezikovnega, mitološkega, zgodovinskega ali družbenega vidika, skoraj zasenčilo njeno literarno vrednost. Enemu njenemu vidiku se lahko približamo, če ugotovimo, kako in s kakšnimi pesniškimi sredstvi so njeni ustvarjalci v njej ubesedili svoj sistem vrednot in svoje doživljanje sveta, oboje seveda v religioznem okviru.

Božji svet v vedskih zbirkah ni ostro ločen od človeškega. Vedska božanstva ne bivajo le na nebu, kakor bi nekako samoumevno pričakovali, ampak tudi na zemlji in v vmesnem prostoru, ki ju povezuje. Po prevladujoči tradiciji vsakemu območju pripada enako število božanstev, in sicer enajst, skupaj torej tri in trideset. To število srečamo v atharvavedski himni, posvečeni Skambhi – bogu, ki ponazarja oporo sveta, v drugih vedskih besedilih pa najdemo tudi drugačne številke. Ta shematična delitev vedskih božanstev po območjih pa ni niti toga niti stroga, kakor bomo videli iz naslednjih primerov.

Območju zemlje pripadata (poleg boginje zemlje Pŕthivi (Pṛthivī) ali Bhumi (Bhūmi), kar je samo po sebi razumljivo) dve zelo čaščeni božanstvi, bog ognja Agni in bog daritvene pijače Soma, ki pa to svoje območje presegata. V vedskih pesmih so prikazani najrazličnejši vidiki ognja, torej delovanje boga Agnija na več ravneh: od energije presnove v človeškem telesu, pesniškega navdiha, ognja na ognjišču, uničujočega požara do sončnega žara. Bog Agni je posebno dragocen kot žrtveni ogenj na hišnem oltarju ali na posebnem žrtveniku za slovesnejše obrede, od koder sega prav do neba: tja namreč nosi človekove daritve, kar je posebej poudarjeno v pesmi Nesmrtni Agni,2 kjer je bog ognja imenovan Vajšvánara (Vaiśvānara) ‘ta, ki je za vse ljudi’: 1.

2.

3.

4.

Naj modri pred Vajšvanaro, ki daleč sije, dragulje razprostrejo, da bo varno hodil.

Nesmrtni Agni nosi žrtve v dar bogovom, obredom verskim davnim se ne izneveri.

Kot sel od zemlje k nebu Čudodelni hodi, za svečenika glavnega ljudem postavljen.

Vsak dan na novo je na sedežu mogočnem, poslanec božji je in sam je poln modrosti.

Kot prapor žrtev in vodnika za daritve slavijo vidci Agnija s spoznanjem svojim, njemu namenjajo dejanja in besede, od njega žrtvujoči si želi blaginjo.

Vodja navdihnjenih je, oče je daritev, merilo Agni je in vzor za darovalce.

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 12

6. 09. 2021 08:45:10

1.

Iz vedskih zbirk

13

V oba svetova stopil je oblik različnih, kot modrijan je ljubljen in čaščen v domovih.

5. Bleščeči Agni na bleščečem, zlatem vozu, ta, ki prebiva v vodah in ki luč je našel, ki naglo vse prežme, obdan z močmi in slavljen, ki je Za vse ljudi, je od bogov postavljen.

6. Skupaj z bogovi in ljudmi razpenja Agni daritev, ki z molitvijo je okrašena, potuje z vozom z darovalci med svetovi, prijatelj urni pred prekletstvi nas varúje. /…/ 8. S prikloni, s klici venomer možje slavijo rodu glavarja, mladega obiskovalca, navdihovalca misli, žar pri darujočih, sijaj pri darovanjih, poznavalca bitij. /…/ 10. Vajšvanara, moči te tvoje občudujem, s katerimi si našel luč, o Jasnovidni.

Ob rojstvu že napolnil si nebo in zemljo, ti sam s seboj prevevaš zdaj ta dva svetova.

Tudi predmetno izhodišče boga Some, ki pooseblja moč druge pomembne sestavine vedskega obredja, daritvene pijače, prav tako imenovane soma, pripada zemeljskemu območju, ker je rastišče te – danes neugotovljive – rastline, iz katere so po posebnem obrednem postopku stiskali in uživali sok, v gorah. Ta sok naj bi dajal moč bogovom, zlasti Indri, poživljal pa naj bi tudi ljudi in naj bi imel halucinogene učinke, mojstrsko popisane v pesmi Mar nisem Some se napil?3 Soma (samostalnik je v izvirniku moškega spola) je kot gospodar vseh sokov postal tudi kralj rastlin in simbol za hrano, rast in plodnost, pozneje pa tudi bog Meseca, iz katerega naj bi to pijačo pili bogovi. Prvotna domovina Some je bila na nebu, kakor omenja aluzija na mitološko zgodbo, ki so v zvezi s Somo sicer redke: Kralja premodrega te je / kot dragocenost dol z neba / varno prinesla ptica sem.4 Vedskega človeka pa je daritev some vključevala v svetovni red in mu dajala občutek nesmrtnosti, kakor je to izpovedano proti koncu pesmi Tja, kjer svetloba večno sije:5 5.

6.

Priteka zdaj, kar sèm prihaja od velikega sijaja.

Iz sočnega teko sokovi, čistiš, Svetli, se v molitvi, za Indro, Kaplja, tôči se! – kjer svečenik z besedo v verzih in s terilnim kamnom v roki

Razgledi_po_stroindijski_knjizevnosti_FINAL.indd 13

6. 09. 2021 08:45:10

RAZGL STARO ISBN 978-961-06-0520-1

Učbenik Razgledi po staroindijski književnosti je antološko zasnovano berilo sanskrtske in prakrtske književnosti. Njegova posebnost, ki ga tako celo v svetovnem merilu od del s primerljivo vsebino izdvaja kot unikum, je, da bralcu svet staroindijske književnosti predstavi skozi obilje izvirniku zvestih prevodov, v obliki teoretičnih esejev pa le toliko, kot je to neobhodno potrebno za kontekstualizacijo. S tem si bralec, ki se staroindijskemu slovstvu ne more približati preko izvirnih besedil, lahko ustvari neposreden in poglobljen vtis o naravi, obliki, idejni vsebini in estetiki tega obsežnega korpusa leposlovnih in filozofskih del. Učbenik obsega šestnajst poglavij, ki obravnavajo najpomembnejše momente v literarnem ustvarjanju v sanskrtu in prakrtih vedskega, epskega, klasičnega in poklasičnega obdobja, od Rgvede (15.–12. stol. pr. n. št.) do Gitagovinde (12. stol. n. št.).

Razgledi_po_staroindijski_knjizevnosti_naslovka_FINAL.indd 1

Poglavja je prispevalo pet slovenskih indologov, ki se ukvarjajo z različnimi aspekti staroindijskega slovstva: literarno zgodovino, literarno teorijo, jezikom (v teoretičnem in filološkem smislu), filozofijo in religijo. Vlasta Pacheiner Klander, avtorica številnih prevodov sanskrtskih del v slovenščino, je upokojena sodelavka Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje ter Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete UL, Luka Repanšek je predavatelj indoevropskega primerjalnega jezikoslovja s specializacijo na področju starih in srednjih indijskih ter iranskih jezikov

na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete UL. Tri poglavja, ki posegajo na področje filozofsko-religijskih besedil, so pripravili Tamara Ditrich, ki kot indologinja deluje na več avstralskih in slovenskih institucijah, kjer predava predmete s področja azijskih religij in jezikov, Nina Petek, predavateljica azijskih filozofij in religij s poudarkom na hindujskih in budističnih filozofskih tokovih na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete UL, in Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske študije ZRS Koper in gostujoči profesor na več slovenskih in tujih institucijah ter avtor strokovnih filozofskih prevodov upanišadskih besedil v slovenščino.

VLASTA PACHEINER KLANDER, LUKA REPANŠEK, TAMARA DITRICH, NINA PETEK, LENART ŠKOF: RAZGLEDI PO STAROINDIJSKI KNJIŽEVNOSTI

9 789610 605201

VLASTA PACHEINER KLANDER, LUKA REPANŠEK, TAMARA DITRICH, NINA PETEK, LENART ŠKOF

RAZGLEDI PO STAROINDIJSKI KNJIŽEVNOSTI Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Ljubljana 2021

8. 09. 2021 10:09:45