Razgledi treh dolin by Znanstvena zalozba FF

AE Gradiva 7

Razgledi treh dolin

Blaž Bajič, Ana Svetel, Veronika Zavratnik (ur.)

ISBN 978-961-06-0525-6

9 789610 605256

Razgledi_treh_dolin_naslovka_FINAL.indd 1

AE Gradiva 7

Ljubljana, 2021

10. 09. 2021 11:05:48

Razgledi treh dolin

Blaž Bajič, Ana Svetel, Veronika Zavratnik (ur.)

Ljubljana 2021

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 1

14. 09. 2021 14:14:39

Razgledi treh dolin Zbirka:

AE gradiva (Antropološka in etnološka gradiva) št. 7 ISSN 2738-3229 (tiskana zbirka) ISSN 2738-3237 (elektronska zbirka)

Uredili: Uredniški odbor zbirke:

Blaž Bajič, Ana Svetel, Veronika Zavratnik Mojca Bele, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Boštjan Kravanja, Mirjam Mencej, Rajko Muršič, Jaka Repič Zala Mikeln Ozadje: Krajinski park Logarska dolina. Veronika Zavratnik, Logarska dolina, april 2019. Foto 1: Kmetija Macesnik. Simona Zupanc, Podolševa, september 2020. Foto 2: Bencinska črpalka v Solčavi. Tina Krašovic, Solčava, september 2020. Foto 3: Pogovor lastnice turistične kmetije Majdač z etnologinjami. Žiga Korbar, Podolševa, september 2020.

Lektorica: Fotografije na naslovnici: Založila: Izdal: Za založbo:

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete

Naklada: 400 Oblikovanje in prelom: Nana Martinčič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Cena: 19,90 EUR Prva izdaja, prvi natis Ljubljana, 2021

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies). Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610605249 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=75632387 ISBN 978-961-06-0525-6 E-knjiga COBISS.SI-ID=75504131 ISBN 978-961-06-0524-9 (PDF)

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 2

14. 09. 2021 14:14:39

Razgledi treh dolin

Kazalo Predgovor k Razgledom treh dolin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Katarina Prelesnik Predgovor k Razgledom treh dolin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Jaka Repič UVODNIK Etnološka spogledovanja s Solčavskim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Blaž Bajič, Ana Svetel in Veronika Zavratnik OBROBNA SREDIŠČA, SREDIŠČNA OBROBJA O središčih in obrobjih v emskih perspektivah . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Alenka Bartulović Ustvarjanje središč na obrobju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Petra Goljevšček, Pia Krampl, Marko Senčar Mrdaković Domačija kot središče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Ohranjanje lastništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Odprtost trga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Upravna in storitvena središča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Odnosi s središči skozi prizmo sofinanciranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Solčavsko – središča v in okrog nas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Marko Slapnik (RAZ)MERE DEDIŠČINE Kulturna dediščina Solčavskega z Robanovim kotom, Logarsko dolino in Matkovim kotom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Vito Hazler Varstvo kulturne dediščine na Solčavskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Božena Hostnik in Barbara Klanšek

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 3

14. 09. 2021 14:14:39

Razgledi treh dolin Pomen kulturne dediščine na Solčavskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Tajda Jerkič, Pika Kristan, Tina Mlinarič Preteklost v rokah sedanjosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Do kod sega varovanje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Dediščina kot breme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Podoba nekoč in danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 Kako naprej? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Kulturna dediščina v krajinskem parku Logarska dolina . . . . . . . . . . 99 Urška Lenar VTIS ODTISA Odročnost Solčavskega in turistično pregrevanje alpskega okolja . . . 105 Jaka Repič »Naš namen ni, da bi čisto vse pokazali«: Turizem na Solčavskem . . . 111 Žiga Korbar, Tina Krašovic, Lina Troha Uvod �� 111 Turizem in prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Pogledi domačinov na turizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Kdaj so odročni kraji postali turistična atrakcija . . . . . . . . . . . . . . . 120 Turizem v času pandemije in razmišljanja o prihodnosti . . . . . . . . . . 128 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 Naravi prijazen in domačinom koristen razvoj turizma . . . . . . . . . . 135 Avgust Lenar PREHODNE RAZLIKE, NEPREMOSTLJIVE BLIŽINE Meje, mejniki, ločnice in razločki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Miha Kozorog Zabrisane meje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 Eva Malovrh in Tara Milčinski Administrativne meje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 Simbolne meje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 4

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 4

14. 09. 2021 14:14:39

Razgledi treh dolin Meje v naravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 Onkraj plota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 Jasne meje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 Mojca Ošep VLOGA DVOJNOSTI Dvojna vloga: Ko postane domači kraj antropološki teren . . . . . . . . 169 Nina Ošep in Elizabeta Vršnik Biti domačin, biti tujec. In biti etnograf. Biti človek. . . . . . . . . . . . . 183 Rajko Muršič ZAKLJUČNA BESEDA Izkušnje in predstave o življenju na Solčavskem: Med domačijo in destinacijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 Mateja Habinc Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 Seznam sogovornikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 5

14. 09. 2021 14:14:39

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 6

14. 09. 2021 14:14:39

Razgledi treh dolin

Predgovor k Razgledom treh dolin Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava Solčavsko je harmonija treh dolin ter hkrati sozvočje izjemne narave in skrbno premišljenega gospodarjenja v tem izjemnem okolju. Posebnost Solčavskega so tri vzporedne alpske, ledeniško preoblikovane doline: Logarska dolina, Robanov kot in Matkov kot. Čudovite krajinske podobe pričajo o trdni povezanosti domačinov z naravo skozi stoletja. Območje leži v osrčju gora, stisnjeno med tri slovenske dežele: Štajersko, Koroško in Kranjsko. Obdajajo nas Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Solčavsko ima pestro zgodovino poseljenosti ter bogato kulturno in etnološko dediščino. O tem pričajo številne zanimive in zaščitene domačije, gospodarski objekti, vaško jedro, tri cerkve in številne kapelice in znamenja. Nad vasjo je cerkev Marije Snežne, ki velja za edino v celoti ohranjeno gotsko cerkev v Zgornji Savinjski dolini. Najdbe v Potočki zijalki pričajo, da jo je že pred 30.000 leti uporabljal kromanjonec za svojo lovsko postojanko, novejša dognanja pa govorijo v prid tezi, da je ta kraj uporabljal kot svetišče. Domačini tu že od nekdaj živimo z naravo, ki nam daje vse potrebno za preživetje. Svojo identiteto ohranjamo v naših zgodbah, ki so postale legende, in v pesmih. Ukvarjamo se s kmetovanjem, vse bolj pa tudi s turizmom, predelavo lesa in volne ter proizvodnjo domačih izdelkov. Leta 2009 smo prejeli naziv Evropska destinacija odličnosti. Kot skupnost in kot posamezniki se trudimo, da so naša ravnanja usmerjena k izboljšanju stanja v okolju in ohranjanju ravnovesja v naravi. Pravo pot naših prizadevanj potrjujejo priznanja, ki smo jih kot destinacija prejeli v zadnjih letih. V letih 2019 in 2020 smo prejeli priznanje Green Destinations TOP 100, v letu 2020 pa zlati znak Zelene sheme slovenskega turizma. Da bomo zgodbo nadaljevali po trajnostni poti, ki je za nas edino sprejemljiva in prava, je najpomembneje, da mladi ostanejo v domačem kraju in nadaljujejo tradicijo življenja in dela na vseh stebrih trajnostnega razvoja, kajti le to je zagotovilo za nadaljnji razvoja kraja in utrjevanje naše identitete. 7

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 7

14. 09. 2021 14:14:39

Razgledi treh dolin Spoznanja predavateljev, mentorjev in študentov, ki so sodelovali na Etnološkem taboru treh dolin 2020, so velika pridobitev za Solčavsko, nas domačine in lokalno skupnost. Zavedamo se, da je potrebno sodelovanje strokovnih institucij in da bomo samo skupaj uspešni pri ohranjanju dediščine. Z organizacijo tabora smo tako začrtali pot za nadaljnje skupne aktivnosti, ki bodo pripomogle k razvoju etnoloških raziskav. Želimo, da Solčavsko ostane prijeten dom za domačine in gostoljuben za vse, ki radi prihajate k nam.

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 8

14. 09. 2021 14:14:39

Razgledi treh dolin

Predgovor k Razgledom treh dolin Jaka Repič, predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani V letu 2020 je na Solčavskem potekal prvi Etnološki tabor treh dolin 2020, ki so ga organizirali sodelavke in sodelavci Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v sodelovanju in s podporo občine in lokalne skupnosti Solčava ob prijazni pomoči nekaterih posameznikov. V preteklosti so bili poletni etnološki tabori pogostejši, skoraj redni del etnološkega izobraževanja, saj predstavljajo odlično priložnost za študentsko raziskovalno delo in sodelovanje z lokalnim okoljem, posamezniki in institucijami ter spoznavanje raznolikosti načinov življenja. Tabor je tudi začetek večletnega sodelovanja z Občino Solčava in je omogočil priložnost, da se skupaj poglobimo v razumevanje vsakdanjega življenja v sicer odmaknjenem alpskem okolju solčavske občine in treh dolin: Robanovega kota, Logarske doline in Matkovega kota. Temeljna izhodišča etnološkega in antropološkega raziskovanja so v tem, da nas zanimajo teme, problemi in vidiki, ki so lastni lokalnemu okolju. Obravnavamo torej vprašanja, ki so pomembna za lokalno prebivalstvo, a obenem vemo, da je »lokalno prebivalstvo« – navkljub številčno majhni občini – izredno raznoliko in ne more imeti enotnega pogleda na lokalne probleme. Še več, pogledi na razvoj gospodarskih dejavnosti, infrastrukture in okolja ter drugih vidikov družbenega življenja so pogosto močno razhajajoči se, sploh v turističnem kontekstu, kjer je razmerje med prebivalci in obiskovalci izrazito nesimetrično. Septembra 2020 so se študentke in študenti s pomočjo Občine Solčava, lokalnih strokovnjakov in mentorjev spoznali z nekaterimi etnološkimi in antropološkimi temami, kot so varovanje in odnos do kulturne dediščine na Solčavskem, življenja z njo in njene vloge v razvoju turizma, kmetijstva in drugih dejavnosti. Nadalje nas je zanimalo življenje na Solčavskem skozi pogled odnosov med središči in obrobji, saj je to območje po eni strani odmaknjeno, po drugi pa predstavlja pomembno in razvijajoče se turistično okolje. Alpsko okolje in posebej Logarska dolina sta močno vključena v imaginarij slovenske kulturne krajine, a je Solčavsko pogosto tudi

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 9

14. 09. 2021 14:14:39

Razgledi treh dolin na slovenskem obrobju, zato smo raziskovali (ambivalentne) odnose do »središč« in »obrobij« v lokalnem okolju in zunaj njega. Zanimalo nas je prav vprašanje življenja ob meji, ki mu botrujeta še pomanjkljiva prometna infrastruktura ter oddaljenost do nekaterih večjih krajev. Kljub relativno slabo razviti infrastrukturi je na Solčavskem, podobno kot v mnogih drugih alpskih dolinah in manjših krajih, pomemben turizem, ki omogoča različne preživetvene prakse in razvojne priložnosti, a prav tako povzroča pritiske na okolje in vsakdanje življenje, neskladja, trenja in spore. Ti spori so najopaznejši, ko naletimo na konkretne težave, npr. prometa in sezonsko (pre)množičnih obiskov sicer krhkega kulturnega in naravnega okolja, ter zahtevajo nenehno iskanje ravnovesja med obiskovalci in vsakdanjim življenjem lokalnih prebivalcev. Imajo pa tudi globlje vzroke, ki segajo onkraj neposrednega lokalnega kraja in se z njimi srečujejo tudi drugod v turistično »pregretem« alpskem okolju: so tudi izkaz razhajajočih se percepcij sodobne modernosti in imaginacij prihodnosti, kjer v razumevanje trajnostnega in na lokalnosti temelječega razvoja vdirajo različne prakse poblagovljenja narave in kulture ter zahtevajo redefiniranje avtohtonosti in lokalnosti. Nenazadnje so nas zanimala tudi različna okoljska vprašanja, ki zadevajo sodobno življenje v gorskem okolju, zaznavanje in odnos do okoljskih sprememb, ki so lahko posledica človeških politik in dejavnosti ali klimatskih in biotskih sprememb (npr. zaraščanje, izginjanje planin, spreminjanje živalskih in rastlinskih vrst) in vplivajo tudi na zamišljanje prihodnosti ter redefinicije vloge človeka v takšnem okolju. Etnološki tabor je odlična priložnost za študentke in študente, da svoje raziskovalne potenciale usmerijo v vprašanja, ki so pomembna za lokalne skupnosti, obenem pa v njih najdejo tudi lastna zanimanja. To potrjujejo zelo kakovostni študentski prispevki v nadaljevanju zbornika Razgledi treh dolin, ki poudarjajo vprašanja, ki so se že v prvem letu tabora pokazala kot pomembna za lokalno skupnost. Prispevki osvetljujejo probleme, jih kontekstualizirajo ali umestijo v primerjave, dognanja pa podprejo s pričevanji, mnenji in razmišljanji sogovornic in sogovornikov. Na koncu naj omenim tudi posebne okoliščine, v katerih je potekal etnološki raziskovalni tabor: raziskave so potekale v drugi polovici septembra 2020, ki ga je zaznamovala pandemija in spremljajoči ukrepi za njeno obvladovanje. Pogovori zato odsevajo tudi prve izkušnje z epidemijo, ki je obrnila svet na glavo tudi v manjših in odročnejših krajih in sprožila razmišljanja o njenih kratkoročnih in dolgoročnih 10

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 10

14. 09. 2021 14:14:40

Razgledi treh dolin vplivih na gospodarski razvoj, prakse mobilnosti, razumevanje lokalnosti in druge vidike vsakdanjega življenja. Etnološki tabor in zbornik Razgledi treh dolin so omogočili Občina Solčava, lokalna skupnost in posamezniki, ki so pomagali pri raziskovalnem delu, sogovornice in sogovorniki, ki so nas gostili v svojem domačem kraju in nam odprli vpogled v svoja življenja, organizatorji tabora in uredniki zbornika dr. Blaž Bajič, Ana Svetel in Veronika Zavratnik, predvsem pa študentke in študenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in drugih oddelkov Filozofske fakultete v Ljubljani z zavzetim raziskovalnim delom in zanimivimi prispevki.

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 11

14. 09. 2021 14:14:40

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 12

14. 09. 2021 14:14:40

UVODNIK

Razgledi_treh_dolin_FINAL.indd 13

14. 09. 2021 14:14:40

AE Gradiva 7

Razgledi treh dolin

Blaž Bajič, Ana Svetel, Veronika Zavratnik (ur.)

ISBN 978-961-06-0525-6

9 789610 605256

Razgledi_treh_dolin_naslovka_FINAL.indd 1

AE Gradiva 7

Ljubljana, 2021

10. 09. 2021 11:05:48