RAZVO PSIHO ISBN 978-961-237-447-1
Knjiga obravnava aktualno razvojnopsihološko problematiko. Vključuje dvanajst poglavij, ki na podlagi sodobnih empirično podprtih znanstvenih teorij in modelov razlagajo posamezne vidike človekovega psihičnega razvoja. V prvih dveh poglavjih so predstavljene tehnike in pristopi opazovanja otrokovega vedenja. Sleditjo poglavja, ki obravnavajo strukturo in razvoj osebnostnih potez ter razvoj socialnega vedenja otrok, govora in teorije uma. Poglavje Otroška risba se osredotoča na spoznavne in čustvene zakonitosti razvoja likovnega izražanja malčkov in otrok. V poglavju Ocenjevanje inteligentnosti pri otrocih so predstavljene količinske spremembe v spoznavnih procesih in ocenjevanje inteligentnosti v otroštvu. Posebno poglavje je namenjeno razlagi mikrogenetskega pristopa. Sledita poglavje o razvoju spolnih vlog in konceptov spola ter poglavje o procesih psihološkega osamosvajanja mladostnikov. V zadnjih dveh poglavjih so obravnavane spremembe v spoznavnem delovanju posameznikov v obdobju odraslosti in razvojne spremembe v spoznavni učinkovitosti ter vedenjske prilagoditve starostnikov.
Razvojna_psihologija_naslovka_FINAL.indd 1
LJUBICA MARJANOVIČ UMEK je redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Imela je številna vabljena predavanja v Sloveniji in tujini. Njeno raziskovalno delo v raziskovalnem programu Uporabna psihologija in drugih domačih ter mednarodnih projektih je usmerjeno predvsem na nekatera temeljna teoretska področja, kot so razvoj govora, mišljenja, metaspoznavnih procesov in na različna uporabna področja, kot so otroška igra, zgodnja pismenost, skupno branje, vrtec in zgodnje učenje, pravičnost v šoli ter ocenjevanje znanja.
MAJA ZUPANČIČ je redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer predava razvojnopsihološke predmete. Je vodja nacionalnega raziskovalnega programa Uporabna psihologija, temeljnega projekta v Sloveniji ter bilateralnih projektov z Avstrijo in ZDA. Znanstveno in pedagoško sodeluje z univerzami na Dunaju, v Georgii in Michiganu (ZDA), v Zadru, na Reki, v Permu ter z oddelkom Ruske akademije znanosti v Novosibirsku. Pretežno se ukvarja s proučevanjem razvoja osebnostnih potez in njihove vloge v psihosocialnem prilagajanju ljudi v različnih razvojnih obdobjih.
LJUBICA MARJANOVIČ UMEK, MAJA ZUPANČIČ (UR.): RAZVOJNA PSIHOLOGIJA IZBRANE TEME
9 789612 374471
LJUBICA MARJANOVIČ UMEK, MAJA ZUPANČIČ (UR.)
RAZVOJNA PSIHOLOGIJA IZBRANE TEME Oddelek za psihologijo Ljubljana 2019
19.9.2019 11:44:34
Ljubica Marjanovič Umek Maja Zupančič (ur.)
RAZVOJNA PSIHOLOGIJA: IZBRANE TEME
Ljubljana 2019
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 1
23.9.2013 10:25:53
RAZVOJNA PSIHOLOGIJA Izbrane teme Urednici: Ljubica Marjanovič Umek, Maja Zupančič Recenzenta: Zlatka Cugmas, Norbert Jauševec Lektorica: Simona Kranjc Tehnična urednica: Lavoslava Benčić © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za psihologijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovanje: Jana Kuharič Naslovnica: Stock photo © Oksana Latysheva Prelom in tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2019 Druga izdaja, tretji natis Naklada: 300 izvodov Cena: 27,30 EUR
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.922(075.8) RAZVOJNA psihologija : izbrane teme / Ljubica Marjanovič Umek, Maja Zupančič (ur.). - 2. izd., 3. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019 ISBN 978-961-237-447-1 1. Marjanovič Umek, Ljubica COBISS.SI-ID 301441792
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 2
23.9.2013 10:25:53
3
Kazalo
Kazalo
1 Opazovanje kot metoda raziskovanja v razvojni psihologiji �������������������������������� 7 Urška Fekonja 1.1 Opazovanje kot metoda raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1.2 Opazovanje v naravnem okolju in laboratorijsko opazovanje . . . . . . . . . 9 1.3 Udeleženost opazovalca v opazovani situaciji . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1.4 Beleženje opazovanega vedenja . . . . . . . . . . . . . . . 1.4.1 Zapisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.4.2 Opazovalna lista . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.4.3 Ocenjevalne lestvice . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.5 Časovno vzorčenje in vzorčenje vedenja v procesu opazovanja 1.5.1 Časovno vzorčenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.5.2 Vzorčenje vedenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . .
. . . . . . . .
. . . . . . . .
. . . . . . . .
. . . . . . . .
. . . . . . . .
. . . . . . . .
12 13 16 17 18 18 19 21
2 Ocenjevanje in spremljanje zgodnjega razvoja �������������������������������������������������������� 23 Maja Zupančič in Tina Kavčič 2.1 Presejalni preizkusi ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 23 2.1.1 Lestvica Apgar ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 24 2.1.2 Razvoj psihomotorike (RPM, Čuturić, 1977) �������������������������������������������������������� 26 2.1.3 Denverski razvojni presejalni test (Denver – II; Frankenburg idr., 1992; slovenska priredba Frankenburg idr., 2001) �������������������������������������������������������� 28 2.2 Razvojni preizkusi �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 29 2.2.1 Brazeltonova lestvica za ocenjevanje novorojenčkovega vedenja (NBAS, Brazelton, 1973) ���������������������������������������������������������������������������������������������� 31 2.2.2 Razvojni preizkus Brunet-Lézine (priredba Čuturić, 1973) ������������������������������ 34 2.2.3 Lestvice zgodnjega razvoja N. Bayley (BSID – II, Bayley, 1993; slovenska priredba Bayley, 2004) ���������������������������������������������������������������������������� 35 2.3 Mere spoznavnih sposobnosti �������������������������������������������������������������������������������������������� 37 2.3.1 Hitrost habituacije ������������������������������������������������������������������������������������������������������� 39 2.3.2 Hitrost obnovitve pozornosti ����������������������������������������������������������������������������������� 42 2.3.3 Ocenjevanje zgodnje inteligentnosti �������������������������������������������������������������������� 43 Literatura ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 45
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 3
23.9.2013 10:25:53
4
Razvojna psihologija: Izbrane teme
3 Osebnostne poteze v otroštvu in mladostništvu ������������������������������������������������������ 51 Maja Zupančič 3.1 Petfaktorski model osebnostnih potez ����������������������������������������������������������������������������� 51 3.2 Prosti opisi značilnosti otrok in mladostnikov ���������������������������������������������������������������� 58 3.3 Integracija pristopa prostih opisnikov s psihometričnim pristopom ���������������������� 65 3.4 Razvoj osebnostnih potez v otroštvu in mladostništvu ���������������������������������������������� 68 Literatura ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 71
4 Zgodnji razvoj socialnega vedenja ����������������������������������������������������������������������������������� 78 Maja Zupančič in Tina Kavčič 4.1 Socialni razvoj v prvih dveh letih po rojstvu ������������������������������������������������������������������� 78 4.1.1 Razvoj posnemanja ������������������������������������������������������������������������������������������������������ 78 4.1.2 Razvoj vzajemnega uravnavanja čustev in pozornosti ����������������������������������� 82 4.1.3 Samouravnavanje čustev ������������������������������������������������������������������������������������������ 85 4.2 Nekatera področja socialnega vedenja v zgodnjem otroštvu ���������������������������������� 88 4.2.1 Ocenjevanje in razvoj socialno (ne)prilagojenega vedenja ��������������������������� 89 4.2.2 Zgodnji dejavniki socialno (ne)prilagojenega vedenja ����������������������������������� 92 4.2.3 Napovedna vrednost socialno (ne)prilagojenega vedenja ��������������������������� 94 4.2.4 Drugi pripomočki za ocenjevanje socialnega vedenja malčkov in otrok ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 97 Literatura ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 100
5 Ocenjevanje govora otrok in teorije uma ������������������������������������������������������������������� 108 Ljubica Marjanovič Umek in Urška Fekonja 5.1 Ocenjevanje govora dojenčkov, malčkov in otrok . . . . . . . . . . . . . 5.1.1 Značilnosti govornega razvoja v obdobju dojenčka, malčka in zgodnjega otroštva �������������������������������������������������������������������������������������������� 5.1.2 Pripomočki za ocenjevanje otrokovega govora �������������������������������������������� 5.2 Ocenjevanje otrokove teorije uma ��������������������������������������������������������������������������������� Literatura �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
108 108 111 119 123
6 Otroška risba �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 127 Ljubica Marjanovič Umek 6.1 Razvoj likovnega izražanja v prosti risbi ������������������������������������������������������������������������ 6.1.1 Čečkanje ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 6.1.2 Risba kot simbolna reprezentacija ����������������������������������������������������������������������� 6.1.3 Realistično risanje �����������������������������������������������������������������������������������������������������
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 4
127 127 129 136
23.9.2013 10:25:53
Kazalo
6.2 Prostor v otroški risbi ����������������������������������������������������������������������������������������������������������� 6.3 Izražanje čustev v otroški risbi ������������������������������������������������������������������������������������������� 6.4 Risanje človeške figure �������������������������������������������������������������������������������������������������������� 6.4.1 Razvojne zakonitosti risanja človeške figure ��������������������������������������������������� 6.4.2 Načini risanja človeške figure �������������������������������������������������������������������������������� 6.4.3 Deli človeške figure in nesorazmernost pri risanju posameznih delov ��� 6.4.4 Nakazovanje spola človeške figure ��������������������������������������������������������������������� 6.4.5 Gibanje človeške figure �������������������������������������������������������������������������������������������� 6.4.6 Oblačenje človeške figure ��������������������������������������������������������������������������������������� Literatura �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
5 137 141 145 145 149 151 151 152 154 155
7 Ocenjevanje inteligentnosti pri otrocih ����������������������������������������������������������������������� 157 Matija Svetina 7.1 Začetki merjenja inteligentnosti pri otrocih ���������������������������������������������������������������� 7.2 D. Wechsler in deviacijski količnik inteligentnosti ����������������������������������������������������� 7.3 Dinamski pristopi k merjenju inteligentnosti ��������������������������������������������������������������� 7.4 Teorije informacijskega procesiranja ������������������������������������������������������������������������������� Literatura �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
157 161 162 166 169
8 Modeli sprememb v spoznavnem razvoju ���������������������������������������������������������������� 173 Matija Svetina 8.1 Teorija katastrof ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 175 8.2 Evolucijska teorija inteligentnosti ����������������������������������������������������������������������������������� 179 Literatura ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 181
9 Psihologija spolov: Podobnosti in razlike med deklicami in dečki ������������� 184 Ljubica Marjanovič Umek 9.1 Spolni stereotipi �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 9.1.1 Spolni stereotipi odraslih o dojenčkih ��������������������������������������������������������������� 9.1.2 Spolni stereotipi otrok ��������������������������������������������������������������������������������������������� 9.2 Razvoj pojmovanja spola in spolnih vlog v obdobju otroštva ������������������������������� 9.3 Vpliv socialnega okolja na spolno značilno vedenje otrok ������������������������������������� 9.4 Pojmovanja spola in razvoj spolnih shem z vidika spoznavnih razvojnih teorij ������������������������������������������������������������������������������������������������ Literatura �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 5
184 185 187 188 190 193 194
23.9.2013 10:25:53
6
Razvojna psihologija: Izbrane teme
10 Razvoj odnosov s starši v mladostništvu in na prehodu v odraslost ������� 197 Maja Zupančič 10.1 Temeljne spremembe v odnosu mladostnikov in mladih na prehodu v odraslost do staršev ������������������������������������������������������������������������������������������������������� 10.2 Psihološko osamosvajanje od staršev ������������������������������������������������������������������������ 10.3 Kontekstualna specifičnost osamosvajanja od staršev ���������������������������������������� 10.4 Povezanost med posameznikovimi odnosi s starši, prijatelji in sorojenci ����� 10.5 IVF mladostniki in starši ��������������������������������������������������������������������������������������������������� Literatura ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
198 203 207 209 213 215
11 Spoznavni razvoj v odraslosti �������������������������������������������������������������������������������������������� 221 Maja Zupančič 11.1 Kakovostne spremembe v spoznavnem delovanju ����������������������������������������������� 11.1.1 Od dualistične k relativistični in dialektični usmerjenosti v mišljenju ������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 11.1.2 Od pridobivanja k reintegraciji spoznanj ��������������������������������������������������� 11.1.3 Od formalnega k pragmatičnemu mišljenju ��������������������������������������������� 11.2 Količinske spremembe v spoznavnih sposobnostih ��������������������������������������������� 11.2.1 Rezultati prečnih študij inteligentnosti ������������������������������������������������������� 11.2.2 Rezultati vzdolžnih študij inteligentnosti ��������������������������������������������������� 11.3 Socialna pomembnost sprememb v intelektualnih sposobnostih in delež upada v populaciji ����������������������������������������������������������������������������� Literatura ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
221 222 226 228 230 231 235 238 241
12 Učinkovitost vsakdanjega delovanja v pozni odraslosti ��������������������������������� 247 Maja Zupančič 12.1 Strategije učinkovitega spoznavnega in z njim povezanega vsakdanjega delovanja ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 12.2 Spremembe v spoznavnih funkcijah pri normativnih starostnikih ����������������� 12.3 Dosežki starih in zelo starih ljudi pri preizkusih inteligentnosti ������������������������ 12.4 Dejavniki, ki se povezujejo z učinkovitostjo vsakdanjega delovanja starih in zelo starih ljudi ��������������������������������������������������������������������������������������������������� Literatura ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
247 250 258 260 267
Stvarno kazalo ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 273 Avtorsko kazalo ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 281
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 6
23.9.2013 10:25:53
Opazovanje kot metoda raziskovanja v razvojni psihologiji
7
1 Opazovanje kot metoda raziskovanja v razvojni psihologiji Urška Fekonja
1.1 Opazovanje kot metoda raziskovanja Opazovanje je kvalitativna raziskovalna metoda zbiranja podatkov. Izhaja iz tradicionalnega etnografskega raziskovanja in ekološke psihologije, ki preučujeta posameznike v njihovem naravnem okolju, pri čemer je poseben poudarek namenjen preučevanju interakcij med posamezniki ter povezanosti med njimi in njihovim okoljem (Baszanger in Dodier, 2006; Hinde, 1980; Mack, Woodsong, MacQueen, Guest in Namey, 2005). Opazovanje predstavlja eno od pomembnih znanstvenoraziskovalnih metod v razvojni psihologiji, ki jo raziskovalec uporablja takrat, ko želi opisati in pojasniti posameznikovo vedenje v vsakdanjih situacijah in njegove interakcije z drugimi posamezniki (Jorgensen, 1989; Pellegrini, 1996). Pellegrini (1996) poudarja, da je za razumevanje in razlago posameznikovega vedenja treba upoštevati tudi kontekst, v katerem se le-to pojavlja. Z izrazom kontekst avtorji (npr. Pellegrini, 1996; Mack idr., 2005) v splošnem označujejo tako fizične (npr. prostor, kjer se otroci igrajo, igrače in igralni material, s katerim se igrajo) kot tudi socialne značilnosti opazovanega okolja (npr. število otrok v skupini, starostna struktura skupine), torej vse tiste značilnosti okolja, ki pomembno sodoločajo posameznikovo vedenje. Opazovanje pa raziskovalcu hkrati omogoča tudi sprotno odkrivanje dejavnikov, pomembnih za razumevanje in pojasnjevanje določenega vedenja oz. raziskovalnega problema, ki jih pred opazovanjem ni predvidel ali poznal (Mack idr., 2005). Yoder in Symons (2010) poudarjata, da sistematično opazovanje predstavlja alternativno metodo samoocenjevanju vedenja (npr. samoocena staršev o vedenju do otroka) in zunanjemu ocenjevanju druge osebe, ki opazovanega posameznika in njegovo vedenje dobro pozna (npr. ocene staršev o otrokovem vedenju). Ker med prepričanji ljudi in njihovimi samoocenami lastnega vedenja ter resničnim vedenjem pogosto prihaja do razlik, opazovanje predstavlja metodo, ki omogoča pridobivanje objektivnejših podatkov, kot pa so odgovori oz. samoocene posameznika o lastnem vedenju (Mack idr., 2005). S sistematičnim ocenjevanjem lahko raziskovalec pridobi bolj veljavne ocene kot s samooceno ali oceno druge osebe, saj opazovanje omogoča natančen opis posameznikovega vedenja, socialnega in nesocialnega konteksta, poleg tega pa imajo lahko na ocene druge osebe o vedenju opazovanega posameznika (npr. starševa ocena
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 7
23.9.2013 10:25:53
8
Razvojna psihologija: Izbrane teme
otrokovega vedenja) pomemben učinek njegove značilnosti (npr. izobrazba staršev), kar vodi v to, da različni ocenjevalci različno ocenijo vedenje istega otroka (Yoder in Symons, 2010). Podsakoff in sodelavci (Podsakoff, Mackenzie, Lee in Podsakoff, 2003) navajajo, da se v procesu opazovanja in ocenjevanja posameznikovega vedenja lahko pojavi napaka zaradi pristranskosti opazovalca; ta izhaja iz napake iste osebe, ki hkrati ocenjuje tako odvisne kot tudi neodvisne spremenljivke. Napaka po njihovem mnenju izhaja iz implicitnih teorij opazovalca o odnosu med dvema spremenljivkama, socialno zaželenih ocen o določenem vedenju, ki je v posamezni kulturi sprejemljivo ali zaželeno, poznavanja opazovanega posameznika, ki ga ocenjevalec pogosteje oceni z bolj pozitivnimi ocenami kot neznanega posameznika, ter ocenjevalčeve težnje po zagotavljanju skladnosti med različnimi ocenami vedenja določenega posameznika. Da bi bili rezultati opazovanja čim bolj veljavni in zanesljivi, mora biti opazovanje vedenja strukturirano in sistematično. Osnovne značilnosti takšnega opazovanja so naslednje (Marjanovič Umek in Cecič Erpič, 2001; Yoder in Symons, 2010): a) opredelitev kategorij vedenja, ki ga raziskovalec opazuje pred začetkom opazovanja; b) zapisovanje vedenja na stalen način z uporabo ene izmed tehnik zapisovanja; c) trening opazovalcev za uporabo določene tehnike opazovanja, ki omogoča visoko stopnjo ujemanja med njimi. Yoder in Symons (2010) navajata več dejavnikov, ki imajo lahko pomemben učinek na opazovano vedenje posameznika, in sicer a) značilnosti okolja, b) dejavnosti, v katere je vključen posameznik, c) materiali, ki jih ima na voljo, č) morebitna navodila opazovancu, d) druge osebe, prisotne v opazovani situaciji (npr. vrstniki, opazovalec). Raziskovalec se mora pred opazovanjem odločiti, katere izmed spremenljivk želi nadzirati, tako da bodo primerljive med različnimi situacijami ali opazovanci, in katerih ne bo nadziral. Spremenljivke, za katere raziskovalec meni, da bodo imele učinek na pojav ključnih vedenj, sta avtorja poimenovala učinkujoče spremenljivke, tiste pa, za katere meni, da ne bodo imele pomembnega učinka, imenujeta neučinkujoče spremenljivke. Pri izbiri ali oblikovanju okolja oz. situacije, v kateri bo opazoval posameznikovo vedenje, mora raziskovalec upoštevati prve. Stopnja nadzora nad učinkujočimi spremenljivkami med različnimi posamezniki ali situacijami predstavlja stopnjo strukturiranosti okolja (npr. vsi otroci, pri katerih opazovalec opazuje pojav simbolne igre, se igrajo z istimi, vnaprej določenimi igračami), ki ima velik pomen za možnosti posploševanja rezultatov opazovanja. Rezultati opazovanja v nestrukturiranem okolju so bolj verjetno vezani na določen kontekst in imajo manjšo možnost posploševanja kot rezultati opazovanja v strukturirani situaciji (glej
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 8
23.9.2013 10:25:54
Opazovanje kot metoda raziskovanja v razvojni psihologiji
9
preglednico 1.1). Prav tako imajo manjšo možnost posploševanja podatki, pridobljeni z enkratnim opazovanjem, zato jih je smiselno obravnavati primerjalno z ocenami posameznikovega vedenja druge osebe, ki ima priložnost opazovati vedenje v različnih situacijah (npr. starševa ocena malčkovega govora). Bornstein in Haynes (1998) na primer opozarjata, da beleženje otrokovega govora v različnih situacijah in med različnimi vsakodnevnimi dejavnostmi nudi bolj celostno in poglobljeno sliko o sposobnostih njegovega govornega izražanja kot beleženje govora v zgolj eni od dejavnosti. Rezultati slovenske raziskave (Fekonja, Marjanovič Umek in Kranjc, 2005), v katero je bilo vključenih 60 otrok, starih od 4 do 5 let, so pokazali, da se ocene otrokovega govora, dobljene s pomočjo opazovanja in beleženja izjav v treh različnih situacijah v vrtcu (pri igri, vodeni dejavnosti s področja jezika in zajtrku), razlikujejo glede na to, v kateri od situacij so bili otroci opazovani. Preglednica 1.1: Kontinuum stopnje, do katere je opazovano vedenje odvisno od konteksta in časa opazovanja (po: Yoder in Symons, 2010) Vedenje, odvisno od konteksta
Posplošljive značilnosti vedenja
- ni stabilno v času ali v različnih kontekstih, - spreminjajoče, - opazovanje v strukturiranem ali nestrukturiranem okolju, - enkratno opazovanje.
- stabilne v času in različnih kontekstih, - nespreminjajoče, - najpogosteje opazovanje v strukturiranem okolju, - več opazovanj.
1.2 Opazovanje v naravnem okolju in laboratorijsko opazovanje Opazovanje v naravni situaciji predstavlja raziskovalno metodo, s pomočjo katere raziskovalec določeno vedenje preučuje v naravnem okolju, laboratorijsko opazovanje pa tisto, s pomočjo katere vedenje različnih posameznikov preučuje in zapisuje v enaki situaciji ter v nadzorovanih pogojih (Papalia, Wendkos Olds in Duskin Feldman, 2001). Podobno tudi K. Cherry (2010) razlikuje med dvema oblikama opazovanja. Prvo vključuje opazovanje posameznika v laboratorijskem okolju. Prednost takšnega opazovanja je v možnosti nadzorovanja situacije, pomanjkljivost pa, da je situacija pogosto nenaravna in da se posamezniki zavedajo tega, da so opazovani, kar lahko vpliva na rezultate raziskave. Drugi način predstavlja opazovanje v naravnem okolju, ki raziskovalcu omogoča opazovati posameznike v okolju, v katerem ti živijo. Tovrstno opazovanje raziskovalcu omogoča, da opazuje vedenje, kot se v resnici pojavlja v naravni situaciji,
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 9
23.9.2013 10:25:54
10
Razvojna psihologija: Izbrane teme
pomanjkljivost pa je v tem, da ne more v celoti nadzorovati zunanjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na posameznikovo vedenje. Visoko stopnjo nadzora nad okoljem lahko raziskovalec torej doseže z opazovanjem v laboratoriju. Kljub številnim prednostim laboratorijskega opazovanja pa ima to tudi vrsto pomanjkljivosti, saj lahko predstavlja zelo umetno okolje, ki zavira določeno vrsto posameznikovega vedenja. Vedenja, ki se npr. pojavlja v značilnem socialnem okolju posameznika (npr. opazovanja interakcije med vzgojiteljico in skupino otrok pri prihodu v vrtec), v laboratoriju opazovalec ne more opazovati (Coolican, 1999). Številni raziskovalci zato uporabljajo metodo opazovanja v naravnem okolju posameznika, npr. doma, v vrtcu ali na igrišču. Vedenje, ki ga lahko opazijo v naravni situaciji, je realno in spontano, vendar pa se posamezniki kljub temu pogosto zavedajo, da so opazovani. Prisotnost opazovalca lahko na vedenje posameznikov vpliva na različne načine. Zegoib, Arnold in Forehand (1975, v: Coolican, 1999) so v svoji raziskavi ugotovili, da so mame v prisotnosti opazovalca pogosteje vstopale v interakcijo s svojimi otroki, se večkrat vključevale v različne aktivnosti in bile bolj tople in potrpežljive v odnosu do otrok, kot v primeru, ko niso vedele, da jih opazovalec opazuje. Podobno so tudi Brody, Stoneman in Wheatley (1984, v: Coolican, 1999) ugotovili, da so si v prisotnosti opazovalca sorojenci pogosto prenehali nagajati, se med seboj manj prepirali in prerivali kot v primeru, ko niso bili opazovani. Vpliv prisotnosti opazovalca na spremembo vedenja opazovanih posameznikov bi lahko zmanjšala uporaba skritih kamer, ki pa predstavlja etično sporen način raziskovanja. Drug način za zmanjšanje vpliva prisotnosti opazovalca na spremembo posameznikovega vedenja je, da opazovalec postane stalen in znan del določenega okolja. Charlesworth in Hartup (1967, v: Coolican, 1999) menita, da je pred opazovanjem otrok v vrtcu treba skupino večkrat obiskati, otroke spoznati, si zapomniti njihova imena ter se vključiti v njihove vsakodnevne aktivnosti. Coolican (1999) opozarja na to, da uporaba metode opazovanja raziskovalcu ne dopušča zaključevanja o vzročno-posledični povezavi med dvema spremenljivkama, četudi opazi, da obstaja določen odnos med njima. Tako npr. opazovalec v vedenju otrok, ki pogosto izbirajo in gledajo več nasilnih televizijskih programov, opazi več pretepov, kot v vedenju otrok, ki nasilnih programov ne gledajo. Hitro lahko nekritično zaključi, da gledanje nasilnih filmov in risank vpliva na pogostejše pretepe med otroci. A vendar lahko opazovalec ravno tako zaključi, da otroci, ki se pogosto pretepajo, sami izbirajo televizijski program z nasilno vsebino. Zaključek o vzročno-posledični zvezi med spremenljivkama raziskovalcu omogoča le eksperimentalni pristop k raziskovanju.
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 10
23.9.2013 10:25:54
Opazovanje kot metoda raziskovanja v razvojni psihologiji
11
Preglednica 1.2: Prednosti in pomanjkljivosti laboratorijskega opazovanja in opazovanja v naravnem okolju (Coolican, 1999; Cherry, 2010; Mack idr., 2005; Papalia idr., 2001) Prednosti
Pomanjkljivosti
Laboratorijsko opazovanje
Laboratorijsko opazovanje
- omogoča preučevanje kontinuiranega vedenja; - omogoča ugotavljanje vzročno-posledičnih odnosov med spremenljivkami.
- vedenje se pojavlja v umetnem okolju; - pogosto je pojavljanje socialno zaželenega vedenja, ali pa na vedenje vpliva poznavanje namena raziskave.
Prednosti
Pomanjkljivosti
Opazovanje v naravnem okolju
Opazovanje v naravnem okolju
- omogoča pojav resničnega in spontanega vedenja; - predstavlja pomembno in uporabno metodo, ko je raziskovalčeva manipulacija z vedenjem neetična; - omogoča poznavanje celotnega socialnega konteksta; - omogoča prepoznavo dejavnikov, ki pred začetkom opazovanja niso bili opredeljeni kot pomembni, so pa ključni za pojasnjevanje določenega vedenja.
- zunanji dejavniki niso nadzirani in zato vplivajo na manjšo veljavnost in posplošljivost rezultatov; - nenadzirani zunanji dejavniki in nepredvidljivo vedenje lahko vplivajo na večjo subjektivnost opazovanja; - neposredni zapisi vedenja so zahtevni in zato pogosto retrospektivni; - ponovitev opazovanja je pogosto veliko težja kot pri laboratorijskem opazovanju; - opremo, ki omogoča natančno in kakovostno zapisovanje vedenja, je težko prenesti v naravno situacijo.
1.3 Udeleženost opazovalca v opazovani situaciji Raziskovalec lahko v procesu opazovanja posameznika zgolj opazuje ali pa se različno intenzivno vključi v situacijo (Mack idr., 2005). Opazovanje z udeležbo predstavlja opazovanje, pri katerem se opazovalec do določene mere vključi v skupino posameznikov, katerih vedenje opazuje, za opazovanje brez udeležbe pa je značilno, da opazovalec posameznika ali skupino opazuje z razdalje in ne učinkuje na opazovano vedenje, čeprav raziskovalec, ki opazuje vedenje posameznika ali skupine, le težko ostane popolnoma neopažen. (Coolican, 1999). Več raziskovalcev (npr. Coolican, 1999; Mack idr., 2005) meni, da je opazovanje vedenja veliko bolj naravno, če se opazovalec vključi v vsakodnevne interakcije med posamezniki, ki jih opazuje. Vključevanje opazovalca v situacijo omogoča boljše razumevanje vedenja posameznikov ter zmanjšuje možnost napačne interpretacije, ki je lahko posledica časovno kratkih opazovanj vedenja.
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 11
23.9.2013 10:25:54
12
Razvojna psihologija: Izbrane teme
Patton (1980, v: Coolican, 1999) razlikuje štiri stopnje vključenosti opazovalca v skupino, ki jo opazuje. 1. Popolna vključenost. Vloga raziskovalca kot opazovalca ni prepoznavna, saj je opazovalec v skupino posameznikov vključen kot enakovreden član skupine. 2. Član skupine kot opazovalec. Vloga raziskovalca kot opazovalca je prepoznavna, vendar ni edini razlog za njegovo prisotnost v skupini. Primer te vrste vključenosti je raziskovalec, ki postane začasen član skupine šolskih učiteljev, pri tem pa ostali člani skupine poznajo osnovni namen njegove raziskave. 3. Opazovalec kot član skupine. Raziskovalec je v prvi vrsti opazovalec in tudi člani skupine ga sprejmejo medse kot raziskovalca. 4. Opazovanje brez vključitve. Opazovalec se v skupino posameznikov ne vključi. Preglednica 1.3: Prednosti in pomanjkljivosti opazovanja z udeležbo raziskovalca (Coolican, 1999) Prednosti
Pomanjkljivosti
- vedenje je pogosto naravno; - s pomočjo dolgoročne in intenzivne interakcije s posamezniki raziskovalec pridobi več podatkov; - boljše razumevanje posameznikovega vedenja; - zaupanje in neformalnost omogočata pridobivanja podatkov, ki jih sicer z opazovanjem ni moč pridobiti.
- raziskovalec se ob beleženju vedenja pogosto zanaša na svoj spomin; - čustvena vpletenost lahko vpliva na manjšo objektivnost opazovalca; - vedenje opazovalca lahko vpliva na vedenje opazovanih posameznikov in ga spreminja; - opazovanje je težko ponovljivo, dobljeni rezultati pa veljajo le za določen kontekst in ne dovoljujejo posplošitve.
N. Mack in sodelavci (Mack idr., 2005) poudarjajo, da mora biti raziskovalec, še posebej če je v veliki meri vključen v skupino opazovanih posameznikov in ima dostop do velike količine tudi zelo osebnih podatkov, zavezan k varovanju identitete posameznikov, ki jih opazuje, in drugih oseb, s katerimi prihaja v interakcijo. Zapisi opazovanja zato ne smejo vsebovati osebnih podatkov posameznikov, iz katerih bi bila razvidna njihova osebna identiteta. Ti podatki (npr. ime in priimek, naslov) morajo biti, še posebej kadar gre za vzdolžno spremljanje posameznikov in večkratno opazovanje, hranjeni ločeno od zapisov opazovanja ali ocen posameznikovega vedenja.
1.4 Beleženje opazovanega vedenja Objektivno opazovanje je takšno, da ga lahko ponovi več kot en opazovalec, zato morajo biti problem, vedenje, ki je opazovano, in postopek opazovanja čim bolj
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 12
23.9.2013 10:25:54
Opazovanje kot metoda raziskovanja v razvojni psihologiji
13
natančno opredeljeni. Jorgensen (1989) navaja tri bistvene značilnosti ponovljivega opazovanja, in sicer a) opredelitev raziskovalnega problema v obliki hipoteze, b) opredelitev posameznih pojmov, ki jih hipoteza vključuje, in postopkov njihovega ocenjevanja in c) natančna kvantitativna opredelitev ocenjevanja posameznega vedenja (npr. pogostnost ali stopnja izraženosti vedenja). Osnovni tehniki beleženja vedenja pri sistematičnem opazovanju predstavljajo opazovalne liste in ocenjevalne lestvice, s katerimi raziskovalec oceni število ali trajanje posameznega vedenja ali čas med pojavljanjem ključnih vedenj (Yoder in Symons, 2010). Za izboljšanje kakovosti opazovanja in analiziranje opaženega vedenja lahko raziskovalec uporablja tudi različne tehnične pripomočke, npr. videokamero, mikrofon, diktafon ipd. Izbor načina beleženja podatkov opazovanja je praviloma odvisen od zastavljenega problema, ki ga raziskovalec preučuje.
1.4.1 Zapisi So opisi vedenja, ki se običajno pojavlja v nekem časovnem intervalu. Čas zapisovanja je lahko krajši ali daljši, odvisno od namena opazovanja. Od tega pa je odvisno tudi, ali bo zapisovanje na ravni splošnih ali bolj specifičnih opisov vedenja. Zapisi raziskovalcu posredujejo natančne in podrobne opise opaženih načinov vedenja, iz katerih lahko v kasnejših fazah raziskovanja določenega problema oblikuje reprezentativne in relevantne kategorije vedenja, ki jih nato vključi v opazovalno listo ali vprašalnik. Tovrstni načini zapisovanja so pogosto uporabni predvsem v začetnih fazah raziskovanja (Mack idr., 2005; Pellegrini, 1996). Avtorji razlikujejo med različnimi vrstami zapisov (Beaty, 1998; Pellegrini, 1996). Dnevnik Gre za splošne ali specifične oblike zapisovanja, pri katerih opazovalec retrospektivno zapisuje določene dogodke. Tovrstno zapisovanje ima v razvojni psihologiji že dolgo tradicijo. Dnevniške zapise so pisali nekateri razvojni psihologi (npr. Piaget, 1962; Sachs, 1980; Snow, 1983; Tomasello, 1993, v: Pellegrini, 1996) in jih uporabljali predvsem za vzdolžno preučevanje in spremljanje otrokovega razvoja. Dnevniške zapise o otrokovem vedenju pa pogosto pišejo tudi starši. Vanje beležijo zanje pomembne mejnike v razvoju svojega otroka, npr. socialni nasmeh, rast prvih zob, prvo besedo, samostojno hojo. Dnevniško zapisovanje ima določene prednosti in tudi nekatere pomanjkljivosti. Ena glavnih prednosti je v tem, da je tovrstno zapisovanje razmeroma preprosto, glavna pomanjkljivost pa je selektivno zapisovanje. Zapisovalec namreč opažanja piše retrospektivno oz. po spominu, kar pomeni, da zapiše tisto, kar si je zapomnil. Zapisi tako niso vedno objektivni in ne vsebujejo vseh informacij, ki jih je zapisovalec opazil. Natančnost podatkov o posameznikovem vedenju, pridobljenih s pomočjo
Razvojna_psihologija_ponatis_FINAL.indd 13
23.9.2013 10:25:54
RAZVO PSIHO ISBN 978-961-237-447-1
Knjiga obravnava aktualno razvojnopsihološko problematiko. Vključuje dvanajst poglavij, ki na podlagi sodobnih empirično podprtih znanstvenih teorij in modelov razlagajo posamezne vidike človekovega psihičnega razvoja. V prvih dveh poglavjih so predstavljene tehnike in pristopi opazovanja otrokovega vedenja. Sleditjo poglavja, ki obravnavajo strukturo in razvoj osebnostnih potez ter razvoj socialnega vedenja otrok, govora in teorije uma. Poglavje Otroška risba se osredotoča na spoznavne in čustvene zakonitosti razvoja likovnega izražanja malčkov in otrok. V poglavju Ocenjevanje inteligentnosti pri otrocih so predstavljene količinske spremembe v spoznavnih procesih in ocenjevanje inteligentnosti v otroštvu. Posebno poglavje je namenjeno razlagi mikrogenetskega pristopa. Sledita poglavje o razvoju spolnih vlog in konceptov spola ter poglavje o procesih psihološkega osamosvajanja mladostnikov. V zadnjih dveh poglavjih so obravnavane spremembe v spoznavnem delovanju posameznikov v obdobju odraslosti in razvojne spremembe v spoznavni učinkovitosti ter vedenjske prilagoditve starostnikov.
Razvojna_psihologija_naslovka_FINAL.indd 1
LJUBICA MARJANOVIČ UMEK je redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Imela je številna vabljena predavanja v Sloveniji in tujini. Njeno raziskovalno delo v raziskovalnem programu Uporabna psihologija in drugih domačih ter mednarodnih projektih je usmerjeno predvsem na nekatera temeljna teoretska področja, kot so razvoj govora, mišljenja, metaspoznavnih procesov in na različna uporabna področja, kot so otroška igra, zgodnja pismenost, skupno branje, vrtec in zgodnje učenje, pravičnost v šoli ter ocenjevanje znanja.
MAJA ZUPANČIČ je redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer predava razvojnopsihološke predmete. Je vodja nacionalnega raziskovalnega programa Uporabna psihologija, temeljnega projekta v Sloveniji ter bilateralnih projektov z Avstrijo in ZDA. Znanstveno in pedagoško sodeluje z univerzami na Dunaju, v Georgii in Michiganu (ZDA), v Zadru, na Reki, v Permu ter z oddelkom Ruske akademije znanosti v Novosibirsku. Pretežno se ukvarja s proučevanjem razvoja osebnostnih potez in njihove vloge v psihosocialnem prilagajanju ljudi v različnih razvojnih obdobjih.
LJUBICA MARJANOVIČ UMEK, MAJA ZUPANČIČ (UR.): RAZVOJNA PSIHOLOGIJA IZBRANE TEME
9 789612 374471
LJUBICA MARJANOVIČ UMEK, MAJA ZUPANČIČ (UR.)
RAZVOJNA PSIHOLOGIJA IZBRANE TEME Oddelek za psihologijo Ljubljana 2019
19.9.2019 11:44:34