Pred nami je mojstrsko napisan sociološki esej, ki podrobno raziskuje nekatere pomembne dileme naše prihodnosti. Avtor razpravlja o ključnih vidikih, ki zaznamujejo globoko krizo demokracije in Evropske unije, izpostavlja vse večjo socialno slepoto in problematični vpliv digitalne družbe ter se sprašuje o usmeritvah sedanje politike in njenih vplivih na možnosti upravljanja.
Rudi Rizman
Stefano Bianchini, Univerza v Bologni
DRUŽBA IN POLITIKA V ČASU RETROTOPIJE
Ti eseji z vpogledom in razumevanjem naslavljajo in osvetljujejo nekatere najbolj kritične in zlovešče vidike krize ter dileme naših težavnih časov.
Zasl. profesor ddr. Rudi Rizman je doktoriral iz sociologije na univerzah v Ljubljani in na Harvardu. Od leta 1980 je predaval sociologijo globalizacije in nacionalizma ter sodobno in klasično družbeno misel na Univerzi v Ljubljani, bil redni gostujoči profesor nas univerzah v Bologni in Sarajevu, predaval pa je tudi na številnih univerzah, med drugim na univerzah v Harvardu, MIT, Parizu, Karlovi univerzi v Pragi, Gradcu, Firencah, Barceloni, Seattlu, Pittsburghu, Torontu, Hamiltonu, Minsku, Beogradu, Zagrebu in drugih. Od leta 1966 dalje je bil član Mednarodnega Russellovega razsodišča in od leta 1978 član Odbora Jean-Paul Sartra za podeljevanje alternativnih Nobelovih nagrad. V študentskih letih je bil odgovorni urednik Tribune in Problemov, na Filozofski fakulteti UL je v letih 2002–2008 vodil Znanstvenoraziskovalni inštitut. Z raziskovalnim delom ter znanstvenimi in publicističnimi objavami posega na naslednja področja: sociološka teorija, globalizacija, narod in nacionalizem, človekove pravice, problemi (post)demokracije in avtoritarne politike, kriza univerz(e), geopolitika, nacionalna država, Evropska unija, vojna in mir in drugo. Izbor knjig: Uncertain Path – Democratic Transition and Consolidation in Slovenia, Texas University Press, 2006; Dall'autoritarismo all democrazia attraverso l'indipendenza – il caso Sloveno, Univerza v Bologni, 2006; Globalizacija in avtonomija – prispevki za sociologijo globalizacije, Ljubljana in Zagreb 2008/2014; Čas /brez/ alternative – sociološke in politološke refleksije, 2014; Odprte sociološke agende – globalizacija, demokracija in intelektualci, 2014.
Retrotopija_naslovka_FINAL.indd 1
Rudi Rizman v svoji knjigi z ostrim opazovanjem, lucidnim argumentiranjem in elegantnim slogom obravnava glavno vprašanje našega časa: moralno in politično nazadovanje vrednot in načel. To je pomembna knjiga, primerna današnjim razmeram. Erika Harris, prof. političnih znanosti, dir. Centra za Evropo in svetovne študije, Univerza Liverpool Rudi Rizman vedno pronicljivo komentira sodobno evropsko in globalno politiko. Njegov koncept »retrotopije« bo vznemiril vse, ki se ukvarjajo s trenutnimi svetovnimi tokovi izolacionizma, nacionalizma in ksenofobije. Rhoda E. Howard-Hassmann, prof. emerita, politične znanosti, Univerza Wilfrid Laurier, članica Royal Society of Canada Rizmanovi prispevki so imeli v času prvih objav in tudi s ponovno objavo v tej knjigi ohranjajo poslanstvo, ki naj bi ga po Millsovih zamislih v demokratični družbi izpolnjevale družbene vede: boj proti »ne-akcionarnosti« množic za opolnomočenje kritične javnosti. V za demokracijo morda prelomnih časih, ki jih živimo, je izpolnjevanje tega poslanstva vse preveč le izjemno – in zato tem bolj izjemno dragoceno. Slavko Splichal, akademik, profesor komunikologije, Univerza v Ljubljani
ISBN 978-961-06-0326-9
ISBN 978-961-06-0326-9
Rudi Rizman: Družba in politika v času retrotopije
Noam Chomsky, inšt. prof., emeritus, MIT
Teme iz politične sociologije
V monografiji avtor, opirajoč se na inovativne pristope in spoznanja iz sodobne politične sociologije, analizira ter kritično reflektira družbene in izpostavljene politične procese v drugi polovici preteklega desetletja. Delo vsebuje naslednjih šest poglavij: Demokracija brez ljudstva, Moralne slepote in tekoče zlo, Agonija Evropske unije, Patologija politike, Kdo predstavlja prihodnost in Zaključna spoznanja. Med retrotopičnimi procesi se pisec na začetku osredotoči na eksistencialno in globalno krizo demokracije, pri čemer pripisuje največjo odgovornost zanjo ekonomski in politični premoči plutokracije, ki je kot taka nezdružljiva z demokracijo. Krizo demokracije obravnava v zadnjih petih letih, vendar se pri tem navezuje na daljše časovno obdobje, najmanj štiri desetletja, ki so prispevala k njenemu nazadovanju (eroziji), pojavu avtoritarnih voditeljev v največjih in najbolj ekonomsko, politično in vojaško močnih državah ter tudi manjših državah. Omenjena politična patologija je povezana z naraščajočim in politično vedno bolj vplivnim populizmom ter z radikalno deregulacijo globalnega kapitalizma, ki ji je botrovala ideološka dogma neoliberalizma. Neoliberalizem, ki podreja države in družbe kapitalu in trgom, je sicer leta 2008 utrpel največjo krizo v zgodovini kapitalizma, vendar se, kot v primeru prve (1929), ni odločil za alternativno pot v smislu kakega (Rooseveltovega) »New Deala«, temveč je nasprotno ubral avtoritarna pota. To prepričljivo dokazujejo uvedbe »izrednih razmer« (zategovanje pasu, angl. austerity) na področju ekonomije (financ), uveljavljanje nadzorovalne države, ignoriranje eksistencialno kritičnih klimatskih sprememb in enormno povečevanje družbene neenakosti, kot je človeštvo v zgodovini še ni videlo. V realno obstoječem »morbidnem stanju« (Gramsci) globalnega kapitalizma se, opirajoč na paradoksa nepredvidljive preteklosti in predvidljive prihodnosti, namesto ponujenih emancipatornih alternativ, še naprej vsiljuje njihovo nasprotje – retrotopija, o kateri govori pričujoča knjiga.
9 789610 603269
12.5.2020 22:15:37