Samopodoba v diferencialni psihologiji

Darja Kobal Grum

Darja Kobal Grum

Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predava več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju, med njimi tudi Diferencialno psihologijo ter Motivacijo in emocije. V letih 2011 do 2015 je bila predstojnica Oddelka za psihologijo. Raziskovalno deluje zlasti na področjih diferencialne psihologije s poudarkom na individualnih razlikah v samopodobi in motivaciji. V avtorstvu in soavtorstvu je objavila več kot 200 enot, od tega nad 100 znanstvenih člankov in prispevkov, od koder izhaja 121 citatov, ki so objavljenih po merilih Web of Science. Kot gostujoča profesorica je delovala na Univerzi v Tsukubi na Japonskem, Eötvös Loránd na Madžarskem in la Laguna na Tenerifih v Španiji. Je vodja ali sodelavka v različnih mednarodnih raziskovalnih projektih, pod njenim mentorstvom je doktorat zaključilo 6, diplomiralo ali magistriralo pa preko 70 študentov in študentk.

ISBN 978-961-237-937-7

ISBN 978-961-237-937-7

9 789612 379377

Samopodoba_v_diferencialni_psihologiji_naslovka_FINAL.indd 1

Samopodoba v diferencialni psihologiji

Samopodoba v diferencialni psihologiji

Monografija pregledno in koncizno obravnava vsa pomembna področja samopodobe z diferencialno psihološkega vidika in pomeni zelo pomemben znanstveni dosežek v psihologiji. Izsledki raziskav, vključujoč avtoričina lastna raziskovanja, imajo v prvi vrsti teoretski znanstveni pomen, ki bogati fond psiholoških znanstvenih spoznanj, vendar imajo tudi velike možnosti, da bodo uporabljeni v aplikativne in praktične namene.

Janek Musek Avtorica v monografiji integrira ugotovitve iz svojega obširnega raziskovalnega dela na področju samopodobe, ki predstavlja enega izmed najpomembnejših psiholoških konstruktov za razumevanje posameznikovega doživljanja in vedenja.

Andreja Avsec Čeprav zahtevno branje, bo zaradi svoje sistematičnosti in smiselne urejenosti ter jasnega in razumljivega, ter strokovno neoporečnega jezika, monografija primerna tudi za širši krog izobraženih bralcev.

Marko Polič

26.6.2017 8:24:08

Darja Kobal Grum

Samopodoba v diferencialni psihologiji

Samopodoba_FINAL.indd 1

26.6.2017 8:38:40

Samopodoba v diferencialni psihologiji Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333) Avtorica: Darja Kobal Grum Recenzenti: Janek Musek, Andreja Avsec; Marko Polič Lektorica: Katja Križnik Jeraj Prevod povzetka: Jason Blake Tehnično urejanje in prelom: Aleš Cimprič Slika na naslovnici: Stock photo © rabbit75_ist © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2017 Prva izdaja Naklada: 300 Cena: 14,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Raziskovalni program št. P5-0110 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.923.2 KOBAL Grum, Darja Samopodoba v diferencialni psihologiji / Darja Kobal Grum ; [prevod povzetka Jason Blake]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. - (Zbirka Razprave FF, ISSN 2335-3333) ISBN 978-961-237-937-7 290619136

Samopodoba_FINAL.indd 2

26.6.2017 8:38:40

Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1.1

Vloga samopodobe v diferencialni psihologiji . . . . . . . . . . . . . 9

1.2

Laično in psevdopsihološko pojmovanje samopodobe . . . . . . 13 1.2.1 Populizem v samopodobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.2.2 Psihološki miti o samopodobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

1.3

Znanstvena opredelitev in raziskovanje samopodobe . . . . . . . 20 1.3.1 Znanstvena opredelitev samopodobe . . . . . . . . . . . . . 20 1.3.2 Raziskovanje samopodobe v preteklosti . . . . . . . . . . . 21 1.3.2.1 Začetki raziskovanja samopodobe . . . . . . . . . 21 1.3.2.2 Raziskovanje samopodobe v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

1.4

Sodobni modeli samopodobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 1.4.1 Strukturni in hierarhični modeli SP . . . . . . . . . . . . . . . 24 1.4.1.1 Je samopodoba le strukturirana …? . . . . . . . . . 24 1.4.1.2 … ali tudi hierarhično urejena? . . . . . . . . . . . . 34 1.4.2 Dinamični in kognitivni modeli samopodobe . . . . . . . . 37 1.4.2.1 Kognitivne sheme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 1.4.2.2 Dinamika v kognitivni shemi samopodobe . . . . 39 1.4.2.3 Kognitivne sheme in kultura . . . . . . . . . . . . . 40 1.4.3 Modeli integriranja različnih poudarkov . . . . . . . . . . . . 40 1.4.3.1 Struktura in hierarhija . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 1.4.3.2 Integriranje z motivacijskimi komponentami . . . 42 1.4.3.3 Integriranje s kulturnimi komponentami . . . . . .46

2 Individualne razlike v samopodobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 2.1

Metaanaliza v širšem smislu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

2.2

Spol in starost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 2.2.1 Spol, spolna in seksualna samopodoba . . . . . . . . . . . . 55 2.2.1.1 Spol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 2.2.1.2 Spolna samopodoba . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 2.2.1.3 Seksualna samopodoba . . . . . . . . . . . . . . . . 57

3

Samopodoba_FINAL.indd 3

26.6.2017 8:38:40

2.2.2 Spol in starost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 2.3

Družinsko okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

2.4

Šola in izobraževanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 2.4.1 Samopodoba in učna uspešnost . . . . . . . . . . . . . . . . 69 2.4.2 Samopodoba učencev in dijakov s posebnimi potrebami . 71 2.4.2.1 Opredelitev oseb s posebnimi potrebami . . . . . 71 2.4.2.2 Samopodoba in oblika šolanja . . . . . . . . . . . . 74 2.4.2.3 Samopodoba pri otrocih in mladostnikih z okvarami vida . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

2.5

Nacionalnost in kulturna pripadnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 2.5.1 Nacionalnost in samopodoba . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 2.5.2 Kultura in samopodoba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

3 Konstruktne razlike v korelatih samopodobe . . . . . . . . . . . . . . 87 3.1

Metaanaliza sorodnih psiholoških konstruktov v širšem smislu . . 87

3.2 Identiteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 3.3 Samospoštovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 3.3.1 Splošno samospoštovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 3.3.1.1 Splošno samospoštovanje in samopodoba . . . . 94 3.3.1.2 Povezanost splošnega samospoštovanja in samopodobe z agresivnostjo . . . . . . . . . . . . . 97 3.3.2 Dvokomponentno samospoštovanje . . . . . . . . . . . . 100 3.3.3 Oblike samospoštovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 3.3.4 Integriranje modelov samospoštovanja z motivacijskimi komponentami . . . . . . . . . . . . . . . . 107 3.3.5 Kateri psihološki konstrukt je nad samopodobo in samospoštovanjem? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 3.4 Osebnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 3.4.1 Samopodoba in faktor(ji) osebnosti . . . . . . . . . . . . . 110 3.4.2 Jedrne in površinske osebnostne lastnosti . . . . . . . . . 112 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

4

Samopodoba_FINAL.indd 4

26.6.2017 8:38:40

Zahvala Ob izdaji te monografije se zahvaljujem Javni agenciji za raziskovalno dejav­ nost RS za raziskovalno podporo, kolegom in recenzentom, red. prof. dr. Marku Poliču, izr. prof. dr. Andreji Avsec za natančen in učinkovit pregled dela ter ne­ precenljivemu mentorju in recenzentu, zaslužnemu red. prof. dr. Janeku Museku za vedno pozitivne in ohrabrujoče spodbude, svojemu očetu in mami ter seveda svojim najdražjim trem, ki mi vedno stojijo ob strani.

5

Samopodoba_FINAL.indd 5

26.6.2017 8:38:40

Samopodoba_FINAL.indd 6

26.6.2017 8:38:40

Predgovor Znanstvena monografija Samopodoba v diferencialni psihologiji je plod več kot dvajsetletnega dela, ki sem ga posvetila raziskovanju samopodobe v najrazličnej­ ših kontekstih. V knjigi pozicioniram dve pomembni mesti, prvo v teoretskem in konceptualnem pomenu, ki ga v diferencialni psihologiji zaseda samopodoba, drugo pa v aplikativnem, vsakdanjem življenjskem kontekstu. Z gledišča teh dveh mest se izkazuje, da je samopodoba tista psihična entiteta, ki je ključnega pomena za človekov psihosocialni razvoj, njegovo vpetost v šolski prostor, izbiro poklica in kariernega razvoja, omogoča (ali zavira) oblikovanje, ohranjanje in spreminjanje njegovega odnosa do ožjega in širšega okolja, intimnih, prijateljskih in drugih soci­ alnih odnosov, izraža se kot pomembna komponenta v medkulturnem prostoru, da ne omenjamo vloge, ki jo ima spol pri vzpostavljanju posameznikove samopodobe itd. Izkazuje se, da je stabilna in jasna samopodoba temelj za posameznikovo psi­ hično blagostanje in njegov občutek sreče.

Tej ideji odgovarja tudi struktura knjige, ki prikazuje znanstvene izsledke v razi­ skovanju samopodobe in seveda avtorice same, ponekod pa zajema tudi praktič­ ne izpeljanke teh izsledkov. Obsega tri večja poglavja. Prvo poglavje Uvod piše o predmetu in raziskovanju samopodobe v diferencialni psihologiji, nato obravnava­ mo pojem in vlogo samopodobe, kot se pojavlja v vsakdanji praksi oz. v vsakdanji govorici. Pri tem se osredotočimo na t. i. priročnike za samopomoč, ki so tudi v Sloveniji v zadnjem desetletju postali tržna uspešnica. Opiramo se na kriterije, po katerih je mogoče prepoznati, kateri priročniki so kakovostni, strokovni in vsaj do neke mere uporabni. Nato se posvetimo t. i. psihološkim mitom oz. zmotam v ra­ zumevanju samopodobe, ki jih izločimo iz množice popularnih psiholoških mitov o človekovi duševnosti z različnih področij, od osebnosti, medosebnih odnosov, do psihopatologije itd. Šele potem se lotimo znanstvenega pogleda na samopodo­ bo, postojimo pri glavnih konceptualnih in raziskovalnih poudarkih, ki botrujejo proučevanju samopodobe od začetkov pa do danes, ter podamo pregled in razlago glavnih modelov, teorij in merskih instrumentov, ki so v psihologiji nastajali v pre­ teklem stoletju in danes.

Drugo poglavje Individualne razlike v samopodobi je zasnovano na podlagi siste­ matičnega pregleda, s katerim smo izločili najpogostejše individualne razlike, ki so predmet sodobnega proučevanja samopodobe. Tako smo se osredotočili na razlike glede na spol, starost, družinsko okolje, izobraževanje ter nacionalnost in kulturno pripadnost. Pri tem smo izhajali iz obstoječih modelov in raziskav ter postavljali nove modele in jih empirično preverjali ter podajali ugotovitve lastnih raziskav. V zadnjem, tretjem poglavju pa smo se osredotočili na koncepte in konstrukte, ki jih 7

Samopodoba_FINAL.indd 7

26.6.2017 8:38:40

srečujemo pri raziskovanju samopodobe in analizirali konstruktne razlike v kore­ latih samopodobe. Tudi tu smo izhajali iz sistematičnega pregleda, v katerega smo zajeli številne raziskave iz obdobja zadnjih petih let in izdvojili tiste korelate, ki jih psihologija najpogosteje raziskuje. To so: identiteta, samospoštovanje in osebnost.

Knjiga je pisana na način, ki zahteva določeno predznanje s področja samopodobe in diferencialne psihologije, zlasti kar se tiče osnovnih definicij, splošnejših zakoni­ tosti ter ključnih teorij in modelov. Kljub temu se na določenih mestih, z željo, da bi bralcu ponudila čim bolj celovit pregled in razumevanje fenomena samopodobe, ustavi tudi pri njih in jih obnovi.

Delo je znanstvena monografija in kot taka je opremljena z znanstvenim aparatom, se pravi, vsebuje znanstveno dikcijo, terminologijo, lastne raziskovalne izsledke in njihovo razlago, navajanje literature itd. V prvi vrsti je tako namenjena študentom psihologije na dodiplomskem in podiplomskem študiju, raziskovalcem, psiholo­ gom, ki delajo v praksi na najrazličnejših področjih – v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, na kadrovskem in delovnem področju, svetovalnem delu itd. Ne naza­ dnje pa upam, da bo koristila tudi drugim družboslovno usmerjenim raziskovalcem in strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko človeka in njegove predstave o sebi in drugih.

8

Samopodoba_FINAL.indd 8

26.6.2017 8:38:40

1

Uvod

1.1

Vloga samopodobe v diferencialni psihologiji

Samopodoba je eden od pomembnejših predmetov diferencialne psihologije. Nje­ no vlogo bomo prikazali v več korakih. Najprej bomo na kratko opredelili diferen­ cialno psihologijo, jo umestili v kontekst celotne psihologije, nato pa bomo ugotav­ ljali, katera so temeljna konceptualna in aplikativna področja, ki jih diferencialna psihologija proučuje, in med njimi bomo našli samopodobo.

Diferencialna psihologija je psihološka disciplina, ki raziskuje individualne razlike v človekovem vedenju in procese, ki privedejo do ustreznega vedenja. Zanima jo, kako se ljudje med seboj razlikujemo v mišljenju, čustvovanju, potrebah, motivaciji, kakšne so naše osebnostne dimenzije itd. Z drugimi besedami, diferencialno psi­ hologijo zanima vse, kar je povezano z individualnimi razlikami med ljudmi. Pri tem si postavlja troje vprašanj: a) kako se ljudje med seboj razlikujemo, b) zakaj se ljudje med seboj razlikujemo in c) ali in kako je mogoče individualne razlike napovedati (Revelle, Wilt in Condon, 2011).

Kljub temu da predmet pričujoče monografije ni opredeljevanje diferencialne psihologije, naj, za kontekstualno razumevanje umeščenosti samopodobe v njen predmet, na kratko vendarle povzamemo razvoj te psihološke poddiscipline. Za njenega očeta prepoznavamo Sira Francisa Galtona (1876; 1874; Wright, 2001), ki je postavil temelje za razumevanje in merjenje individualnih razlik, zlasti sposob­ nosti. Njegova dela so spodbudila razvoj pomembnih študij na področju inteligent­ nosti in statističnih analiz obdelave podatkov (npr. Spearman, Heymans, Binet in Simon in Stern, v Revelle idr., 2011). Kasnejši raziskovalci so razširili zanimanje še na druga področja psiholoških individualnih razlik in poglobili metodologi­ jo njihovega raziskovanja. Pomembne paradigmatske spremembe v raziskovanju individualnih razlik so prav gotovo zaznamovali: Guilfordova teorija tri modalne­ ga mišljenja (Guilford, 1967), Hornov in Cattellov model hierarhije sposobnosti (Cattell, 1987; Horn in Cattell, 1966, v Revelle idr., 2011), Cattellova (1946) in Eysenckova (1952, v Revelle idr., 2011) teorija individualnih razlik v osebnosti in razvoj novih psihometričnih metod, Atkinsonovo (1957, v Revelle idr., 2011) razu­ mevanje motivacije dosežkov, pospešen pa je bil tudi razvoj empiričnih, racionalnih in faktorskih metodoloških pristopov k oblikovanju novih merskih pripomočkov za merjenje psiholoških individualnih razlik. Raziskovanje individualnih razlik v psihologiji je doseglo vrhunec.

9

Samopodoba_FINAL.indd 9

26.6.2017 8:38:40

Pozna 60. leta prejšnjega stoletja pa so prinesla upad zanimanja za raziskovanje indi­ vidualnih razlik, še posebej v ZDA. Razloge interpreti vidijo v tem, da je ZDA zajel val behaviorističnih pristopov, raziskovanje individualnih razlik v sposobnostih pa je v takratni družbi dobilo predznak elitizma, rasizma in socialnega izključevanja (Revelle idr., 2011). Številne kasnejše raziskave, ki so opozarjale na genetske osnove individual­ nih razlik, so kritike zavrnile in potrdile biološko podlago osebnosti. Ponovni razmah je diferencialna psihologija doživela s poglobitvijo raziskovanja osebnosti in postavit­ vijo teorije velikih pet v 80. letih (npr. McCrae in Costa, 1987), zato se je raziskovanje individualnih razlik usmerilo še na drugo veliko področje, in sicer področje osebnosti.

Predmet diferencialne psihologije je tako danes večplasten. Revelle idr. (2011) ga imenujejo ABCD diferencialne psihologije, pri čemer A pomeni »affect«, B po­ meni »behaviour«, C pomeni »cognition« in D pomeni »desire«. Torej, predmet diferencialne psihologije so (Slika 1): a) čustva, b) vedenje, c) kognicija in č) motivacija.

Naloga diferencialne psihologije je danes v iskanju vzrokov, zakaj se ljudje razli­ kujemo med seboj v čustvih, vedenju, kognitivnih sposobnosti in v motivaciji. Pri tem zahteva splošno znanje z vseh področij psihologije, še zlasti s področja psiho­ loške metodologije, ki je njeno glavno orodje pri ugotavljanju medosebnih razlik. S pomočjo Slike 1 skušamo povzeti in kontekstualno umestiti predmet in področja diferencialne psihologije, kot jih definira danes eden pomembnejših raziskovalcev diferencialne psihologije, Tomas Chamorro-Premuzic (2011). Na Sliki 1 so pri­ kazani predmet in področja diferencialne psihologije, ki jih je mogoče razvrstiti v več plasti. Prva plast ali najožji predmet in področja so, kot zapisano, omenjena 4: čustva, vedenje, kognicija in motivacija. Že naslednja plast pa ni več tako področno omejena, saj se omenjeni pojavi integrirajo in prepletajo skozi pojavljanje najraz­ ličnejših novih psiholoških fenomenov, kot so: inteligentnost in druge kognitivne sposobnosti, osebnostne dimenzije, razpoloženje, samozavedanje, samopodoba, sa­ mospoštovanje, samoučinkovitost, psihično blagostanje, sreča in druga pozitivna čustva, identiteta, vrednote, zanimanja, psihično zdravje itd., skratka vsa področja duševnosti, kjer se ljudje med seboj razlikujemo. Zato je nemogoče, da bi vse pojave zajela celostno in naenkrat, tako da se v tretji plasti predmet in področja diferen­ cialne psihologije usmerjajo na aktualne in vsakdanje življenjske danosti in pojave.

To so: spol, starost, rasna in kulturna pripadnost, nacionalnost, vzgoja in izobraže­ vanje, medosebni odnosi, kariera in delo, psihično zdravje itd.

10

Samopodoba_FINAL.indd 10

26.6.2017 8:38:40

družina

vzgoja

izobraževanje

kariera

delo

kognitivne sposobnosti osebnost

psihomotorične sposobnosti psihično blagostanje

kognicija

vrednote

emocije diferencialna psihologija

motivacija

vedenje

samospoštovanje

identiteta

samopodoba interesi

zanimanja

samoučinkovitost

razpoloženje

sreča

spol

starost



uspešnost nacionalnost

kulturna pripadnost ...

Slika 1: Predmet in področja diferencialne psihologije.

Iz konglomerata področij, pojavov in danosti v diferencialni psihologiji se v priču­ joči knjigi osredinjamo na enega, in sicer na samopodobo in njene sorodne kon­ strukte. Iz zapisanega je razvidno, da so individualne razlike v samopodobi eden pomembnejših pojavov, ki jih proučuje diferencialna psihologija. Za njeno razume­ vanje je treba upoštevati tako življenjske procese in okolja kot tudi sorodne pojave, ki pripomorejo k raziskovanju individualnih razlik (Slika 2). Med življenjskimi procesi in okolji se bomo v tej knjigi osredotočili na individualne razlike v samo­ podobi glede na spol, starost, družino, vzgojo, izobraževanje, uspešnost, nacional­ nost in kulturno pripadnost. Med sorodnimi konstrukti in korelati samopodobe, ki prispevajo k raziskovanju individualnih razlik, pa se usmerjamo na: identiteto, samospoštovanje in osebnost.

11

Samopodoba_FINAL.indd 11

26.6.2017 8:38:40

starost delo

spol

družina

socialno okolje samopodoba

uspešnost

kulturno okolje

vzgoja

izobraževanje

samospoštovanje identiteta

motivacija samopodoba

psihično blagostanje

stališča osebnost

Slika 2: Področja raziskovanja samopodobe in njenih korelatov v diferencialni psihologiji.

Za lažje razumevanje omenjenih področij in korelatov se je treba najprej poglobiti v razumevanje samega koncepta samopodobe.

12

Samopodoba_FINAL.indd 12

26.6.2017 8:38:40

1.2

Laično in psevdopsihološko pojmovanje samopodobe

Od začetkov raziskovanja samopodobe je minilo že več kot stoletje. Samopodoba je danes eden najbolj raziskovanih fenomenov v psihologiji, najdemo jo v relaci­ jah posameznik – družina, posameznik – okolje, posameznik – šola oz. izobraže­ vanje, posameznik – delo, posameznik – spol, posameznik – starost itd. Zgovoren je podatek, da je npr. samo v bibliografski bazi PsycINFO od leta 1890 dalje, ko je William James koncipiral pojem samopodobe, pod ključno besedo »self-con­ cept« zabeleženih preko 27000 člankov v svetovno znanih psiholoških revijah, kot so npr. International Journal of Psychology, Journal of Health Psychology, British Journal of Educational Psychology, Journal of Consumer Psychology, In­ ternational Journal of Group Psychotherapy itd., raznolikost revij pa priča o ši­ roki paleti raziskovalnih zanimanj za omenjeni fenomen. Tudi znanstvenih knjig je veliko: bazi PsycBOOKS in PsycINFO sta za isto obdobje (1890–2016) in isto ključno besedo našli preko 8000 znanstvenih knjig in poglavij. Po skrbnem pregledu najdene literature ocenjujemo, da je znanstvenih besedil na temo samo­ podobe več kot 35000. Pri tem nismo upoštevali drugih sorodnih ključnih besed, kot npr. »self«, »self-image«, »self-perception«, »self-esteem« itd.

1.2.1

Populizem v samopodobi

Preden se lotimo znanstvenega pogleda na samopodobo, naj izpostavimo problem, ki je nastal sredi 70. let prejšnjega stoletja in se danes, v 21. stoletju, le še čedalje bolj razrašča. To je porast t. i. populistične psihologije ali bolje, psevdopsihologije, ki praviloma nima nikakršne povezave z znanstveno psihologijo ter znanstveno resnico in argumentacijo. Etični standardi, ki so zapisani v dokumentih največjega svetovnega združenja psihologov – APA (American Psychological Association) v takšnih primerih pogosto niso upoštevani (Ethical Principles of Psychologists and Code of Conduct, 2010).

Posebej naj izpostavimo vlogo t. i. priročnikov za samopomoč, v katerih mrgoli nasvetov za izboljšanje samozavesti, samopodobe itd. Porast tovrstnih priročnikov se je začel v 70. letih, do leta 2000 pa naj bi že kar polovica vseh Američanov prišla v stik z vsaj enim priročnikom. Konec 20. stoletja smo zaznali skoraj stoodstotni porast publikacij za samopomoč, ki so danes ena najdonosnejših in tržno najuspeš­ nejših prodajanih knjig (Rosen, Glasgow in Moore, 2003). Običajno je namen priročnikov za samopomoč prepričati ljudi, da se ne počutijo tako dobro, kot bi se lahko in jim ponujajo vrsto nasvetov, kako biti uspešen v službi, kako postati bolj samozavesten, pridobiti boljše mnenje o sebi, kako priti v stik s samim seboj itd.

13

Samopodoba_FINAL.indd 13

26.6.2017 8:38:40

Weiten, D. S. Dunn in S. Yost Hammer (2015) menijo, da gre za t. i. literarne narkotike oz. zdravorazumske sprožilce, ki že s svojimi vse obljubljajočimi naslovi bralce mamijo, da se bodo iz njih naučili vse, kar potrebujejo za svojo osebno rast in premagovanje (domnevne) psihološke težave. Njihova vloga naj bi bila tudi v tem, da bralce tako prevzamejo, da začnejo pospešeno razmišljati o sebi, kar bi lahko pomenilo tudi spodbujanje k ruminaciji in vere v učinkovitost t. i. samozdravljenja (ang. do-it-yourself-treatments).

Prav samopodoba je eden najpogosteje (zlo)rabljenih pojmov, ki ga zasledimo v tovrstni literaturi, s čimer tvegamo tudi napačno razumevanje in pojmovanje. Tako danes dozdevno vsi vemo, kaj je samopodoba, da je samopodoba pomembna, da pripomore k uspehu v družbi, v šoli, na delovnem mestu itd. V rumenem tisku, na spletnih straneh, televiziji itd. je vsakodnevna stalnica. Bergsma (2008) ugotavlja, da so samopodoba in z njo povezani pojmi, kot so osebna rast, samozavest, notra­ nji jaz, identiteta itd. na prvem mestu v vsebini priročnikov za samopomoč. Avtor opozarja na tveganje za oblikovanje napačne predstave bralcem, da jim bo branje takšne literature dejansko pomagalo pri izboljšanju svoje samopodobe in posledič­ no boljšega osebnega počutja in zadovoljstva s seboj.

Redding, Herbert, Forman in Gaudiano (2008) izpostavljajo tri težave priročnikov za samopomoč:

a) samopomočne tehnike, četudi izhajajo iz preverjenih svetovalnih in psihoterapevtskih pristopov, so pogosto izvzete iz konceptualnega konteksta in same zase ne delujejo ali pa delujejo napačno, b) nasveti za samopomoč imajo lahko celo iatrogeni učinek in bralčeve težave lahko le še poslabšajo, c) večina priročnikov ni preverjenih glede svojih učinkovitosti in temeljijo le na posamičnih izjavah bralcev in obljubah piscev.

Da bi ugotovili znanstveno ozadje in uporabnost tovrstnih priročnikov, so avtorji (Redding idr., 2008) izvedli študijo, v kateri so eksperti – psihologi ocenjevali 50 najbolj popularnih knjig za samopomoč, ki so izšle med letoma 1950 in 2005. Čeprav je med njimi večina takšnih, ki naj bi pomagale proti anksioznosti, depre­ sivnosti in travmi, v njih zlahka prepoznamo izrazite poudarke na samopodobi.

Takšne so npr.: Feeling good: The new mood therapy (Burns, 2000), How to win over depression (LaHaye, 1996), Mind over mood: Change how you feel by changing the way you think (Greenberger in Padesky, 1995), Tapping the healer within (Callahan, 2001), Waking the tiger: Healing trauma: The innate capacity to transform overwhelming experiences (Levine in Frederick, 1997) itd. Ocenjevali so po petih merilih, vsako posebej pa so še natančneje razdelali: 14

Samopodoba_FINAL.indd 14

26.6.2017 8:38:40

a) Znanstveno psihološko ozadje Pri tem jih je posebej zanimalo, ali se etiološki dejavniki in opisane tehnike za samopomoč skladajo z dognanji psiholoških teorij in raziskav. b) Realna pričakovanja Eksperti so preverjali, ali je priročnik pisan tako, da bralcu obljublja popolno ali skoraj popolno »ozdravitev« oz. »srečo«, ali se zaveda omejitev, ki jih tovrstna dela prinašajo, ali pisec opozarja bralca, kdaj bi potreboval profesionalno pomoč itd. c) Specifično vodenje Zanimalo jih je, ali se knjiga usmerja na enega ali več problemov hkrati, ali ponuja splošne nasvete za različne probleme, ali ponuja jasne napotke za pre­ poznavanje lastnih težav bralca, ali eksplicitno navaja jasne napotke za strate­ gije spoprijemanja s težavami itd. č) Iatrogeni nasveti Ocenjevalci so bili pozorni na morebitno škodljivost sporočil v knjigi, ki bi vodila do poslabšanja bralčevega stanja oz. v njem prebujala (samo)destruktivne misli. d) Splošna uporabnost Ugotavljali so, ali je knjiga v splošnem uporabna, ali je v splošnem znanstveno psihološko osnovana, ali je bralcu dostopna in sploh, ali ima knjiga tolikšno vrednost, da bi jo priporočali v branje.

Rezultati so pokazali, da le 10 izmed 50 priročnikov dosega vsaj 80-odstotno stri­ njanje vseh ekspertov ocenjevalcev. Med njimi so avtorji, kot so: Hyman, Markway, Antony, Buns itd., 13 pa jih ne dosega 50-odstotne stopnje strinjanja ekspertov.

(Redding idr., 2008). Med avtorji teh priročnikov so se znašli npr., LaHaye, Calla­ han, Amen in drugi (Redding idr., 2008). Tudi Bergsma (2008) je v sorodni študiji s pomočjo 67 ocenjevalcev ugotovil, da so kakovostni in uporabni le nekateri priročni­ ki. Med avtorje, ki jih priporoča, uvršča npr. Csikszentmihalyija, Alboma, Golemana idr., med avtorji, ki ne ponujajo kakovostne literature, pa so se znašli Gray (tri njegove knjige, ki so jih ocenjevali eksperti, so bile ocenjene kot »ne priporočene«), Dyer in Carnegie. Ugotavlja tudi, da so med kakovostnejšimi tisti priročniki, katerih avtorji imajo čim višjo izobrazbo in strokovno usposobljenost na področju psihologije.

Tudi v slovenščino je prevedenih že lepo število del, ki jih v Googlu najdemo pod oznako »priročniki za samopomoč«. Med tistimi, ki se dotikajo samopodobe, naj naštejemo nekaj naslovov: Načrt za srečo, Sledi strasti, poišči svojo moč, Kako doseči vse, kar si želimo, Moški so z Marsa, ženske so z Venere itd. Ne manjka pa tudi slo­ venskih piscev, ki vabijo z naslovi, kot je npr. Moja samopodoba, moja odločitev. Zato

15

Samopodoba_FINAL.indd 15

26.6.2017 8:38:40

Darja Kobal Grum

Darja Kobal Grum

Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predava več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju, med njimi tudi Diferencialno psihologijo ter Motivacijo in emocije. V letih 2011 do 2015 je bila predstojnica Oddelka za psihologijo. Raziskovalno deluje zlasti na področjih diferencialne psihologije s poudarkom na individualnih razlikah v samopodobi in motivaciji. V avtorstvu in soavtorstvu je objavila več kot 200 enot, od tega nad 100 znanstvenih člankov in prispevkov, od koder izhaja 121 citatov, ki so objavljenih po merilih Web of Science. Kot gostujoča profesorica je delovala na Univerzi v Tsukubi na Japonskem, Eötvös Loránd na Madžarskem in la Laguna na Tenerifih v Španiji. Je vodja ali sodelavka v različnih mednarodnih raziskovalnih projektih, pod njenim mentorstvom je doktorat zaključilo 6, diplomiralo ali magistriralo pa preko 70 študentov in študentk.

ISBN 978-961-237-937-7

ISBN 978-961-237-937-7

9 789612 379377

Samopodoba_v_diferencialni_psihologiji_naslovka_FINAL.indd 1

Samopodoba v diferencialni psihologiji

Samopodoba v diferencialni psihologiji

Monografija pregledno in koncizno obravnava vsa pomembna področja samopodobe z diferencialno psihološkega vidika in pomeni zelo pomemben znanstveni dosežek v psihologiji. Izsledki raziskav, vključujoč avtoričina lastna raziskovanja, imajo v prvi vrsti teoretski znanstveni pomen, ki bogati fond psiholoških znanstvenih spoznanj, vendar imajo tudi velike možnosti, da bodo uporabljeni v aplikativne in praktične namene.

Janek Musek Avtorica v monografiji integrira ugotovitve iz svojega obširnega raziskovalnega dela na področju samopodobe, ki predstavlja enega izmed najpomembnejših psiholoških konstruktov za razumevanje posameznikovega doživljanja in vedenja.

Andreja Avsec Čeprav zahtevno branje, bo zaradi svoje sistematičnosti in smiselne urejenosti ter jasnega in razumljivega, ter strokovno neoporečnega jezika, monografija primerna tudi za širši krog izobraženih bralcev.

Marko Polič

26.6.2017 8:24:08