M Skladanje_naslovnica_2.indd 1
S
Mojca Smolej
SKLADANJE Skladati se pravi posamezne dele govora tako postavljati, da drugi lahko razumejo, kar hočemo povedati. Pravila, kako se ima to goditi, nas uči pa sklada ali skladoslovje. Anton Janežič, 1854
ISBN 978-961-06-0599-7
9 789610 605997
Izbrana poglavja iz skladnje slovenskega jezika
Mojca Smolej: SKLADANJE
Dr. Mojca Smolej je redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena osrednja raziskovalna področja so skladnja slovenskega jezika, govorjeni diskurz in jezikovna stilistika. Od leta 2019 je glavna urednica revije Jezik in slovstvo. Od leta 2011 je sourednica Zbranega dela Brede Pogorelec. Objavlja v tujih in domačih publikacijah. Je tudi avtorica univerzitetnega učbenika o skladnji in monografije o besedilnih vrstah v spontanem govoru. V študijskem letu 2013/14 je bila gostujoča profesorica na Inštitutu za slavistiko na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, leta 2019 pa na Univerzi v Trstu. Leta 2012 je prejela Priznanje študentskega sveta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za nadpovprečno uspešno pedagoško dela, leta 2018 pa Priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za nadpovprečno pedagoško in raziskovalno delo.
K S
L
A D
A N J E
Knjiga Skladanje se dotakne se vseh temeljnih ravnin skladnje, tako propozicijske, strukturne kot besedilne, ki so medsebojno povezane in druga od druge odvisne. Medsebojna povezanost pomeni, da je navedene ravnine nemogoče ali nesmiselno obravnavati strogo ločeno vsako zase, saj vsaka pomembno vpliva na razumevanje preostalih dveh, tako s strukturnega kot pomenskega/smiselnega zornega kota.
S
K
L 2. 03. 2022 12:17:27
SKLADANJE Izbrana poglavja iz skladnje slovenskega jezika
Mojca Smolej
Skladanje_FINAL.indd 1
2. 03. 2022 12:17:02
Skladanje
Izbrana poglavja iz skladnje slovenskega jezika Avtorica: Mojca Smolej Recenzenta: Mira Krajnc Ivič, Tanja Žigon Lektorica: Irena Hvala Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Nana Martinčič Fotografija na naslovnici: Stock photo © Muqamba Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slovenistiko Za založbo: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2022 Prva izdaja, prvi natis Naklada: 200 izvodov Cena: 19,90 € Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij iz letaa 2021.
To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies). Knjiga je nastala v okviru programske skupine Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave P6-0215, ki jo iz sredstev proračuna RS financira ARRS.
Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610606000 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=98059267 ISBN 978-961-06-0599-7 E-knjiga COBISS.SI-ID=8302211 ISBN 978-961-06-0600-0 (PDF)
Skladanje_FINAL.indd 2
2. 03. 2022 12:17:02
3
Kazalo Uvod
7
O členkih, členkovnih besedah, deiktih in še čem I
Členki in leksemi v členkovni vlogi
13
II
Členki kot besedilni povezovalci
25
III
Deikti (in pravna besedila)
39
Členek kot besedna vrsta v slovenskem jezikoslovju Sodobno stanje Konstrukcijski pristop Členek Členkovni stavki in vezniki v členkovni rabi Štiri osnovne skupine »členkov« Besedilni povezovalci Sekundarni nosilci vsebine Napovedovalci modifikacije oblike (oz. parafraz) Delilni signali Pravna besedila Teorija funkcijskih zvrsti Deikti kot vnašalci dvoumnosti? Domnevno dvoumni zakon »Nevarna bulmastifa rešil zaimek ta« Zakaj obravnavani zakon ni dvoumen
13 14 15 17 18 22 27 29 30 35 40 40 43 44 45 46
O povedkovem določilu, S-strukturah, odvisnikih, besednem redu in tako naprej IV
Skladanje_FINAL.indd 3
Povedkovo določilo
Izražanje dejanja, kot ga določa samostalnik Osebkovo povedkovo določilo? J. Toporišič in pomožni vezni glagol Naklonski in fazni glagoli Povedkov dopolnilnik?
51
52 54 55 57 58
2. 03. 2022 12:17:02
4
V
Mojca Smolej: Skladanje
Eliptične strukture in njihove metabesedilne vloge. Primeri predikativnih neizpeljav
Pomen elipse Analiza metabesedilnih vlog opazovanih eliptičnih struktur Pregled zaznanih metabesedilnih vlog eliptičnih struktur povedka Označevanje govorčevega odnosa do vsebine in poudarjanje vsebine Prenašanje oz. približevanje besedilnega sveta poslušalcu Napovedovanje vsebine in stopnje besedilne zgradbe
VI
Skladenjske konstrukcije med podredjem in priredjem ter členkovni odvisniki Priredja, izražena s podrednimi sredstvi? Osnovne skupine odvisnikov Protivni odvisniki Členkovni odvisniki in psevdohipotaksa
61
62 63
64 64 68 70
73
73 75 78 82
VII Teorija zloženosti S-ov
87
VIII Normiranje besednega reda slovenskega knjižnega jezika – začetna stava naslonk
97
Teoretična podstava Matematična podstava razumevanja jezika Teorija S-ov na Slovenskem Nova slovenska skladnja in Slovenska slovnica
IX
Zgodovinski oris Klitike na stavčnem začetku Kaj kaže sodobna raba?
97 102 108
Prosti besedni red. Obravnava primerov v izbranih publicističnih besedilih
111
Jezikovna izbira in razumljivost Členitev po aktualnosti Primeri aktualizirane sporočanjske perspektive členitve po aktualnosti
Skladanje_FINAL.indd 4
87 88 89 91
112 113
115
2. 03. 2022 12:17:02
5
Kazalo
O skladnji govorjenega jezika … skratka, ma nič, to je to X
Nekatere skladenjske značilnosti spontano govorjenega jezika Paradigmatska os Linearna os Komentar Besedni red – stava naslonk Besedni red – stava ujemalnega pridevniškega prilastka Zveza stavkov Povezovalec k
122 124 125 126 128 130 130
XI
Poročani govor v spontano govorjenem jeziku
133
Vrste poročanega govora v spontanem govoru Direktni govor z »delno elipso« glagola rekanja/mišljenja v spremnem stavku Direktni govor s »polno elipso« glagola rekanja/mišljenja v spremnem stavku Direktni poročani govor brez spremnega stavka Glagola reči in praviti v spremnem stavku Odvisni govor z neizpeljanim spremnim stavkom
134
136 137 138 139 141
Skladnja v šoli, anormativizem in … kako bi rekel_a … druge teorije XII Obravnava skladnje pri pouku slovenščine
145
XIII Inkluzivna slovnica – leksikalna in skladenjska feminizacija
157
Pouk skladnje Obravnava stavčnih členov Odvisnik ni stavčni člen? Obravnava teorije S-struktur? Osmislitev Anormativizem Inkluzivna slovnica Leksikalna feminizacija Skladenjska feminizacija
Skladanje_FINAL.indd 5
145 148 150 152 153 158 162 162 165
2. 03. 2022 12:17:02
6
Mojca Smolej: Skladanje
Skladenjska stilistika in konec XIV Zakaj brati obliko besedila?
169
XV Nekatere skladenjske posebnosti v delih Ivana Cankarja
175
Viri Spletni viri Literatura Povzetek Summary Stvarno kazalo
187 190 195 203 205 207
Jezikovna stilistika Jezikovna stilistika in interdisciplinarnost Zakaj brati obliko besedila? Možna upodobitev Izbrane skladenjske posebnosti Simetrija Besedni red Nominalni in eliptični slog Vtis slike Neizpeljani izpust Zveza stavkov z glagolskimi in glagolsko-imenskimi povedki Kratki prosti stavki v primerjavi z daljšimi stavčnimi zvezami Paralelizem Vezniška sredstva Navidezna razbitost
Skladanje_FINAL.indd 6
169 170 172 174
177 178 179 181 182 182 183 183 184 185 186
2. 03. 2022 12:17:02
7
Uvod Valentin Vodnik (1811: 115) je o skladnji oz. vezanju zapisal: Vesanje vuzhi samotne besede vesati v‘ skup dersezhe govorjenje. De se nam bo govorjenje vesalo, je treba pervizh vediti, kako se vsako pleme besedi s‘ drugimi sklepa ino sklada; drugizh, kakshin sled, versto ino red hozhejo besede imeti v‘ zelih isrekih ino stavkih govorjenja.
Č
e izhajamo iz Vodnikove opredelitve skladnje, lahko zapišemo, da je skladnja tisto področje, ki je prisotno prav na vseh slovničnih ravneh. Sega namreč na raven fonetike, besedotvorja, oblikoslovja, leksikologije, skladnje, besediloslovja itd. Skladnja je pravzaprav slovnica sama. Zelo posplošeno bi jo lahko razdelili na tri medsebojno povezane ravni: • • •
propozicijski opis ali pomensko podstavo, strukturno skladnjo in opis sporočanjskih vlog povedi oz. skladnjo stalnih sporočanjskih oblik povedi.
Medsebojna povezanost pomeni, da je navedene ravni nemogoče ali nesmiselno obravnavati strogo ločeno vsako zase, saj vsaka raven pomembno vpliva na razumevanje preostalih dveh, tako s strukturnega kot pomenskega/ smiselnega vidika. Shema 1: Ravni skladnje
I. •
Skladanje_FINAL.indd 7
Pomenska podstava zaobjema npr.: podatek o vezljivosti (npr. število in vrste vezljivostnih mest, ki jih odpira glagolsko jedro v stavčni zgradbi), podatek o pomenu posameznih udeležencev (aktantov in cirkumstantov) vpropoziciji.
2. 03. 2022 12:17:02
8
Mojca Smolej: Skladanje
II. Strukturna skladnja •
zaobjema npr.: analizo skladenjskih odnosov (in načine za njihovo izražanje), analizo možnih stavčnih tipov (ki je tesno povezana s samo analizo pomenske podstave in njenih podatkov) in z njo povezano stavčnočlensko analizo, analizo besednega reda itd.
III. Skladnja stalnih sporočanjskih oblik povedi •
zaobjema npr.: analizo sporočanjske funkcije povedi in z njo povezane podatke o skladnikih povedi.
Nujno je še enkrat poudariti, da so vse tri ravni medsebojno povezane, odvisne druga od druge. Delitev ali razmejitev na tri ravni pomeni zgolj osredotočenost na določen skladenjski opis, določeno skladenjsko problematiko, katere razumevanje je nepopolno, če v skladenjsko analizo ne vključimo še preostalih možnih slovničnih oz. skladenjskih pristopov. Del vseh treh skladenjskih ravni je tudi stavčna fonetika, ki zaobjema prozodične prvine besedila: poudarek, intonacijo, premore, hitrost, register in glasovno barvo. Delitev skladnje na tri ravni oz. na tri možne skladenjske opise je obenem tudi smerokaz/pokazatelj tistih skladenjskih poglavij, na katera se bomo osredotočili v pričujočem delu. V prvem poglavju z naslovom »O členkih, členkovnih besedah, deiktih in še čem« bo središče preučevanja predvsem modifikacija, ki se nanaša tako na prvo kot tretjo raven skladnje in tako povezuje propozicijo s skladnjo stalnih sporočanjskih oblik povedi. Čeprav se zapisano morda zdi nenavadno, pa prepletenost obeh ravni nakazuje predvsem opredelitev modifikacijskega dejanja. Slovenska slovnica (2000: str. 492‒533) ga npr. predstavi predvsem z vidika popisa najrazličnejših prvin, ki opravljajo vlogo modifikacije. Same modifikacije ne uvršča med obvezne sestavine propozicijskega dejanja; tako tudi leksemi (npr. členki), ki opravljajo vlogo modifikatorjev, niso del propozicije. Radical construction grammar avtorja Williama Crofta (2009: str. 84–107) pa ga, izhajajoč iz tradicije češke funkcijske šole, opredeljuje predvsem z vidika sestavnih elementov propozicijskega dejanja, kar nadalje pomeni, da so del propozicije tudi vsa leksikalna in druga jezikovna sredstva, ki povzročajo modifikacijo v povedi.
Skladanje_FINAL.indd 8
2. 03. 2022 12:17:02
Uvod
9
Shema 2: Sestavine propozicijskega dejanja (prirejeno po: Croft 2009: 92) REFERENCA
PREDMETNOST
LASTNOSTI
DEJANJA
MODIFIKACIJA
PREDIKACIJA
predmetnost
predmetnost
predmetnost
lastnost
lastnost
lastnost
lastnost
kraj
dejanje
dejanje
dejanje
referenca
referenca
referenca
modifikator
modifikator
modifikator
predikacija
predikacija
predikacija
predikacija
predikacija
Modifikacijsko dejanje v pričujočem delu torej razumemo kot sestavni in temeljni del propozicijskega dejanja, leksikalna in slovnična sredstva, ki opravljajo vlogo modifikatorjev, pa uvrščamo med sestavine propozicije. Drugo poglavje »O povedkovem določilu, S-strukturah, odvisnikih, besednem redu« bo v okviru strukturne skladnje obravnavalo tri področja: določanje stavčnih členov oz., natančneje, povedkovega določila, zvezo stavkov in besedni red. V okviru zvez stavkov se bomo ustavili tudi pri teoriji S-struktur, ki jezik razlaga s pomočjo matematične kombinatorike. Tudi v tretjem poglavju »O skladnji govorjenega jezika« bomo ostajali na ravni strukturne skladnje, le da bodo v ospredju skladenjske realizacije spontano govorjenega jezika. Izhodišče analize skladenjskih značilnosti govorjenega jezika bo predstavljalo stališče, da vse osnovne stavčne strukture izhajajo iz enega samega in istega jezikovnoskladenjskega sistema. Obstaja torej le ena jezikovnosistemska danost, iz katere govorec ali pisec jemlje skladenjske vzorce (oz. jih tvori, kot mu to dopuščajo pravila globinske in površinske strukture), ki ustrezajo danemu tipu besedila in njegovim pragmatičnim ciljem. Do razhajanja med govorjenim in pisnim jezikom prihaja predvsem zaradi številnih neizpeljanih struktur (pretrganost, izpust), ki jih dopuščajo različne prozodične lastnosti jezika in okoliščine, ki pogojujejo govor. Preučevanje skladnje se ne dotika le razkrivanja najrazličnejših skladenjskih realizacij, pač pa tudi prenosa spoznanih skladenjskih zakonitosti na področje poučevanja. Četrto poglavje »Skladnja v šoli, anormativizem in druge teorije«
Skladanje_FINAL.indd 9
2. 03. 2022 12:17:02
10
Mojca Smolej: Skladanje
se bo med drugim ukvarjalo z obravnavo skladnje pri pouku slovenščine v osnovnem in srednjem izobraževalnem obdobju. Zadnje poglavje, »Skladenjska stilistika«, bo skušalo povezati vsa predhodna poglavja v celoto, in sicer tako, da bo jezikovna oz. skladenjska stilistika predstavljena kot tisto področje, ki povezuje vse možne ravni slovničnega oz. jezikovnega raziskovanja. Temeljna značilnost jezikovne stilistike je namreč prav interdisciplinarnost, ki se kaže na treh ravneh: prva je znotraj same slovnice oz. jezikoslovne stroke, druga se odraža na zunaj s povezovanjem z drugimi vedami ali strokami, tretja pa je v presečišču obeh, saj zahteva upoštevanje vseh zakonitosti sporazumevalne zmožnosti. Jezikovnostilistična analiza torej znotraj jezikoslovja zahteva upoštevanje tako vertikalne kot hierarhične povezanosti posameznih jezikovnih ravnin (fonološke, morfonološke, skladenjske, semantične, besediloslovne itn.); šele vključitev in poznavanje vseh ravni lahko ponudi (relativno) celovit pristop k jezikovnemu slogu. Če so na začetku uvoda navedene besede Valentina Vodnika (1811), naj bo za konec navedena definicija skladnje, ki jo je več kot 40 let po Vodniku zapisal Anton Janežič (1854). Poglavje, ki se po današnjih merilih ukvarja s skladnjo, je poimenoval kot sklada oz. skladoslovje. Skladati se pravi posamezne dele govora tako postavljati, da drugi lahko razumejo, kar hočemo povedati. Pravila, kako se ima to goditi, nas uči pa sklada ali skladoslovje. ( Janežič 1854: 95.) Beseda sama ob sebi je mrtva in nedoločna; v zvezi z drugimi besedami šele oživi in postane znanivka naših misli in čutov. ( Janežič 1876: 156.)
Skladanje_FINAL.indd 10
2. 03. 2022 12:17:02
O členkih, členkovnih besedah, deiktih in še čem
Skladanje_FINAL.indd 11
2. 03. 2022 12:17:02
Skladanje_FINAL.indd 12
2. 03. 2022 12:17:02
13
I Členki in leksemi v členkovni vlogi Členek kot besedna vrsta v slovenskem jezikoslovju
Č
lenki so kot samostojna besedna vrsta v slovenskem jezikoslovju prvič obravnavani leta 1974 v razpravi »Kratko oblikoslovje slovenskega jezika« Jožeta Toporišiča. Vzrok oz. temelj izločitve obravnavanih besed in besednih zvez iz skupine prislovov1 predstavlja nezmožnost postavitve vprašanja, kar poenostavljeno pomeni, da se po členkih, v nasprotju s prislovi, ni mogoče vprašati. Členki se v navedenem članku delijo na 13 skupin, npr. na členke, ki poudarjajo; členke, ki izvzemajo; členke, ki izražajo sodbo, izražajo pridržek itd. Delitev temelji, kar nakazujejo že sama poimenovanja skupin, na pomenskomodifikacijskih zmožnostih členkov oz. na vrsti modifikacije, ki jo členek povzroča v povedi. Navedeno razumevanje členkov in členkovna delitev, ki sta se z manjšimi popravki ohranila tudi v zadnji izdaji Toporišičeve slovnice (2000: 445–449), pa se v polnosti še ne osredotočata na skladenjski vidik obravnave členkov, zato tudi ne podata pregleda drugih jezikovnih sredstev oz. struktur (npr. členkovnih stavkov), ki so po modifikacijski vlogi blizu členkom. 1
Pred tem so bili členki npr. v Slovenski slovnici Antona Breznika (1934: 146–148) podskupina načinovnih prislovov, v Slovenski slovnici (1956: 206–264) pa so tvorili skupino poudarnih in miselnih prislovov.
Skladanje_FINAL.indd 13
2. 03. 2022 12:17:02
M Skladanje_naslovnica_2.indd 1
S
Mojca Smolej
SKLADANJE Skladati se pravi posamezne dele govora tako postavljati, da drugi lahko razumejo, kar hočemo povedati. Pravila, kako se ima to goditi, nas uči pa sklada ali skladoslovje. Anton Janežič, 1854
ISBN 978-961-06-0599-7
9 789610 605997
Izbrana poglavja iz skladnje slovenskega jezika
Mojca Smolej: SKLADANJE
Dr. Mojca Smolej je redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena osrednja raziskovalna področja so skladnja slovenskega jezika, govorjeni diskurz in jezikovna stilistika. Od leta 2019 je glavna urednica revije Jezik in slovstvo. Od leta 2011 je sourednica Zbranega dela Brede Pogorelec. Objavlja v tujih in domačih publikacijah. Je tudi avtorica univerzitetnega učbenika o skladnji in monografije o besedilnih vrstah v spontanem govoru. V študijskem letu 2013/14 je bila gostujoča profesorica na Inštitutu za slavistiko na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, leta 2019 pa na Univerzi v Trstu. Leta 2012 je prejela Priznanje študentskega sveta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za nadpovprečno uspešno pedagoško dela, leta 2018 pa Priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za nadpovprečno pedagoško in raziskovalno delo.
K S
L
A D
A N J E
Knjiga Skladanje se dotakne se vseh temeljnih ravnin skladnje, tako propozicijske, strukturne kot besedilne, ki so medsebojno povezane in druga od druge odvisne. Medsebojna povezanost pomeni, da je navedene ravnine nemogoče ali nesmiselno obravnavati strogo ločeno vsako zase, saj vsaka pomembno vpliva na razumevanje preostalih dveh, tako s strukturnega kot pomenskega/smiselnega zornega kota.
S
K
L 2. 03. 2022 12:17:27