Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost by Znanstvena zalozba FF

SLOVA JEZIK ISBN 978-961-237-530-0

Monografija predstavlja del dogajanja v slovanskem svetu zadnjih dveh desetletij, ko se je tudi jezikovna situacija v vseh slovanskih državah bistveno spremenila. Umešča ga v zgodovinski kontekst in hkrati predvideva nadaljnji razvoj. Monografija nima ambicije predstaviti jezikovne situacije v slovanskem svetu v celoti, ampak nadgraditi obstoječe opise in v okviru Komisije za slovanske knjižne jezike pri Mednarodnem slavističnem komiteju začeti z njihovo sistematično predstavitvijo.

Publikacija je del aktivnosti Komisije za slovanske knjižne jezike, ki je imela svoje letošnje delovno srečanje v Ljubljani. Za Mednarodni slavistični kongres v Minsku leta 2013 Komisija pripravlja pregled zakonodaje, povezane z jezikom, v vseh slovanskih državah, zato je precejšen del monografije Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost posvečen prav zakonodajnim vidikom urejanja jezikovnih vprašanj.

VOJKO GORJANC (UR.): SLOVANSKI JEZIKI IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST

9 789612 375300

VOJKO GORJANC (UR.)

SLOVANSKI JEZIKI

IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST Ljubljana 2012

Vojko Gorjanc (ur.)

Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost

Ljubljana 2012

Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost Urednik: Vojko Gorjanc Recenzentki: Nataša Gliha Komac, Karmen Kenda Jež Lektorja: Damjan Popič, Robert Grošelj Slika na naslovnici: Bevk Perović arhitekti d. o. o. (Zmagovalna zasnova arhitekturnega natečaja za Narodno in univerzitetno knjižnico NUK II) Tehnični urednik: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete

Prelom: Jure Preglau Naslovnica: VBG d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2012 Prva izdaja Naklada: 149 izvodov Cena: 9 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.16(082) SLOVANSKI jeziki : iz preteklosti v prihodnost / Vojko Gorjanc (ur.). - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012 ISBN 978-961-237-530-0 1. Gorjanc, Vojko 263508992

Kazalo

Predgovor.............................................................................................................................. 7 Introduction.......................................................................................................................... 8

I 1 Medjezikovna razmerja in vezljivost..................................................................... 11 Robert Grošelj 1.1 Vpliv medjezikovnih razmerij na vzpostavljanje vezljivosti...................................... 11 1.1.1 Stara cerkvena slovanščina .............................................................................. 11 1.1.2 Slovenščina ...................................................................................................... 13 1.1.3 Hrvaščina in srbščina ....................................................................................... 15 1.2 Posredni vpliv medjezikovnih razmerij na spremembo vezljivosti ........................... 19 1.3 Medjezikovna razmerja, vezljivost, jezik … ............................................................ 21

II 2 Съвременната българска езикова ситуация: Тенденции и изменения в езика след 90-те години на ХХ век .......................................... 31 Диана Иванова 2.1 Причини и фактори за езиковите промени............................................................. 31 2.2 Основни процеси и тенденции в развитието на българския книжовен език през последните две десетилетия ................................................................ 32

3 Българското езиково право/законодателство в областта на образованието......................................................................................................... 43 Кина Вачкова 3.1 Езиково право/законодателство в предучилищното и училищното образование............................................................................................................... 44 3.2 Езиково право/законодателство във висшето образование .................................. 48 3.3 Изводи........................................................................................................................ 49

Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost

4 Пуризмът – изживяна или вечна кауза на българското общество �� 53 Надка Николова

5 Aktualne wuwiće hornjoserbskeje spisowneje rěče – tendency a problemy....................................................................................................................... 67 Jana Šołćina 5.1 Aktualna rěčna situacija.............................................................................................. 67 5.2 Wuwićowe tendency hornjoserbskeje spisowneje rěče.............................................. 68 5.3 Ekskurs do fachoweje didaktiki.................................................................................. 69 5.3.1 Rozdźělne wuknjenske a wuwučowanske koncepcije...................................... 69 5.3.2 Rěčna heterogenosć........................................................................................... 69 5.3.3 Rozdźělna interpretacija rěčnych zmylkow, rozdźělne hódnoćenje a znamkowanje.................................................................................................. 70 5.4 „Rěčne poradźowanje” jako strategija popularizowanja normow hornjoserbskeje spisowneje rěče........................................................................................................... 70 5.4.1 Historiski přehlad.............................................................................................. 70 5.4.2 Rěčne poradźowanje w serbskich medijach ..................................................... 71 5.4.3 „Rěčny kućik“ - model rěčneho poradźowanja................................................. 72 5.5 Facit............................................................................................................................. 73

6 Vojvodinská slovenčina v procese európskej integrácie................................... 75 Juraj Glovňa

7 Вызовы современности и языковое планирование в Словении �� 79 Войко Горьянц 7.1 Языковая ситуация в Словении............................................................................... 79 7.1.1 В период со Второй мировой войны до образования независимого государства...................................................................................................... 79 7.1.2 С момента образования независимого государства Республика Словения..................................................................................... 81 7.2 Основные особенности языкового планирования в Словении............................. 83

Kazalo

7.2.1 Проактивность в языковом планировании ................................................... 83 7.2.2 Институциональные рамки функционирования.......................................... 84 7.2.3 Языковое планирование как средство сохранения сил: правовое регулирование использования языка ........................................................... 84 7.3 Современное словенское общество и языковое планирование в Словении �� 88

8 Jezik slovenskega visokega šolstva: med zakonodajo, strategijo in vizijo ��95 Monika Kalin Golob 8.1 Okvir za oris položaja jezika visokega šolstva........................................................... 96 8.1.1 Bolonjska reforma in internacionalizacija........................................................ 96 8.1.2 Stroka o jeziku visokega šolstva....................................................................... 98 8.2 Jezikovna politika v visokem šolstvu....................................................................... 101 8.2.1 Evropski vidiki................................................................................................ 101 8.2.2 Slovenska jezikovna politika in perspektive slovenščine kot jezika visokega šolstva.............................................................................................. 103 8.3 Iskanje rešitev: potrebujemo vizijo slovenskega visokega šolstva........................... 104

9 Slovenščina v pravu.................................................................................................... 111 Andreja Žele 9.1 Pravna slovenščina v Sloveniji................................................................................. 112 9.2 Pravna slovenščina medjezikovno – v smislu pravnega nadnacionalnega (prevodnega) jezika EU............................................................................................ 117

III 10 Diskursi moći i moć diskursa: ka novim promišljanjima jezične politike........................................................................................................... 123 Marina Katnić-Bakaršić

Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost

11 Języki słowiańskie 2050.......................................................................................... 135 Stanisław Gajda 11.1 Myślenie prognostyczne......................................................................................... 135 11.2 Myślenie prospektywne o języku............................................................................ 136 11.3 Europeizacja vs nacjonalizacja .............................................................................. 139 11.4 Modele prognozy językowej................................................................................... 141

Abstracts............................................................................................................................ 147

Predgovor

Jezikovne situacije v svetu se hitro in ponekod dramatično spreminjajo. Nekdaj stabilni položaj določenega jezika in njegov status se lahko nepredvidljivo spreminjata, prerazporeditev političnih, ekonomskih in drugih centrov moči spreminjajo jezikovno podobo današnjega sveta. Pravzaprav se je jezikovna podoba vedno spreminjala, le da je danes izjemno hitra, prav tako pa jo tudi lažje opazimo kot v preteklosti, saj so razdalje v svetu postale relativno manjše, tako tudi razdalje med različnimi jeziki. Novi diskurzi in spremenjene jezikovne navade povzročajo tudi spremembe v jeziku samem. Vse to jezikovnim raziskavam postavlja nove izzive, za opazovanje novih pojavov pa postajajo obstoječi metodološki aparati neustrezni, kar je dodaten izziv sodobnemu jezikoslovju. V zadnjih dveh desetletjih se je tudi jezikovna situacija v vseh državah slovanskega sveta bistveno spremenila. Temeljni namen monografije je predstaviti novonastale jezikovne situacije z različnih zornih kotov in tako dobiti vpogled v aktualno stanje na področju slovanskih jezikov ter ga umestiti v zgodovinski kontekst. Monografija nima ambicije predstaviti jezikovno situacijo v slovanskem svetu v celoti, ampak nadgraditi obstoječe in v okviru Komisije za slovanske knjižne jezike pri Mednarodnem slavističnem komiteju začeti z njihovo sistematično predstavitvijo.

Urednik

Introduction

Linguistic situations throughout the world are changing quickly and in some parts even dramatically. A once firm position of a language and its status may change abruptly, the shifts of political, economic and other centres of power are changing the linguistic image of todayâ&#x20AC;&#x2122;s world. In reality, the linguistic image has always been changing dynamically, only that, nowadays, this is extremely fast and can also be detected more easily, since distances across the world have become relatively shorter, shortening also the distances between different languages. New discourses and altered linguistic habits are causing changes in languages themselves. All this creates new challenges to language studies, where existing methodological tools are becoming inadequate to observe new phenomena, which poses an additional challenge to contemporary linguistics. In the last two decades, the linguistic situation in all the countries of the Slavic world has changed significantly as well. The main purpose of this monograph is to present the contemporary linguistic situations from different perspectives, to get an overview of the current state of affairs of the Slavic languages and place it in the historical context. The monograph has no ambition to present the linguistic situation in the Slavic world as a whole, but to upgrade the existing ones, and in the framework of the Commission for Slavic standard languages of the International Slavic Congress begin a systematic presentation of the respective contemporary linguistic situations.

Editor

Medjezikovna razmerja in vezljivost

1 Medjezikovna razmerja in vezljivost Robert Grošelj

V sociolingvistiki in zgodovinskem jezikoslovju je vpliv jezikovnega stika na skladnjo dokaj dobro opisan pojav (npr. Harris-Campbell, 1995, 120–150; Vincent, 2001, 407–412; Roberts, 2007, 383–442), enako pa velja tudi za vpliv jezikovnega stika na vezljivost (za posamezne slovanske jezike so o tem – z bolj ali manj eksplicitno vezljivostnega stališča – razpravljali npr. R. Večerka, L. Hudeček, I. Maier, I. Orel). V sorodno problematiko sodi tudi ta razprava, saj se v njej raziskuje povezanost medjezikovnih razmerij in vezljivosti, predvsem na gradivu določil glagolov umevanja (odrazi psl. *mysliti, *mьněti, *měniti in *uměti, *věděti, *znati) v izbranih južnoslovanskih jezikih (stara cerkvena slovanščina, slovenščina, hrvaščina in srbščina).1 Avtor v razpravi izpostavlja dva problemska vidika: (1) pod neposrednim vplivom medjezikovnih razmerij na vzpostavljanje vezljivosti po jezikih obravnava domnevno prevzeta oz. tujejezično motivirana določila (domnevne grecizme, balkanizme, romanizme, germanizme, slavizme), problematizira njihovo vključitev v jezik ter njihov razvoj; (2) kot posredni vpliv medjezikovnih razmerij (preko knjižnojezikovne norme) na spremembo vezljivosti pa izpostavi nadomestitev določila odSgen v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca ob glagolih umevanja idr. z določilom oSlok v knj. hrv. in sln. sredi 19. st. Avtor tako opazuje, kako medjezikovna razmerja vplivajo na vezljivost (kot del jezikovnega sistema), obenem pa se mu odpira tudi pogled v drugo smer – na vezljivostno značilnost ali spremembo kot mogoč znak medjezikovnega razmerja.

1.1 Vpliv medjezikovnih razmerij na vzpostavljanje vezljivosti 1.1.1 Stara cerkvena slovanščina V oblikovanju stcsl. knjižnojezikovne norme, tudi skladenjskega sistema, je imela ključno vlogo grščina (o vplivu gr. na stcsl. skladnjo povzemalno Večerka, 1999, 37–41; Zlatanova, 1993).

1 Korpus za vezljivostno analizo gradiva sestavljajo besedilni zgledi iz večinoma slovarskih virov, ki pokrivajo ves knjižnojezikovni razvoj obravnavanih jezikov (prim. Grošelj, 2011, 13–15, 549–552). Več o metodologiji pomenske in vezljivostne analize v Grošelj (2011, 18–25).

Robert Grošelj

Med določili glagolov umevanja idr. naj bi grščina vplivala na možnosti Sak – Sak, Sak – Part, Sak – INF in Sdat – INF.2 V možnosti Sak – Sak (accusativus duplex, Ad) prvo določilo predstavlja vsebinskega udeleženca tipa prizadeto, ki mu je pripisana vsebina preko predikativnega Sak, npr. ırodъ bo boěaše sę ioana . vědy i mǫža pravedъna i ͞sta Mk 6.20 Mar.3 Podobne vezljivostne značilnosti imata tudi možnosti Sak – Part (accusativus cum participio, AcP), npr. azъ tebe stara sǫšta i tacěmi sědinami ukrašena sǫšta mьn̑ǫ Supr 48.6–7,4 ter Sak – INF (accusativus cum infinitivo, AcI), npr. da ne kto mьnitь mę bezumna byti 2 Kor 11.16 Christ Slepč Šiš;5 v obeh zgradbah drugi Sak nadomeščata kompleksnejši propozicijski določili Part in INF. V določilni možnosti Sdat – INF (dativus cum infinitivo, DcI) se kompleksna vsebina (INF) pripisuje določilu Sdat z vlogo vsebinskega udeleženca tipa prejemnik, npr. mьnělъ li jesi straxy ubojati sę namъ Supr 176.15–16.6 Navedene zgradbe ob glagolih umevanja niso pogoste, čeprav so ponekod stabilne (Ad, AcP, DcI ob mьněti, AcP ob věděti); vsem konkurira predvsem SENT (Grošelj, 2011, 127–137). Vpliv grščine na štiri določilne možnosti pa ni bil tipološko enak. Med vsemi namreč velja le AcI za mehanični prevodni kalk po gr. modelu, tj. za obrobno zgradbo, ki je bila v stcsl. jeziku »polslovnična«, ozko knjižna in mehanična posledica prevajanja (v mlajših csl. besedilih je tovrstnih kalkov več; Večerka, 1993, 235; 1999, 38). Ostale tri možnosti veljajo po R. Večerki za t. i. strukturne grecizme – za slov. slovnične možnosti, ki jih je gr. jezikovni model v stcsl. aktiviral. Pogosta prevodna ustreznica za gr. AcI in AcP je stcsl. AcP (mehanična stcsl. možnost AcI ustreza zgolj gr. AcI); gr. zgradbi sta v tem primeru vplivali na večjo rabo stcsl. slovničnega sredstva (Večerka, 1993, 235; 2002, 447). Podobno velja tudi za Ad (Večerka, 1993, 235),7 s katero se je pri glagolih umevanja prevajal večinoma gr. Ad (a ne nujno; Grošelj, 2011, 123–124). Najpogosteje pa gr. zgradbi AcI ustreza stcsl. DcI; ta je bil sicer del slov. jezikovnega sistema, vendar je bil kot ustreznica za gr. zgradbo po glagolih intelektualne in psihološke dejavnosti neobičajen, saj ga zaznamuje modalni pomen pripadnosti oz. 2 V analiziranem gradivu sem določila zasledil ob naslednjih glagolih umevanja: ob mьněti ‘meniti, misliti’, ‘obravnavati koga kot kaj’ in měniti ‘meniti, misliti, smatrati za’ vse štiri, ob věděti ‘vedeti, znati, poznati’ vse razen Sak – INF, ob vědati ‘vedeti, znati, poznati’ samo Sak – Sak, ob mysliti ‘misliti, razmišljati’ samo Sdat – INF (Grošelj, 2011, 117–127). Pri redkem določilu Part (predvsem po relativih in interogativih) v vlogi propozicijskega vsebinskega udeleženca ob věděti (tipa ne vědętъ bo čto tvoręšte L 23.34 S) naj bi o slovanskem izhodišču pričala predvsem neodvisnost od gr. prevodnih predlog (Večerka, 1961, 99–101). 3

Prim. gr. εἰδὼς αὐτὸν ἄνδρα δίκαιον καὶ ἅγιον (Ad).

Prim. gr. ἐγὼ μέν σε πρεσβύτερον ὄντα καὶ τοιαύτῃ πολιᾷ κεκοσμημένον ... νομίζω (AcP).

Prim. gr. … με δόξῃ ἄφρονα εἶναι (AcI).

Prim. gr. Νομίζεις φόβῳ δελεάσαι ἡμᾶς (AcI).

7 Sopomenskost zgradb SENT (zveza z byti) – AcP – Ad ustreza naslednji pretvorbni »antiklimaks«: *věmь, jako (ty) nagъ jesi – *věmь tę nagъ sǫštь – *věmь tę nagъ (Večerka, 2002, 449). Prehod k Ad predstavljajo polstavčne zgradbe (tip AcP, AcI), v katerih je udeležencu v Sak pripisana lastnost (zveze tipa byti + PovDol).

Medjezikovna razmerja in vezljivost

primernosti. Pri stcsl. zgradbi je torej tujejezični vzor aktiviral funkcijo in pomen, ki ju ta izhodiščno ni imela (Večerka, 1999, 39).

1.1.2 Slovenščina 1.1.2.1 Med izhodiščno romanska skladenjska sredstva v sln. naj bi sodilo določilo odSgen v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca; ob glagolih umevanja idr. se je pojavljalo do srede 19. st. (več v 2.2).

1.1.2.2 Na nemški vpliv bi lahko opozorili pri določilnih možnostih zoperSak (tudi v Sak* – zoperSak), čezSak (v Sak* – čezSak ), kSdat in poSlok.8 Določilo zoperSak (tudi v Sak* – zoperSak) ob glagolu misliti nastopa v vlogi prejemnika dejanja (negativne vsebine). Prekrivnost, predvsem v 16. st. (DB), z nem. predlogami (Luter) napeljuje na možnost prevodnega kalka (prim. razmerje z nem. widerSak), npr. 16. st. … ſerce bo miſlilu supèr to ſveto Saveso … Dan 11.27 DB; 19. st. … zoper Hesebon hudo mislijo. Jer 48.2 W; odstopanja od prevodnih predlog pa vendarle kažejo, da bi lahko šlo že za sistemski kalk.9 Podobno bi veljalo tudi za nekoliko redkejše določilo čezSak (v Sak* – čezSak; prim. nem. überSak), npr. 16. st. … inu hudu zhes me miſlio. Ps 41.8 DB.10 Med konkurenčnimi sredstvi (v vlogi predmeta nasprotovanja, nestrinjanja) se od 16. do 19. st. pojavljajo protiSdat, redkeje naSak,

8 V analiziranem gradivu sem določila zasledil ob naslednjih glagolih umevanja: zoperSak in čezSak (v Sak* – čezSak) ob misliti ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (od 16. do 19. oz. 18. st.); kSdat in poSlok ob misliti ‘misliti, razmišljati’ (10. in 16. st. oz. 16. in 19. st.; Grošelj, 2011, 145–165). 9 Prim. … Vnd sein hertz richten wider den heiligen Bund … Dan 11.28 (Luter); … Denn man gedenckt böses wider sie … Jer 48.2 (Luter). Kot že omenjeno, bi lahko na sistemskost kalka opozarjala odstopanja od predlog, prim. Vy ſte hudu supèr mene miſlili … 1 Mz 50.19 DB; Jr gedachtets böse mit mir zu machen … (Luter); vos cogitastis de me malum (Vulgata). V tem kontekstu so zanimivi zgledi z zapostavljenim predlogom zoper in daj., npr. … kar se takim zapuvidom zubper misli, govori … TO (III, 338); … si čestukrat Bogu inu nega bessedi zubper mislil, govuril inu sturil … TO (III, 506). Stičnost predloga (prislova) in glagola lahko pomeni približevanje glag. sestavljenkam s prislovno-predložno sestavino v vlogi predpone (glagolski kalk po nem. vzoru) tipa zoper misliti (prim. zoper stati; Merše, 2003, 81–83, 92; Vidovič-Muha, 1984). 10 Prim. … Vnd dencken böses vber mich. Ps 41.8 (Luter). Podoben Japljev zgled (18. st.), Katęri zhes mene hudú míſlio, … Ps 34.4, pa kaže že na samostojno, na tujejezično besedilo nevezano možnost, prim. … die mir vbel wöllen (Luter); … cogitantes mihi mala (Vulgata).

Robert Grošelj

sSins11 in nadSins (Orel, 1993, 416–417, 422, 426–429),12 ob glagolih umevanja (dejansko misliti ‘misliti, snovati v škodo/korist’; Grošelj, 2011) pa je določiloma konkuriral predvsem Sdat z nevtralizirano »protivnostjo«. Kalka po nem. vzoru sta mogoče tudi določili z vlogo razmernega vsebinskega udeleženca ob misliti – kSdat (10., 16. st.) in poSlok (16., 19. st.), npr. 16. st. Satu nema Predavàz ſpet k‘ſvojmu predanimu blagu miſliti … Ezk 7.13 DB; Vy, kir … vſelej le po krivizhnim goſpodovanju miſlite … Am 6.3 DB; 19. st. veliki točaj ne misli po Jožefu več Ravn. Obe določili sta izjemni (v tej vlogi sta do srede 19. st. prevladovali naSak, odSgen): osamljenost zgleda kSdat v DB in njegovo ujemanje z Lutrovim besedilom ponujata razlago s prevodno kalkiranostjo; določilo poSlok je nekoliko pogostejše, a tudi to – vsaj v DB – kaže na dokaj trdno zvezo z nem. predlogo.13 Kljub povedanemu pa je na pojavljanje določil pri misliti – ob tujejezičnem (predvsem knjižnem?) vzoru – verjetno vplivala tudi notranjejezikovna podpora, tj. vezljivost pomensko sorodnih sln. glagolov in pomenje samih predložnih zvez.14

1.1.2.3 Med določila, ki so se v sln. pojavila pod vplivom slovanskih jezikov, naj bi sodilo oSlok v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca; ob glagolih umevanja idr. se je uveljavilo v 2. pol. 19. st. (več v 2.2). H. Orzechowska (1974, 143) kot pokrajinski pojav, povezan z vplivom hrv. narečij in knj. sbh., razlaga tudi SENT ob znati v 16. in 19.–20. st. (dominantno določilo je 11 V osamljenem zgledu iz 19. st. Vi ste z menoj hudo mislili … Gen 50.20 W se lahko določilo sSins razloži z elipso nedoločnika v polstavku (misliti storiti z nekom). Domnevo podpirajo podobni zgledi iz 20. st.: k njemu sem mislil SSKJ (557); V Nemčijo je mislil z letalom VSSG (207); v tem primeru bi imel sSins v polstavku vlogo dopolnila ali razmernega predmetnega udeleženca. Vprašanje je, če je na določilo v konkretnem zgledu vplivala tujejezična podlaga, npr. Jr gedachtets böse mit mir zumachen (Luter). Podobno bi veljalo tudi za kajk. zgled iz 18. st., Mene sram prijatela moga, koji z menum dobro misli? (Velikov 83) RHKKJ. Določilo sSins je tu verjetno treba povezati s socijativom posrednog tipa (ide. starosti), npr. Аман, шта чиниш већерас са мном Кочић 214; v odnosu шта чиниш с њом se kaže kot relevanten tudi psihološki moment namere, namena tipa шта чиниш њој (Ivić, 1954, 175–176; zgledi že v Daničić, 1858, 601). 12

Prim. še zoperSak, protiSdat ob glagolih sovražne, obrambne dejavnosti v sod. sln. (Dular, 1982, 198, 201).

13 Za določilo kSdat prim. nem. zuSdat, npr. Darum soll der Verkäufer zu seinem verkeuften Gut nicht wieder trachten (Luter). Nemški (stvn.) vpliv bi lahko domnevali že pri zanimivem zgledu tovrstnega določila v BS (10. st.), Da c tomu dini, zinzi, muzlite, ide na camo ze vcloniti, nu ge pred bosima osima stati … BS II, 83–88 (prim. stvn. ziSdat ob dankjan, denkjan tipa denche ze minero betestimmo, lat. intende voci orationis meae; Graff, 1840, 152). Za določilo poSlok prim. zgled Ona miſli po eni Nyvi, … Prg 31.16 DB, ki kaže na ujemanje z denkt an einem Acher … (Luter). Na drugačno povezavo opozarja Pleteršnikov zgled iz DB (Plet I, 580): radi mita jemljo ino mislijo po dareh proti sie haben ein Verlangen nach Geschenken; Ravnikarjev zgled spremlja prevod der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr. 14 Pri kSdat tako ne gre zanemariti možnosti vezljivostnega križanja, prim. stcsl. glagole verovanja, upanja (SJS, II, 87) oz. sln. glagole tipa nagibati se, vzdihovati h komu/čemu (Dular, 1982, 189), in ciljnostnega pomena zveze kSdat (Orel, 1993, 210–217). V primeru poSlok bi prav tako lahko domnevali križanje s sln. glagoli tipa hrepeneti, hlepeti, ozirati se, poizvedovati po kom/čem (ciljni predmet ob glagolih miselne ali čutno-čustvene usmerjenosti; Dular, 1982, 190; Orel, 1993, 271–272).

Medjezikovna razmerja in vezljivost

sicer INF). Ker pa se je tovrstno določilo SENT pojavljalo v širšem sln. prostoru, npr. 19. st. ... kam nese me obup, ne znam. Kam? P; 20. st. Znaj, da pri nas to ni dovoljeno. SSKJ, je treba upoštevati tudi notranjejezikovni razvoj in zapleteno razreševanje pomenskih razmerij med védenjskimi glagoli nasploh. V 20.–21. st. je v knjižni sln. določilo SENT ob znati (tako kot pomen ‘vedeti’) obravnavano kot starinsko, kar bi potrjevalo postopno pomensko in skladenjsko normalizacijo (Orzechowska, 1974, 43); SENT se sicer ohranja v posameznih narečjih.

1.1.3 Hrvaščina in srbščina15 1.1.3.1 Med kompleksne balkanizme v srjslov. (štok.) diasistemu sodi določilo daPrez. Kot propozicijski vsebinski udeleženec – in sistemska ustreznica INF – se pojavlja ob t. i. kopulativnih ali semikopulativnih glagolih (prim. pomene ‘imeti sposobnost, znati’, ‘moči’ ali ‘nameravati’), npr. 18. st. Na koliko sebi mili(h) misli blago da razdili. V. Došen 73a; 19. st. Svak se smuti … ne umijuć muci da odoli. Osvetn. 4, 44; 20. st. Он зна да живи. Бак. 1.16 Medtem ko se na vzhodu tega prostora razmerje daPrez : INF razrešuje v korist prvega (t. i. dakanje), je na severozahodu ustaljen INF (Maretić, 1963, 653; Ivić, 1972, 125–126), npr. 16. st. Jeda mniš ubiti sam sebe? N. Ranjina 51b; 17. st. … misli udrit na Poljaka. I. Gundulić 359; 18. st. Razborito znade govoriti. Kačić kor. 64; 19. st. I ostale neke poglavice, no ih redom brojit’ ne umijem. (Npj. 5, 139) RHJ.17 Po I. Grickat je bila najverjetnejši aktivator za vzpostavitev daPrez na balkanskem prostoru grščina, v kateri se je zaradi oblikoskladenjske preobremenjenosti začel INF umikati odvisniškim zgradbam z ἵνα ‘da, da bi’. V slovanščini (stcsl.) je naraščala raba optativnega ali voluntativnega da v želelnih in namernih zgradbah (zaradi razlikovanja slovn. osebe, stilistike idr.), npr. dastъ imъ vlastь na dusěxъ … da izgonętъ ję Mt 10.1 Mar (gr. ὥστε ἐκβάλλειν αὐτά, lat. ut eicerent eos), se postopoma uveljavljala v osebkovnih zvezah tipa moje brašьno jestь da tvorjǫ … J 4.34 Mar (gr. ἐμòν βρῶμά ὲστιν ἵνα ποιήσω τὸ ϑέλημα, lat. meus cibus est ut faciam voluntatem) itn. (Grickat, 1975, 98–102). Takšno je bilo načeloma tudi stanje v srbcsl., vendar pa se je zgradba začela širiti tudi v položaje z enakim osebkom, po pomožnih glagolih, s pomenom prihodnjika 15

Hrv. in srb. obravnavam skupaj – kot dela srednjejužnoslovanskega (srjslov.) diasistema (Brozović, 1998, 4).

16 V analiziranem gradivu sem določilo daPrez zasledil ob glagolih misliti ‘nameravati’ (posamezni zgledi iz 16.–20. st.), umjeti ‘biti sposoben, moči’ (osamljen zgled iz 19. st.) in znati ‘znati, vedeti’ (osamljeni zgledi iz 19.– 20. st.; Grošelj, 2011, 213). Nekoliko preseneča skromna zastopanost te zgradbe, saj se regularno dubletno razmerje daPrez : INF v vzh. delu srjslov. prostora nagiba k prvi. 17 Prim. sicer skladenjsko-pomensko razmerje знам да радим ‘zavedati se realnega dejstva, da delam’ (SENT) proti з. да радим (daPrez) : з. радити (INF) ‘sposoben sem delati’ (prir. po Stevanović, 1969, 790–791).

SLOVA JEZIK ISBN 978-961-237-530-0

VOJKO GORJANC (UR.): SLOVANSKI JEZIKI IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST

9 789612 375300

VOJKO GORJANC (UR.)

SLOVANSKI JEZIKI

IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST Ljubljana 2012