Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma

Tone Smolej ISBN 978-961-06-0073-2

ISBN 978-961-06-0073-2

9 789610 600732

Slovenska_recepcija_francoske_knjizevnosti_naslovka_FINAL.indd 1

Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma

Tone Smolej je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskuje slovensko-francoske literarne odnose, imagologijo, tematologijo in zgodovino primerjalne književnosti. Uredil je priročnika Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti. Imagološko berilo (2002) in Tematologija. Izbrana poglavja (2007) ter štiri zbornike Društva slovenskih književnih prevajalcev. Skupaj z Matejem Hriberškom je sestavil učbenik Retorične figure (2006), skupaj z Majdo Stanovnik pa je napisal knjigo Anton Ocvirk (2007).

Pri Založbi ZRC, ZRC SAZU pa so izšle tri njegove monografije, in sicer leta 2007 Slovenska recepcija Emila Zolaja (1880–1945), 2008 Iz francoskega poslovenjeno. Prispevki za zgodovino slovenskega literarnega prevoda ter 2015 »Kaj večega poskusiti in postati«. Slovenski pisatelji dunajski študentje (1850–1926). Komentiral je tudi več slovenskih izdaj francoskih klasikov (Baudelaire: Rože zla, Corneille: Polievkt, Sofoniba, Cina, Hugo: Pesmi o Jutrovem, Molière: Amfitrion, Rousseau: Julija ali Nova Heloiza, Zola: Beznica, Umetnina).

Tone Smolej

Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma

Znanstvena monografija Toneta Smoleja se ukvarja s slovenskim sprejemom francoske književnosti od 17. do 19. stoletja, to pa tako, da so v ospredju izbrana dela desetih francoskih pisateljev, večinoma klasikov. V prvem delu knjige obravnava slovensko recepcijo Molièra, Corneilla in Racina. V drugem delu so raziskani Beaumarchaisovi vplivi na Linharta ter Rousseaujevi na Trdino, Stritarja in Cankarja. Avtorja zanima tudi slovenska recepcija Hugoja in Sueja, posebej pa velja poudariti njegovo študijo o Prešernovem Krstu pri Savici. Tretji del je posvečen književnosti med naturalizmom in simbolizmom. Podrobneje se ukvarja z vplivi Maupassanta in Goncourta, raziskuje pa tudi Baudelairove vplive na slovensko poezijo med obema vojnama.

Darja Pavlič

Monografija nudi sintetičen pregled nad razgibano in detajlirano množico povezav, po katerih je francoska književnost prenikala v slovensko literaturo ter ji nudila nekatere tako vsebinske pobude kakor tudi formalno-estetske zglede.

Evidentno je, da gre za sintezo dolgoletnega znanstvenega dela, ki pomembno dopolnjuje zahodna obzorja slovenske literarne vede in komparativistike.

Matija Ogrin

15.5.2018 9:24:48

Tone Smolej

Slovenska recepcija francoske knjiĹževnosti od klasicizma do simbolizma

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 1

15.5.2018 8:37:56

Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333) Avtor: Tone Smolej Recenzenti: Darja Pavlič, Matija Ogrin Lektorica: Mateja Lutar Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Prevod povzetka v francoščino: Florence Gacoin-Marks Fotografija avtorja na zavihku: Matjaž Rebolj © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2018 Prva izdaja Naklada: 200 Cena: 22,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Raziskovalni program št. P6-0265 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.133.1.09:821.163.6 SMOLEJ, Tone Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma / Tone Smolej ; [prevod povzetka v francoščino Florence Gacoin-Marks]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. - (Razprave FF, ISSN 2335-3333) ISBN 978-961-06-0073-2 294895616

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 2

15.5.2018 8:37:56

Kazalo vsebine Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 I. KLASICIZEM 1 Slovenska recepcija Pierra Corneilla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.1

Bralska in kritiška recepcija do prvih slovenskih prevodov . . . . . 13

1.2 Prevodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 1.3

Produktivna recepcija Psihe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

1.4 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2 Od precioze do borke za emancipacijo.

Klasicistični in neklasicistični vzori Celestinove Roze . . . . . . . . . . 23 2.1

Celestin med Millom in Molièrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

2.2

Roza kot precioza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

2.3

Služabniki in starci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2.4

Uprizoritev in recepcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

2.5 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 3 »Predelujem stare mojstre, ki so jim že potekle avtorske pravice.« . .

Molière v dramskem opusu Andreja Rozmana . . . . . . . . . . . . . . 31 3.1

George Dandin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

3.2 Tartuffe v Tartifu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 3.3

Skopuh v Skopuhu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

3.4

Namišljeni bolnik v Hiphophondriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

3.5 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 4 Slovenska recepcija Jeana Racina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 4.1

Japljev prevod Racinovega Cantique . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

4.2

Racine v času Ilirskih provinc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

4.3

Čopovi pogledi na Racina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

4.4

Racine v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

4.5

Kržišnikova produktivna recepcija: Agapiz . . . . . . . . . . . . . . . . 54

4.6

Recepcija v katoliškem tisku in na levici . . . . . . . . . . . . . . . . 58

4.7

Prevodi in odmevi Britanika in Fedre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

4.8 Novakova Kasandra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 4.9 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

3

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 3

15.5.2018 8:37:56

II. OD RAZSVETLJENSTVA DO ROMANTIKE 5 Kratka primerjalna francosko-avstrijsko-slovenska recepcija Beaumarchaisove Figarove svatbe (1784–1790) . . . . . . . . . . . . . 71 5.1

Francoska recepcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

5.2

Avstrijska recepcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

5.3

Slovenska recepcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

5.4 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 6 »Nikdar ne bom tvoja žena!« – Francoske literarne vzporednice Krsta pri Savici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 6.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 6.2

Konflikt med nasilnim in ljudomilim krščanstvom . . . . . . . . . . 82

6.3

Slovo in junakinjina spreobrnitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

6.4 Samomor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 6.5

Zaobljuba večnega devištva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

6.6

Zgledi Črtomirove spreobrnitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

6.7

Motiv ponovnega snidenja v nebesih . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

6.8

Predromantična narava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

6.9 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 7 Rousseaujevi avtobiografski zgledi pri Trdini in Cankarju . . . . . . . 91 7.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 7.2

Rousseau in Trdina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

7.3

Rousseau in Cankar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98

7.4 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 8 Zorin na obisku pri Julie: Stritar in Rousseau . . . . . . . . . . . . . . 101 8.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 8.2 Montmorency . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 8.3 Pariz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 8.4

Motivi epistolarnega žanra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

8.5

Poznejše omembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

8.6 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

4

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 4

15.5.2018 8:37:57

9 »Med ljudi bom šel s knjigo Hugoja v rokah.« Recepcija Victorja Hugoja na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . 111 9.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 9.2

Hugo v slovenskem časopisju (prevodi, omembe, kritike) . . . . 111

9.3

Recepcija Hugoja v slovenski književnosti . . . . . . . . . . . . . . 117

9.4 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

123

10 Od Pariških do Ljubljanskih misterijev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 10.1

Recepcija Suejevih Misterijev v nemškem prostoru . . . . . . . . 125

10.2

Slovenska pasivna recepcija Sueja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126

10.3 Laibacher Mysterien v luči Sueja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 10.4 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 III. OD NATURALIZMA DO SIMBOLIZMA 11 Goncourtova Dekle Eliza in Slovenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 11.1

Kritiška recepcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137

11.2

Produktivna recepcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139

11.3 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 12 Le Horla Guyja de Maupassanta in Na otoku Ivana Cankarja . . . . 147 12.1

Slovenska recepcija Maupassanta v devetdesetih letih . . . . . . 147

12.2

Maupassant – Cankar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148

12.3 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 13 Maupassantov naturalistični roman ženske in Njeno življenje Zofke Kveder . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 13.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 13.2 Naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 13.3

Oče in mati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154

13.4

Mladostne iluzije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155

13.5 On . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 13.6

Sinovo rojstvo in značaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160

13.7 Revščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 13.8

Smrt in pesimistično vzdušje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163

13.9 Morje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 13.10 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166

5

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 5

15.5.2018 8:37:57

14 Baudelairovi vplivi na slovensko poezijo do leta 1945 . . . . . . . . 167 14.1 Moderna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167 14.2

Molè, Golia, Gradnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169

14.3 Kosovel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 14.4 Vodušek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 14.5 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 IV. DODATEK 15 Francoski repertoar Dramatičnega društva (1867–1907) . . . . . . 181 15.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 15.2

Francoski dramatiki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182

15.3 Prevajalci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 15.4

Med cenzuro, publiko in kritiko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185

15.5

Največkrat izvajani avtorji, prevod in recepcija . . . . . . . . . . . 188

15.6 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 Résumé: La réception slovène de la littérature française du classicisme au symbolisme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 Bibliografija slovenskih prevodov francoske dramatike, uprizorjenih na odru Dramatičnega društva (1867–1907) . . . . . . . . . . . . . . 205 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 6

15.5.2018 8:37:57

Uvod Pred natanko dvajsetimi leti se je začela moja akademska pot. Ker sem se že pri diplomi ukvarjal z Zolajevimi vplivi na Cankarja, sem se odločil, da bom tudi v okviru podiplomskega študija raziskoval slovensko recepcijo francoskega naturalizma in rezultat tega je bila leta 2007 objavljena monografija Slovenska recepcija Emila Zolaja (1880–1945). Vzporedno s tovrstnimi raziskavami sem se ukvarjal tudi s starejšimi slovenskimi prevodi francoske književnosti, te študije so izšle leto pozneje v knjigi Iz francoskega poslovenjeno.

Različne obletnice so me spodbujale, da sem v preteklih dvajsetih letih raziskoval tudi recepcijo francoskih piscev od 17. do 19. stoletja. Pričujočo knjigo je zato treba brati kot zadnji del trilogije o slovensko-francoskih literarnih odnosih, saj izključuje že obdelano slovensko recepcijo Zolaja in se le deloma dotika prevajalskih vprašanj.

Prvi sklop je posvečen slovenski recepciji francoskega klasicizma, za katerega sem se navdušil pri predavanjih prof. Andreja Capudra na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. V knjigi je celostno obdelana recepcija Corneilla in Racina, pri Molièru pa sem se osredinil na nekatere najbolj zanimive dramaturške interpretacije ter na njegove vplive na Celestina in Rozmana. Najobsežnejši je drugi sklop, v katerem preučujem slovensko recepcijo francoskih piscev 18. in 19. stoletja, poseben izziv je bila rekonstrukcija Prešernove francoske biblioteke. Osrednji avtor tega sklopa je Jean-Jacques Rousseau, ki so ga brali številni, od Prešerna, Trdine, Stritarja do Cankarja. V zadnjem sklopu obravnavam recepcijo nekaterih francoskih naturalistov in Baudelaira, ki so ga nekateri sočasni slovenski kritiki povezovali z naturalizmom. Če je v ospredju treh sklopov zlasti preučevanje produktivne recepcije, pa v dodatku raziskujem slovensko reproduktivno recepcijo francoske dramatike od 1867 do 1907.

Francosko-slovenski literarni stiki so bili vedno pomembno težišče Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete, saj je bila že tretja doktorska disertacija pod mentorstvom Antona Ocvirka posvečena Baudelairovim vplivom na Župančiča. Njen avtor Joža Mahnič je leta 1944 začel sistematično preučevati slovensko recepcijo francoske književnosti. V naslednjih sedmih desetletjih je nastalo na Oddelku kar nekaj diplomskih nalog in doktoratov s tega področja.

Posebej velja omeniti doktorsko disertacijo Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, v kateri je Boris A. Novak med drugim obdelal tudi vprašanje francoskega aleksandrinca v slovenski poeziji in prevodni literaturi.

Posebej me veseli, da sta v zadnjih petih letih izšli še dve monografiji, ki bogatita naše vedenje o francosko-slovenskih kulturnih odnosih. Leta 2013 je Peter 7

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 7

15.5.2018 8:37:57

Vodopivec popisal usodo Francoskega inštituta in lektorja Yvesa Lacroixa, leta 2017 pa je Florence Gacoin-Marks izdala knjigo, v kateri analizira Levstikove francoske prevode ter francoske vplive na njegovo lastno ustvarjanje. O problematiki francosko-slovenskih odnosov je izšlo še več člankov, v zadnjem času npr. razprava Katje Mihurko Poniž in Tanje Badalič, ki se kot prva osredinja zgolj na slovensko recepcijo francoskih pisateljic.

Neizčrpen vir za raziskovanje francoskih vplivov na slovensko literaturo je monografija Janka Kosa Primerjalna zgodovina slovenske literature. Marsikatero njegovo tezo sem izbral za izhodišče posameznih poglavij te knjige, imel pa sem tudi redek privilegij, da sem se lahko s prof. Kosom o posameznih vprašanjih posvetoval.

To je moja prva knjiga, ki izhaja pri fakultetni založbi. Rad bi se zahvalil dr. Matevžu Rudolfu za podporo, Juretu Preglauu za postavitev in mag. Mateji Lutar za nadvse natančen pregled besedila. Posebna zahvala gre Poloni Šubelj za izdelavo zahtevnega imenskega kazala. Hvala tudi prof. dr. Darji Pavlič in doc. dr. Matiji Ogrinu za recenzijo besedila. Prof. dr. Tomažu Toporišiču se zahvaljujem za posredovanje arhivskega gradiva Slovenskega mladinskega gledališča, Katarini Kocijančič pa za pomoč pri iskanju dramskih rokopisov v Slovenskem gledališkem inštitutu. Hvala tudi Florence, Martini, Mateju, Roku in Gregorju za več kot dvajsetletno prijateljstvo in dolge diskusije.

Nedavno sem pregledoval zapuščino prof. Evalda Korena in naletel na dokument – strokovno poročilo za mojo asistenturo, ki ga je podpisal marca 1998. Pred dvajsetimi leti mi je prof. Koren s tem omogočil akademsko pot, hkrati pa je vselej kritično komentiral moje delo, tudi posamezna poglavja te knjige. Brez njega moje monografije ne bi bilo, zato jo posvečam njemu v spomin.

Tone Smolej

8

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 8

15.5.2018 8:37:57

Kratice AS – Arhiv Slovenije DIS – Dom in svet E – Edinost IB – Illyrisches Blatt N – Novice Rz NUK – Rokopisna zbirka, Narodna in univerzitetna knjižnica S – Slovenec SLOGI – Slovenski gledališki inštitut SN – Slovenski narod ZAMU – Zgodovinski arhiv in muzej univerze ZD – Zbrana dela Pri delu sem uporabljal avtorski katalog Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

9

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 9

15.5.2018 8:37:57

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 10

15.5.2018 8:37:57

I. Klasicizem

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 11

15.5.2018 8:37:57

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 12

15.5.2018 8:37:57

1

Slovenska recepcija Pierra Corneilla

1.1

Bralska in kritiška recepcija do prvih slovenskih prevodov

Čeprav je ime Pierra Corneilla med tremi francoskimi klasicističnimi dramatiki morda najmanj znano, je pri nas prisotno že več stoletij, a slovenska recepcija tega avtorja še ni bila sistematično obravnavana. Corneilleve knjige so se na današnjem slovenskem ozemlju verjetno pojavile že v času njegovega življenja, v drugi polovici 17. stoletja: družina Auersperg je posedovala prvo izdajo Pompejeve smrti (La Mort de Pompée. Paris. A. de Sommaville, A. Courbe, 1644),1 Janez Vajkard Valvasor je imel izvod Corneilleve martirološke tragedije Polievkt (Polyeuctus oder Christlicher Martyrer, Leipzig, Halle, 1669), ki jo je v nemščino prevedel Christopher Kormarten.2 V 18. stoletju pa Corneilleva dela v izvirniku in italijanskem prevodu poseduje Gabriel von Buset na dvorcu Teriška vas (Štuhec, 2018). V sedemdesetih letih 18. stoletja se spet pojavi priimek Corneille, in sicer v povezavi s Pierrovim devetnajst let mlajšim bratom Thomasom, saj je Menningerjeva skupina v tem času v Ljubljani upodobila njegovo uspešnico Grof Esseški (Ludvik, 1957, 54).

Brata Pierra je dobro poznala generacija, ki se je šolala v času Ilirskih provinc, saj so bila njegova dela obravnavana pri pouku retorike, najboljšim dijakom so jih celo podarjali za nagrado (Tavzes, 1929, 41), posedoval jih je tudi Matija Čop. V istem času je romantik Charles Nodier v svojem časopisu Télégraphe Officiel objavil kritiko klasicistične poetike, po njegovem mnenju brez Seneke in Lukana Corneilla sploh ne bi bilo (Nodier, 1933, 50). Dramatikovo ime se pojavi tudi v članku iz Carinthie leta 1850, ki opisuje prvi nastop gospodične Rachel v Horaciju,3 konec petdesetih let 19. stoletja je opaznih tudi več izposoj Corneillevih del v Licejski knjižnici,4 nato pa se več desetletij skoraj ne pojavlja. Več informacij o Corneillu so lahko v drugi polovici 19. stoletja pridobili slovenski pisatelji, ki so na Dunaju poslušali predavanja iz francoščine. Davorinu Hostniku, poznejšemu prevajalcu francoske dramatike, je leta 1878 Ferdinand Lotheissen predaval o Corneillevih tragedijah, Jožef Kržišnik, poznejši prevajalec Nodiera, pa se je v šolskem letu 1886/87 vpisal na seminar istega profesorja o Corneillevem Horaciju.

Na začetku 20. stoletja, leta 1905, je Oton Župančič obiskal Pariz, kjer si je v Comédie-Française ogledal neko Corneillevo delo, nad katerim pa ni bil navdušen: »Corneille – Deklamacije. Grki so imeli svoj chroros, ta je reflektiral, medtem ko so osebe 1 2 3 4

A collection of valuable printed books and atlases formed in the Seventeenth Century by a Continental Nobleman. The Property of Senhor German Mailhos and Senhora Johana Auersperg de Mailhos of Montevideo, Uruguay. First day's sale (14. 6. 1983).

Bibliotheca Valvasoriana. Katalog knjižnice J. V. Valvasorja. Ljubljana, Zagreb: SAZU in Narodna i sveučilišna knjižnica, 1995. 224.

Erstes Auftreten von Frl. Rachel. Carinthia 77 (1850). 309–310.

Protocoll der entlehnten Werke, 1856–1860. Rz NUK.

13

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 13

15.5.2018 8:37:57

delale in trpele. Tukaj reflektirajo junaki, in jaz ne morem verjeti v njih trpljenje. Narjan pravi: 'Za svoj čas je bil le imeniten. ' Kaj se pravi to? Nič.« (Župančič, 1982b, 200).

Vsi pa niso bili takšnega mnenja. V šolskem letu 1921/22 je prof. Zelenik skupaj z dijaki ptujske gimnazije uprizoril Cida kar v francoščini. Dona Rodriga je upodobil petošolec Edvard Kocbek, ki se tega dogodka spominja v odlomku pesmi Grozljivi popoldan: Od tistega hipa, ko sem začel ministrirati, sem postal rdeči trak v misalu in v strašni knjigi o svetovni zgodovini, izgovarjal sem latinske besede, prenašali so me od berila do evangelija, zdel sem se sam sebi usodno izvoljen, doživel sem povzdigovanje svoje domovine in njeno skromnost, v meni je začelo vreti, prve pesmi v vetru in v šumu iglavcev, prvi nastopi na odru, Kmet in fotograf, prvi dve ljubezni, Poljakinja in Rusinja, Cid v ptujskem teatru. (Kocbek, 2008, 54) Corneillevo ime se občasno omenja tudi v razpravah slovenskih teatrologov, vendar vselej v povezavi z Molièrom ali Racinom. Medtem ko so njuna dela po drugi svetovni vojni uprizarjali, pa Corneille ni imel te sreče. Le Janko Kos je leta 1962 v antologiji Svetovna književnost objavil prizor iz Cida v prevodu Ade Škerl.

Jože Javoršek (1984, 9) je tako ob tristoletnici dramatikove smrti zapisal, da je Corneille Slovencem pač tuj. Kot razlog navaja dejstvo, da je dramatik upodabljal junake in samozavestne ljudi, ki jih slovenska literatura sploh ne pozna.

1.2

Prevodi

V resnici smo tedaj že imeli prvo celovito slovenitev kakega njegovega dela, saj je Jože Smej leta 1983 v celoti prevedel Polievkta in ga objavil pod naslovom Mučenik.

Ker je prevod izšel pri župnijskem uradu Poljčane, ni bil deležen pozornosti. Leta 1990 je Marija Javoršek za zbirko Kondor prevedla Odrsko utvaro in Cida.5 V nadaljevanju se bomo ukvarjali s slovenitvami stanc v treh dramah, saj lahko prav ti znameniti verzi povedo marsikaj o prevodnih problemih. Corneille je večinoma uporabljal aleksandrince z zaporedno rimo, v dramah Medeja, Cid in Polievkt pa je za ključni monolog ustvaril stance z zahtevno verzno strukturo. Corneille je menil, da stance lahko izražajo neko nezadovoljstvo, bojazni ali neodločnosti, ne pa jeze ali groženj. Z njimi igralec zajame sapo in tako razmisli, kaj mora izreči ali razrešiti (Cuénin-Lieber, 2002, 96).

5

Odrsko utvaro so uprizorili v SLG Celje leta 1993 in v SNG Nova Gorica sedem let pozneje. Tedaj so uprizorili nov prevod Igorja Lampreta. Leta 2000 pa so študenti AGRFT uprizorili Cida, Iva Krajnc je za vlogo Jimene dobila Severjevo nagrado.

14

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 14

15.5.2018 8:37:57

V šestem prizoru prvega dejanja Cida je šest desetvrstičnih stanc. Prve štiri verze z oklepajočo rimo sestavljajo osmerec in trije aleksandrinci. Sledi dvostišje z aleksandrincem in šestercem z zaporedno rimo, v drugem delu pa so še štirje verzi s prestopno rimo, v katerih so deseterec, šesterec in spet dva deseterca. Poglejmo, kako je Corneille ubesedil slavno Cidovo dilemo, potem ko se je njegov oče sprl z očetom njegove zaročenke: Que je sens de rudes combats!

Contre mon propre honneur mon amour s'intéresse: Il faut venger un père, et perdre une maîtresse; L'un m'anime le cœur, l'autre retient mon bras.

Réduit au triste choix, ou de trahir ma flamme, Ou de vivre en infâme, Des deux côtés mon mal est infini.

O Dieu! L'étrange peine!

Faut-il laisser un affront impuni?

Faut-il punir le père de Chimène?

(Corneille, 1957b, 770)

(8) (12) (12) (12) (12) (6) (10) (6) (10) (10)

A B B A C C D E D E

Marija Javoršek je skrbno upoštevala izvirno porazdelitev rim, verze pa je prevedla v jambskem ritmu. Kot je znano, je to ena od slovenskih rešitev prevajanja francoskega aleksandrinca, ki ima pri ženski rimi enajst zlogov, pri moški pa deset.6 Ljubezen (mon amour) in ljubljeno osebo (une maîtresse) je metonimično zamenjala s srcem in srečo. V dvostišju se je izgubila junakova omejitev na žalostno izbiro, ali naj izda svoj plamen ali živi brez časti (ou de trahir ma flamme, / Ou de vivre en infâme).

Sintagma »moj up je prazen« ne ustreza neskončnosti trpljenja (mon mal est infini).

Spopad se vnel je v duši: naj za srce se zoper čast borim?

Očeta rešim, srečo naj zgubim? Če zmaga čast, ljubezen se poruši.

Ljubezen naj izdal bi? Podla past!

Zgubim naj torej čast?

Karkoli zmaga, ves moj up je prazen in vse je brez pomena.

Naj podležu res odpustim vso kazen?

Za čast umre tvoj oče naj, Jiména?

(Corneille, 1990, 94) 6

(7) (10) (10) (11) (10) (6) (11) (7) (11) (11)

A B B A C C D E D E

Več o tem Novak, 1995.

15

Slovenska_recepcija_FINAL.indd 15

15.5.2018 8:37:57

Tone Smolej ISBN 978-961-06-0073-2

ISBN 978-961-06-0073-2

9 789610 600732

Slovenska_recepcija_francoske_knjizevnosti_naslovka_FINAL.indd 1

Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma

Tone Smolej je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskuje slovensko-francoske literarne odnose, imagologijo, tematologijo in zgodovino primerjalne književnosti. Uredil je priročnika Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti. Imagološko berilo (2002) in Tematologija. Izbrana poglavja (2007) ter štiri zbornike Društva slovenskih književnih prevajalcev. Skupaj z Matejem Hriberškom je sestavil učbenik Retorične figure (2006), skupaj z Majdo Stanovnik pa je napisal knjigo Anton Ocvirk (2007).

Pri Založbi ZRC, ZRC SAZU pa so izšle tri njegove monografije, in sicer leta 2007 Slovenska recepcija Emila Zolaja (1880–1945), 2008 Iz francoskega poslovenjeno. Prispevki za zgodovino slovenskega literarnega prevoda ter 2015 »Kaj večega poskusiti in postati«. Slovenski pisatelji dunajski študentje (1850–1926). Komentiral je tudi več slovenskih izdaj francoskih klasikov (Baudelaire: Rože zla, Corneille: Polievkt, Sofoniba, Cina, Hugo: Pesmi o Jutrovem, Molière: Amfitrion, Rousseau: Julija ali Nova Heloiza, Zola: Beznica, Umetnina).

Tone Smolej

Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma

Znanstvena monografija Toneta Smoleja se ukvarja s slovenskim sprejemom francoske književnosti od 17. do 19. stoletja, to pa tako, da so v ospredju izbrana dela desetih francoskih pisateljev, večinoma klasikov. V prvem delu knjige obravnava slovensko recepcijo Molièra, Corneilla in Racina. V drugem delu so raziskani Beaumarchaisovi vplivi na Linharta ter Rousseaujevi na Trdino, Stritarja in Cankarja. Avtorja zanima tudi slovenska recepcija Hugoja in Sueja, posebej pa velja poudariti njegovo študijo o Prešernovem Krstu pri Savici. Tretji del je posvečen književnosti med naturalizmom in simbolizmom. Podrobneje se ukvarja z vplivi Maupassanta in Goncourta, raziskuje pa tudi Baudelairove vplive na slovensko poezijo med obema vojnama.

Darja Pavlič

Monografija nudi sintetičen pregled nad razgibano in detajlirano množico povezav, po katerih je francoska književnost prenikala v slovensko literaturo ter ji nudila nekatere tako vsebinske pobude kakor tudi formalno-estetske zglede.

Evidentno je, da gre za sintezo dolgoletnega znanstvenega dela, ki pomembno dopolnjuje zahodna obzorja slovenske literarne vede in komparativistike.

Matija Ogrin

15.5.2018 9:24:48