Marko Stabej (1965) je redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zanima ga predvsem kontekstualno jezikoslovje. Raziskovalno in praktično se med drugim ukvarja z jezikovno politiko in načrtovanjem, bil je dolgoletni predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na FF UL ter vodja in član različnih strokovnih in raziskovalnih delovnih skupin. Andrejka Žejn (1977) je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. V svojih raziskavah se posveča vprašanjem razvoja slovenske pripovedi. Med podiplomskim študijem je na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu sodelovala pri dialektološko-sociolingvističnem projektu o slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem. Za doktorsko disertacijo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sociolingvistično iskrenje, zasnovano v počastitev 90. obletnice rojstva zaslužne profesorice dr. Brede Pogorelec, dokazuje, da ogenj raziskovalne vneme, ki ga je zanetila med svojimi študenti, danes avtorji številnih uporabnojezikoslovnih del ter mentorji diplom, magisterijev in doktoratov, ni zamrl, kaj šele ugasnil, temveč se je dodobra razmahnil in razplamtel. Monografija namreč prinaša znanstvene izsledke o z jezikom povezanih družbenih vprašanjih in njihovem povratnem učinku na jezik, torej o tistih vprašanjih, ki jih je profesorica postavljala v ospredje svojega raziskovalnega, pedagoškega in družbenega prizadevanja in delovanja. Gotovo bi jo razveselila skupna, ključna poteza vseh prispevkov: osrednji predmet raziskovanj je namreč slovenski jezik v različnih povezavah z drugimi jeziki v celotnem slovenskem etničnem prostoru, torej znotraj Slovenije in v sosednih državah, pa tudi zunaj njega, v drugih državah Evrope in po svetu, kamor se slovenščina širi s selitvami Slovencev iz matičnega osredja, trajnimi ali začasnimi. Posebna vrednost monografije je, da ponuja pester nabor razprav o ta čas v slovenskih razmerah aktualnih sociolingvističnih vidikih. Poleg klasičnih študij o prosti variaciji in z zvrstnostjo povezanih vprašanj, problematike jezikovnega stika, jezikovne politike in jezikovnih stališč odpira tudi pobude za širjenje slovenščine v novih funkcijah in novih medijih, kot sta slovenski znakovni jezik in slovenska e-knjiga. Na konceptualno raznolika, večinoma temeljito premišljena izhodišča se v večini prispevkov navezujejo smotrni metodološki prijemi, nekateri tudi prvič uporabljeni na Slovenskem. Tako izsledki nadgrajujejo dosedanje védenje o konkretnih razsežnostih sobivanja slovenščine v stiku z drugimi jeziki, o razumevanju zvrstnosti med govorci slovenščine, o jezikovnopolitičnih in ideoloških dilemah. dr. Albina Nećak Lük, zasl. prof. na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
Sociolingvistično iskrenje
Maja Bitenc (1980) je raziskovalka in docentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Področje njenega strokovnega zanimanja je sociolingvistika; raziskovalno se ukvarja predvsem z variantnostjo sodobne govorjene slovenščine, jezikovnimi stališči ter povezavo med jezikom in identiteto. Njena doktorska disertacija o jeziku na poti med Idrijskim in Ljubljano je prejela nagrado FF UL za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja.
Sociolingvistično iskrenje Urednici in urednik: Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn
Posebnost sociolingvistične monografije, zasnovane ob jubileju zaslužne profesorice dr. Brede Pogorelec, je, da večglasja v sodobni slovenski sociolingvistiki ne predstavlja z izborom »kanoniziranih« besedil uveljavljenih avtorjev, ampak z izsledki sociolingvističnih raziskav, ki so v zadnjem desetletju potekale v okviru formalnega visokošolskega usposabljanja. Trinajst prispevkov, nastalih na podlagi diplomskih in doktorskih del, odslikava tako nadaljevanje slovenskega sociolingvističnega izročila kot njegovo prenovo in vključitev v sodobne sociolingvistične smeri in tokove. Če je prvo morda najbolj očitno iz same strukture monografije, katere poglavja se še vedno skupinijo okrog treh jedrnih vsebinskih sklopov slovenske sociolingvistike (jezikovna zvrstnost, jeziki v stiku in jezikovna politika), pa med bistvenimi premiki na drugem polu velja izpostaviti povečanje števila raziskav, ki temeljijo na analizi jezikovnega gradiva. Največja odlika monografije in njenega izbora besedil je tematski prerez jezikovne problematike, obravnavane v prispevkih. Knjiga kot celota načenja aktualna jezikovna in družbena vprašanja sodobne slovenske jezikovne skupnosti – od ohranjanja slovenskega jezika in identitete zunaj meja Slovenije, integracije učencev priseljencev v šolski sistem, tolmačenja v slovenski znakovni jezik prek slovenščine v visokem šolstvu do opazovanja jezikovne rabe, ki razkriva vzorce družbenega obnašanja – pri tem pa je zaradi svoje zasnove izrazito naravnana v prihodnost, v nadaljnji razvoj stroke. dr. Karmen Kenda-Jež, višja znanstvena sodelavka na ZRC SAZU
ISBN 978-961-06-0417-4
ISBN 978-961-06-0417-4
9 789610 604174
Sociolingvisticno_iskrenje_naslovka_FINAL.indd 1
12. 02. 2021 13:53:27
SOCIOLINGVISTIČNO ISKRENJE
Urednici in urednik: Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 1
3. 03. 2021 09:36:00
SOCIOLINGVISTIČNO ISKRENJE Urednici in urednik: Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn
Recenzentki celotne monografije: Karmen Kenda-Jež, Albina Nećak Lük
Recenzentke in recenzent prispevkov: Maja Bitenc, Darja Fišer, Nataša Gliha Komac, Monika Kalin Golob, Karmen Kenda-Jež, Albina Nećak Lük, Nataša Pirih Svetina, Marko Stabej, Mojca Stritar Kučuk Lektorica: Andrejka Žejn
Lektor angleških povzetkov: Neville Hall Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: Irena Podobnik
Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slovenistiko
Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2021
Prva izdaja, prvi natis
Naklada: 200 izvodov Cena: 24,90 EUR
To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2020. Raziskovalni program št. P6-0215 in projekt št. Z6-9371 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610604167
Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=46466819 ISBN 978-961-06-0417-4 E-knjiga COBISS.SI-ID=46411779 ISBN 978-961-06-0416-7 (pdf )
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 2
3. 03. 2021 09:36:00
Petri
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 3
3. 03. 2021 09:36:00
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 4
3. 03. 2021 09:36:00
Kazalo Uvod.......................................................................................................................... 7 JEZIKOVNA ZVRSTNOST/VARIANTNOST Ana Gruden Pojmovanje socialne zvrstnosti pri govorcih slovenščine in vpliv šolanja..................13 Maja Bitenc Med realnostjo in samooceno jezikovne rabe...........................................................35 Tina Šlajpah Sociolingvistična analiza sinhroniziranih animiranih filmov....................................57 MEDJEZIKOVNO SPORAZUMEVANJE V ŠOLSKEM OKOLJU Mihaela Knez Jezikovna zmožnost učencev priseljencev v osnovni šoli...........................................79 Alenka Morel Medjezikovni stiki v slovenskem šolskem okolju....................................................107 Marjetka Kulovec Stališča o tolmačenju v slovenski znakovni jezik v izobraževanju gluhih in naglušnih ................................................................................................123 SLOVENŠČINA V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Petra Jerovšek Stališča dijakov do slovenskih in nemških jezikovnih zvrsti na avstrijskem Koroškem: Raziskava s tehniko prikritih dvojic...................................149
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 5
3. 03. 2021 09:36:00
6
Kazalo
Damjana Kern Andoljšek Ohranjanje identitete s poučevanjem slovenščine med Slovenci v Avstriji.............171 Manca Klun Slovenščina in slovenstvo v Braziliji .......................................................................189 Maša Novak Vzorci preklapljanja v dvojezičnem pogovoru.........................................................213 Renata Zamida E-knjiga v slovenščini kot priložnost za ohranjanje vitalnosti slovenskega jezika zunaj meja Slovenije.....................................................................................235 JEZIKOVNA POLITIKA IN MEDIJSKI DISKURZ Marija Sotnikova Štravs Jezikovna politika v visokem šolstvu na Poljskem, v Sloveniji in Ukrajini..............259 Zoran Fijavž, Darja Fišer Citatnost in reprezentacija v spletnem migracijskem diskurzu...............................279 Imensko kazalo.......................................................................................................297
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 6
3. 03. 2021 09:36:00
7
Uvod Monografijo s področja sociolingvistike smo na pobudo Vojka Gorjanca zasnovali ob 90-letnici rojstva zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani dr. Brede Pogorelec z željo, da bi bili rezultati nekaterih zanimivih diplomskih in doktorskih raziskav, ki so bile pod mentorstvom profesoričinih učenk in učencev ter njihovih kolegic in kolegov opravljene na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dostopni tudi širše. Že od prvega srečanja v kavarni Filozofske fakultete poleti 2016, ko smo se o ideji prvič intenzivneje pogovarjali, nas je spremljala slika Irene Podobnik Žerjavica idej, ki krasi naslovnico – barvita je, kot je barvita sociolingvistika. Njeno ime je dalo ime tudi tej monografiji – od »žerjavice sociolingvističnih idej« smo preko »iskric sociolingvistike« prišli do »sociolingvističnega iskrenja«. Iskriva je bila tudi Breda Pogorelec – verjela je v človeško radovednost, v pogovor, v odkrivanje novih stvari in oblikovanje novih pogledov. Od mlajših je zahtevala veliko, bila marsikdaj neizprosno kritična, hkrati pa tudi vesela in navdušena nad svežimi mislimi in novimi odkritji. Pobuda o posredovanju aktualnih strokovnih sociolingvističnih spoznanj širši javnosti in njihovo vgrajevanje v splošno zavest se sklada z vodilom profesorice glede nalog jezikoslovja: da je znanost izhodišče, smoter pa je sporočilo družbi in njenim članom – zato da se družba lahko spreminja na bolje in prenavlja notranja razmerja, da lahko dosega duhovno in kulturno blaginjo. Sociolingvistika kot razvejana interdisciplinarna veda z različnimi metodološkimi pristopi raziskuje jezik kot družbeni pojav oz. razmerje med jezikom in družbo – tako tudi prispevki v monografiji na različne načine obravnavajo različna vprašanja, relevantna za slovensko jezikovno skupnost in slovensko jezikoslovje. Glede na različen okvir nastanka se raziskave in s tem besedila znatno razlikujejo tudi po temeljitosti in poglobljenosti obravnave izbranega tematskega področja. Časovno smo se okvirno zamejili na raziskave, opravljene v zadnjem desetletju, metodološki pristopi pa vključujejo analizo relevantnih jezikovnopolitičnih dokumentov,
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 7
3. 03. 2021 09:36:01
8
Uvod
(spletne) anketne vprašalnike, sociolingvistične intervjuje, analizo posnetega pogovora, variantnostno analizo izbranih spremenljivk, tehniko prikritih dvojic za ugotavljanje stališč in korpusno analizo. Tematsko smo prispevke razvrstili v sklope o jezikovni zvrstnosti oz. variantnosti, o medjezikovnem sporazumevanju v šolskem okolju, o slovenščini v zamejstvu in po svetu ter o jezikovni politiki in medijskem diskurzu. Terminologijo za temeljne koncepte smo poenotili, sicer pa so avtorice in avtorji termine vsebinsko opredelili v skladu z izhodiščno literaturo in okvirom svojih raziskav. V prvem tematskem sklopu o jezikovni zvrstnosti oz. variantnosti Ana Gruden proučuje teorijo socialnih zvrsti v šolski zakonodaji, učnih načrtih in srednješolskih učbenikih ter njeno dojemanje pri govorcih slovenščine; prispevek Maje Bitenc se osredotoča na razmerje med dejanskim govornim obnašanjem in samooceno jezikovne rabe, vprašanje pa obravnava v luči študije primerov geografsko mobilnih informantov; Tina Šlajpah pa z analizo izbranih celovečernih animiranih filmov predstavlja problematiko prevajanja različnih jezikovnih zvrsti in glavne značilnosti sinhronizacije kot načina jezikovnega prenosa. V sklopu o medjezikovnem sporazumevanju v šolskem okolju Mihaela Knez piše o jezikovni zmožnosti učencev priseljencev v slovenskih osnovnih šolah, pri čemer predstavlja raziskavo med osnovnošolci priseljenci in podaja predloge za nadaljnje načrtovanje jezikovnega vključevanja otrok priseljencev; Alenka Morel se posveča medjezikovnim stikom priseljenih otrok in njihovih staršev ter pri tem izpostavlja problematično prakso t. i. otroškega tolmačenja; Marjetka Kulovec pa na podlagi raziskave na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana poroča o stališčih in pričakovanjih različnih udeležencev o tolmačenju v slovenski znakovni jezik v izobraževanju gluhih in naglušnih. Vprašanja slovenščine pri Slovencih zunaj meja Slovenije se loteva pet prispevkov: Petra Jerovšek je med dijaki na avstrijskem Koroškem izvedla raziskavo s tehniko prikritih dvojic o stališčih do slovenskih in nemških jezikovnih zvrsti; Damjana Kern Andoljšek je z interdisciplinarno zasnovano terensko razi skavo proučevala ohranjanje identitete s poučevanjem slovenščine med Slovenci v Avstriji; Maša Novak je analizirala vzorce preklapljanja v dvojezičnem pogovoru dveh starejših predstavnikov prve generacije izseljencev v kanadskem Torontu; Manca Klun je z anketnim vprašalnikom med slovenskimi izseljenci v brazilski zvezni državi São Paulo raziskovala predvsem odnos izseljencev do slovenščine in slovenstva; Renata Zamida pa se je ukvarjala z e-knjigo v slovenščini kot priložnostjo za ohranjanje vitalnosti jezika zunaj meja Slovenije – pri tem je proučila relevantne jezikovnopolitične dokumente in izpeljala spletno raziskavo bralnih navad in uporabe e-knjige med Slovenci v tujini. V zadnjem razdelku Marija Sotnikova Štravs primerjalno obravnava jezikovno ideologijo in jezikovno politiko na Poljskem, v Sloveniji in Ukrajini s poudarkom na visokem šolstvu; Zoran Fijavž in
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 8
3. 03. 2021 09:36:01
Uvod
9
Darja Fišer pa podajata korpusno podprt pregled premega govora v slovenskem migracijskem diskurzu v letu 2015. Zaradi različnih dejavnikov je proces nastajanja monografije trajal več let. Hvaležni smo vsem avtoricam in avtorjem, ki so glede na možnosti aktualizirali svoje raziskovalne rezultate in potrpežljivo vztrajali do konca. Naredili smo, kar je bilo v naši moči, da bi bil rezultat čim boljši, pri celotnem procesu pa smo se tudi sami učili. Predvsem upamo in si želimo, da bo iskrenje te publikacije zanetilo nove plamene – nadaljnje raziskave relevantnih sociolingvističnih vprašanj in da bomo v prihodnosti lahko objavili še kakšno sociolingvistično monografijo, v katero bi vključili tudi avtorje in teme, ki v tej niso zaobjeti. Empirične in sistematične študije sociolingvističnih vprašanj v zvezi s slovenščino v različnih kontekstih so namreč tudi ustrezna podlaga za konstruktivno jezikovno načrtovanje in jezikovno politiko, ne nazadnje pa tudi temelj za boljše in globlje samorazumevanje. Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 9
3. 03. 2021 09:36:01
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 10
3. 03. 2021 09:36:01
Jezikovna zvrstnost/variantnost
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 11
3. 03. 2021 09:36:01
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 12
3. 03. 2021 09:36:01
13
Ana Gruden
Pojmovanje socialne zvrstnosti pri govorcih slovenščine in vpliv šolanja Povzetek Teorija socialne zvrstnosti je v slovenskem šolskem sistemu navzoča že od leta 1965, pa vendar nekateri jezikoslovci opažajo, da govorci (javni) govor še vedno bolj presojajo s stališča tradicionalističnega pojmovanja jezika (kaj je prav) kot s stališča zvrstnosti (kaj je primerno). Šolski dokumenti (šolska zakonodaja in učni načrti) kažejo postopno sprejemanje koncepta zvrstnosti, primerjava predstavitve socialne zvrstnosti v srednješolskih učbenikih iz različnih jezikoslovnih obdobij pa potrjuje hipotezo o posebnem statusu knjižnega jezika. Koncept zvrstnosti je glede na opravljeno anketo pri govorcih kljub temu prisoten, ne glede na starost ali izobrazbo. Ključne besede: teorija socialnih zvrsti, zvrstnost, strukturalizem, tradicionalistično pojmovanje jezika, knjižni jezik Abstract Although the theory of social varieties has been present in the Slovenian school system since 1965, some linguists note that (public) speech is still judged in terms of a traditional conception of language (what is right) rather than in terms of varieties (what is appropriate). School documents (school legislation and curricula) show a gradual acceptance of the concept of variety, and a comparison of the theory of social varieties in secondary school textbooks confirms the hypothesis of the superiority of the standard language. According to the research, the concept of variety is nevertheless present in speakers, regardless of their age or education. Key words: theory of social varieties, variety, structuralism, traditional conception of language, standard language
Sociolingvisticno_iskrenje_FINAL.indd 13
3. 03. 2021 09:36:01
Marko Stabej (1965) je redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zanima ga predvsem kontekstualno jezikoslovje. Raziskovalno in praktično se med drugim ukvarja z jezikovno politiko in načrtovanjem, bil je dolgoletni predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na FF UL ter vodja in član različnih strokovnih in raziskovalnih delovnih skupin. Andrejka Žejn (1977) je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. V svojih raziskavah se posveča vprašanjem razvoja slovenske pripovedi. Med podiplomskim študijem je na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu sodelovala pri dialektološko-sociolingvističnem projektu o slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem. Za doktorsko disertacijo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sociolingvistično iskrenje, zasnovano v počastitev 90. obletnice rojstva zaslužne profesorice dr. Brede Pogorelec, dokazuje, da ogenj raziskovalne vneme, ki ga je zanetila med svojimi študenti, danes avtorji številnih uporabnojezikoslovnih del ter mentorji diplom, magisterijev in doktoratov, ni zamrl, kaj šele ugasnil, temveč se je dodobra razmahnil in razplamtel. Monografija namreč prinaša znanstvene izsledke o z jezikom povezanih družbenih vprašanjih in njihovem povratnem učinku na jezik, torej o tistih vprašanjih, ki jih je profesorica postavljala v ospredje svojega raziskovalnega, pedagoškega in družbenega prizadevanja in delovanja. Gotovo bi jo razveselila skupna, ključna poteza vseh prispevkov: osrednji predmet raziskovanj je namreč slovenski jezik v različnih povezavah z drugimi jeziki v celotnem slovenskem etničnem prostoru, torej znotraj Slovenije in v sosednih državah, pa tudi zunaj njega, v drugih državah Evrope in po svetu, kamor se slovenščina širi s selitvami Slovencev iz matičnega osredja, trajnimi ali začasnimi. Posebna vrednost monografije je, da ponuja pester nabor razprav o ta čas v slovenskih razmerah aktualnih sociolingvističnih vidikih. Poleg klasičnih študij o prosti variaciji in z zvrstnostjo povezanih vprašanj, problematike jezikovnega stika, jezikovne politike in jezikovnih stališč odpira tudi pobude za širjenje slovenščine v novih funkcijah in novih medijih, kot sta slovenski znakovni jezik in slovenska e-knjiga. Na konceptualno raznolika, večinoma temeljito premišljena izhodišča se v večini prispevkov navezujejo smotrni metodološki prijemi, nekateri tudi prvič uporabljeni na Slovenskem. Tako izsledki nadgrajujejo dosedanje védenje o konkretnih razsežnostih sobivanja slovenščine v stiku z drugimi jeziki, o razumevanju zvrstnosti med govorci slovenščine, o jezikovnopolitičnih in ideoloških dilemah. dr. Albina Nećak Lük, zasl. prof. na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
Sociolingvistično iskrenje
Maja Bitenc (1980) je raziskovalka in docentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Področje njenega strokovnega zanimanja je sociolingvistika; raziskovalno se ukvarja predvsem z variantnostjo sodobne govorjene slovenščine, jezikovnimi stališči ter povezavo med jezikom in identiteto. Njena doktorska disertacija o jeziku na poti med Idrijskim in Ljubljano je prejela nagrado FF UL za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja.
Sociolingvistično iskrenje Urednici in urednik: Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn
Posebnost sociolingvistične monografije, zasnovane ob jubileju zaslužne profesorice dr. Brede Pogorelec, je, da večglasja v sodobni slovenski sociolingvistiki ne predstavlja z izborom »kanoniziranih« besedil uveljavljenih avtorjev, ampak z izsledki sociolingvističnih raziskav, ki so v zadnjem desetletju potekale v okviru formalnega visokošolskega usposabljanja. Trinajst prispevkov, nastalih na podlagi diplomskih in doktorskih del, odslikava tako nadaljevanje slovenskega sociolingvističnega izročila kot njegovo prenovo in vključitev v sodobne sociolingvistične smeri in tokove. Če je prvo morda najbolj očitno iz same strukture monografije, katere poglavja se še vedno skupinijo okrog treh jedrnih vsebinskih sklopov slovenske sociolingvistike (jezikovna zvrstnost, jeziki v stiku in jezikovna politika), pa med bistvenimi premiki na drugem polu velja izpostaviti povečanje števila raziskav, ki temeljijo na analizi jezikovnega gradiva. Največja odlika monografije in njenega izbora besedil je tematski prerez jezikovne problematike, obravnavane v prispevkih. Knjiga kot celota načenja aktualna jezikovna in družbena vprašanja sodobne slovenske jezikovne skupnosti – od ohranjanja slovenskega jezika in identitete zunaj meja Slovenije, integracije učencev priseljencev v šolski sistem, tolmačenja v slovenski znakovni jezik prek slovenščine v visokem šolstvu do opazovanja jezikovne rabe, ki razkriva vzorce družbenega obnašanja – pri tem pa je zaradi svoje zasnove izrazito naravnana v prihodnost, v nadaljnji razvoj stroke. dr. Karmen Kenda-Jež, višja znanstvena sodelavka na ZRC SAZU
ISBN 978-961-06-0417-4
ISBN 978-961-06-0417-4
9 789610 604174
Sociolingvisticno_iskrenje_naslovka_FINAL.indd 1
12. 02. 2021 13:53:27