Sodobna kitajščina 1

SODO ISBN 978-961-237-754-0

SODOBNA KITAJŠČINA 1 je prvi sistematizirano izdelan učbenik sodobnega kitajskega jezika za začetno stopnjo.

Skupaj z učbenikom SODOBNA KITAJŠČINA 2 je nastajal skozi več let poučevanja kot gradivo za študente sinologije, ki morajo v prvem letniku doseči optimalno raven jezikovnega znanja sodobne kitajščine. Obenem je namenjen širšemu krogu uporabnikov, ki se želijo učenja kitajščine lotiti celostno in sistematično. Učbenik je edinstven, saj je, kot eden prvih v širšem evropskem prostoru, usklajen z dvema mednarodnima standardoma kitajščine kot tujega jezika. Učbenika Sodobna kitajščina 1 in Sodobna kitajščina 2 pokrivata celotno besedišče in stavčne vzorce za tretjo stopnjo HSK in drugo stopnjo TOCFL, kar ustreza ravni A2 po evropski jezikovni lestvici CEFR. V slovenskem okviru je to prvi učbenik sodobne kitajščine, ki pri poglobljenih razlagah kitajske slovnice uporablja premišljeno jezikoslovno terminologijo ter upošteva konceptualne jezikovne razlike med slovenščino in kitajščino.

MATEJA PETROVČIČ je docentka na Oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poučuje sodobni kitajski jezik na dodiplomski stopnji, predava predmete s področja kitajskega jezikoslovja in jezikovnih tehnologij ter razvija spletne vsebine za učenje kitajskega jezika. Raziskovalno se ukvarja z različnimi aspekti sodobne kitajščine in korpusnim jezikoslovjem. Je članica Evropskega združenja za kitajsko jezikoslovje (EACL) in Evropskega združenja za kitajske študije (EACS).

LIN MING-CHANG je izredni

profesor na Oddelku za kitajsko književnost na tajvanski Univerzi Foguang, predstojnik Raziskovalnega centra za kitajsko književnost, predsednik akademskega odbora Združenja za poučevanje kitajščine kot tuji jezik (TCSOL) in urednik založbe Commercial Press. Posveča se raziskovanju klasične književnosti ter izobraževanju učiteljev kitajščine kot tujega jezika.

MATEJA PETROVČIČ, LIN MING-CHANG: SODOBNA KITAJŠČINA 1 ZAČETNA STOPNJA

9 789612 377540

MATEJA PETROVČIČ, LIN MING-CHANG

SODOBNA KITAJŠČINA 1 ZAČETNA STOPNJA Oddelek za azijske in afriške študije Ljubljana 2015

Mateja Petrovčič Lin Ming-Chang

SODOBNA KITAJŠČINA 1 Začetna stopnja

Ljubljana 2015

SODOBNA KITAJŠČINA 1: Začetna stopnja Avtorja: Mateja Petrovčič in Lin Ming-Chang Recenzenta: Mitja Saje, Helena Motoh Lektorica: Natalija Toplišek Tehnično urejanje in prelom: Mateja Petrovčič Slika na naslovnici: Stock photo © XiXinXing © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za azijske in afriške študije Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o.

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2015 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 EUR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.581(075.8) PETROVČIČ, Mateja, 1974Sodobna kitajščina 1 : začetna stopnja / Mateja Petrovčič, Lin Ming-Chang. - 1. izd. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 ISBN 978-961-237-754-0 1. Lin, Ming-Chang 280338432

Predgovor

3

Predgovor

Pred vami se odpira prvi sistematizirano izdelan učbenik sodobnega kitajskega jezika za začetno stopnjo. Nastal je na podlagi dolgoletnih izkušenj poučevanja na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorja sva še posebej ponosna, da je učbenik izšel ob jubilejni 20. obletnici ustanovitve oddelka.

Namenjen je predvsem študentom sinologije, ki morajo v prvem letniku doseči optimalno raven jezikovnega znanja sodobne kitajščine. Gradivo predstavi celotno besedišče in stavčne vzorce za tretjo stopnjo HSK in drugo stopnjo TOCFL, kar ustreza ravni A2 po evropski jezikovni lestvici CEFR. Vsebine so dodatno obogatene z vajami in razširitvami v sklopu spletnega izobraževanja.

Učbenik je edinstven, saj je kot eden prvih v širšem evropskem prostoru usklajen z dvema mednarodnima standardoma kitajščine kot tujega jezika. Obstoječi učbeniki se namreč omejujejo samo na en standard, bodisi celinskokitajski bodisi tajvanski, poleg tega številna gradiva za kitajski jezik sploh niso usklajena z nobenimi mednarodnimi standardi. V slovenskem okviru je to prvi učbenik sodobne kitajščine, ki pri poglobljenih razlagah kitajske slovnice uporablja premišljeno jezikoslovno terminologijo ter upošteva konceptualne jezikovne razlike med slovenščino in kitajščino.

Na univerzitetni ravni je učbenik mogoče predelati v enem letu, v počasnejšem tempu pa je primeren tudi za širši krog uporabnikov, ki želijo kitajski jezik spoznati skozi širšo prizmo, in ne le kot nabor pismenk in slovničnih pravil. Avtorja upava, da bo učbenik nagovoril tudi druge učitelje kitajščine v Sloveniji in jih opozoril na številne navidez nerazložljive posebnosti kitajskega jezika, ki Slovencem pogosto povzročajo težave.

Avtorja ne uporabljava poslovenjenega zapisa za besedo pinyin, čeprav ga novi SSKJ zapisuje kot pinjin. Poznavalci kitajščine namreč vemo, da je Hanyu pinyin mednarodno sprejeta latinična pisava kitajskega jezika in je kot take ni potrebno, niti ni smiselno sloveniti. Vemo tudi, da besede pinyin ne sestavljata le dva brezpomenska zloga, ki bi ju morali sloveniti, temveč da za obema stoji točno določena pismenka s točno določenim pomenom. Avtorja meniva, da je zaradi ohranjanja referenčnosti slovenjenje v stroki neprimerno. Zapis pinjin predstavlja besedo 聘金, kar pomeni znesek, ki ga ženin podari nevestini družini za roko njihove hčere.

Avtorja si želiva, da bo učbenik postal prijeten, zabaven in uporaben družabnik ob prvih stikih s kitajskim jezikom in kulturo. Verjameva, da vas bo marsikatero besedilo prijetno razvedrilo. Želite izvedeti, zakaj? Lotite se branja.

Avtorja

Kazalo

5

Kazalo

SODOBNA KITAJŠČINA 1: Začetna stopnja A ORIS UČBENIKA ........................................................................................................................... 9 A.1 A.2 A.3

OBSEG IN USKLAJENOST Z JEZIKOVNIMI STANDARDI ZA KITAJŠČINO KOT TUJI JEZIK........................................ 9 ZGRADBA POGLAVIJ (B–E) IN LEKCIJ (1–20) ....................................................................................... 9 OSTALA POJASNILA ...................................................................................................................... 10

B GLASOVNA PODOBA KITAJSKEGA JEZIKA .................................................................................. 13 B.1 B.2 B.3 B.4 B.5

SISTEMI FONETIČNE TRANSKRIPCIJE KITAJSKE PISAVE ........................................................................... 13 ZLOGI STANDARDNE KITAJŠČINE ...................................................................................................... 15 TONI IN STAVČNA INTONACIJA ........................................................................................................ 19 POZICIJA DIAKRITIČNEGA ZNAKA V ZLOGU ......................................................................................... 20 OPUŠČAJ ’ .................................................................................................................................. 21

C PRAVILNO PISANJE PISMENK .................................................................................................... 22 D POGOSTE FRAZE PRI POUKU ..................................................................................................... 26 E POGOSTA IMENA OSEB V BESEDILIH ......................................................................................... 28 1 第一課：你好！ ....................................................................................................................... 29 1.1 1.2 1.3 1.4

NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................... 29 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 30 BESEDILA ................................................................................................................................... 31 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................... 34

2 第二课：你忙吗？ ................................................................................................................... 39 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5

NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................... 39 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 43 BESEDILA ................................................................................................................................... 44 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................... 48 STAVČNI VZORCI .......................................................................................................................... 49

3 第三課：請問，您貴姓？ ........................................................................................................ 53 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5

NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................... 53 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 57 BESEDILA ................................................................................................................................... 58 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................... 64 STAVČNI VZORCI .......................................................................................................................... 65

4 第四课：今天星期几？............................................................................................................ 67 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5

NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................... 67 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 70 BESEDILA ................................................................................................................................... 71 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................... 74 STAVČNI VZORCI .......................................................................................................................... 76

6

Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja

5 第五課：你要喝什麼？ ........................................................................................................... 81 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6

NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................... 81 JAGODNI IZBOR ........................................................................................................................... 85 BESEDILA ................................................................................................................................... 86 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................... 90 STAVČNI VZORCI.......................................................................................................................... 92 OSVEŽIMO NAUČENO ................................................................................................................... 95

6 第六课：你做什么工作？ ....................................................................................................... 97 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6

NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................... 97 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 101 BESEDILA ................................................................................................................................. 102 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 108 STAVČNI VZORCI........................................................................................................................ 112 OSVEŽIMO NAUČENO ................................................................................................................. 115

7 第七課：你喜歡做什麼？ ..................................................................................................... 117 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 7.6

NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 117 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 121 BESEDILA ................................................................................................................................. 122 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 128 STAVČNI VZORCI........................................................................................................................ 129 OSVEŽIMO NAUČENO ................................................................................................................. 133

8 第八课：王同学后边的那个人是谁？ .................................................................................. 135 8.1 8.2 8.3 8.4 8.5

NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 135 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 139 BESEDILA ................................................................................................................................. 140 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 146 STAVČNI VZORCI........................................................................................................................ 148

9 第九課：銀行離這兒遠嗎？ ................................................................................................. 153 9.1 9.2 9.3 9.4 9.5

NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 153 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 158 BESEDILA ................................................................................................................................. 159 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 163 STAVČNI VZORCI........................................................................................................................ 163

10 第十课：下雪比下雨好 ......................................................................................................... 171 10.1 10.2 10.3 10.4 10.5

NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 171 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 177 BESEDILA ................................................................................................................................. 177 JEZIKOVNI POUDARKI.................................................................................................................. 182 STAVČNI VZORCI........................................................................................................................ 187

INDEKS BESED PO IZGOVORJAVI .................................................................................................. 191

Kazalo

7

SODOBNA KITAJŠČINA 2: Začetna stopnja 11 第十一課：我已經學了五百多個詞了 ................................................................................... 207 11.1 11.2 11.3 11.4 11.5

NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 207 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 211 BESEDILA ................................................................................................................................. 213 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 223 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 226

12 第十二课：中餐好还是西餐好 .............................................................................................. 231 12.1 12.2 12.3 12.4 12.5

NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 231 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 235 BESEDILA ................................................................................................................................. 235 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 248 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 248

13 第十三課：穿还是戴？.......................................................................................................... 251 13.1 13.2 13.3 13.4 13.5

NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 251 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 255 BESEDILA ................................................................................................................................. 256 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 267 SLOVNIČNE STRUKTURE ............................................................................................................... 270

14 第十四课：找医生看病.......................................................................................................... 277 14.1 14.2 14.3 14.4 14.5

NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 277 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 282 BESEDILA ................................................................................................................................. 283 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 292 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 293

15 第十五課：合適的禮物.......................................................................................................... 295 15.1 15.2 15.3 15.4 15.5

NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 295 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 300 BESEDILA ................................................................................................................................. 301 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 315 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 318

16 第十六课：新房子 ................................................................................................................. 323 16.1 16.2 16.3 16.4 16.5

NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 323 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 328 BESEDILA ................................................................................................................................. 329 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 336 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 336

17 第十七課：旅游 ..................................................................................................................... 337 17.1 17.2 17.3 17.4 17.5

NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 337 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 343 BESEDILA ................................................................................................................................. 344 JEZIKOVNI POUDARKI .................................................................................................................. 354 STAVČNI VZORCI ........................................................................................................................ 357

8

Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja

18 第十八课：咱们唱几首吧 ..................................................................................................... 359 18.1 18.2 18.3 18.4

NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 359 JAGODNI IZBOR ......................................................................................................................... 364 BESEDILA ................................................................................................................................. 364 STAVČNI VZORCI........................................................................................................................ 372

19 第十九課：故事 .................................................................................................................... 375 19.1 NOVE BESEDE (T–K) .................................................................................................................. 375 19.2 BESEDILA ................................................................................................................................. 380 20 第二十课：最后一课，最有趣的一课 .................................................................................. 387 20.1 NOVE BESEDE (K–T) .................................................................................................................. 387 20.2 BESEDILA ................................................................................................................................. 390 21 KORAK NAPREJ ....................................................................................................................... 397 21.1 GLASOVNE SPREMEMBE ............................................................................................................. 397 21.2 MERILNIŠKE BESEDE ................................................................................................................... 401 21.3 MODALNI GLAGOLI .................................................................................................................... 406 22 PREGLED VSEBIN ZA 3. STOPNJO HSK ..................................................................................... 413 22.1 ZAIMKI, SAMOSTALNIKI IN SAMOSTALNIŠKE ZVEZE ............................................................................ 414 22.2 SESTAVLJENE ENOTE .................................................................................................................. 415 22.3 POVEDKOVE ZVEZE .................................................................................................................... 417 22.4 ENOSTAVČNE POVEDI ................................................................................................................. 419 22.5 RAZŠIRITVE .............................................................................................................................. 420 22.6 IZRAŽANJE PRIMERJAVE .............................................................................................................. 424 22.7 IZRAŽANJE ČASA, LOKACIJE IN RELACIJSKIH RAZMERIJ......................................................................... 424 22.8 BA STAVEK, BEI STAVEK IN SHI STAVEK ......................................................................................... 426 22.9 ASPEKT ................................................................................................................................... 427 22.10 STAVČNI ČLENKI ........................................................................................................................ 428 22.11 VEČSTAVČNE POVEDI ................................................................................................................. 428 22.12 DELITEV PO VSEBINI ................................................................................................................... 430 22.13 BESEDILNI POVEZOVALCI ............................................................................................................. 431 22.14 PODOBNI IZRAZI ........................................................................................................................ 432 23 REŠITVE UGANK...................................................................................................................... 434 INDEKS BESED PO IZGOVORJAVI .................................................................................................. 435 GLOSAR SLOVNIČNIH IZRAZOV V SLOVENŠČINI IN KITAJŠČINI ..................................................... 447 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................................... 448

Oris učbenika

A

Oris učbenika

A.1

Obseg in usklajenost z jezikovnimi standardi za kitajščino kot tuji jezik

9

Učbenik je usklajen s tretjo stopnjo standarda Hanyu Shuiping Kaoshi (HSK, raven B1)1 in drugo stopnjo standarda Test of Chinese as a Foreign Language (TOCFL, raven A2)2. Čeprav nabor besedišča in slovničnih struktur temelji na omenjenih standardih, so posamezna tematska področja razširjena s pogosto rabljenimi besedami. Učbenik tako skupno obsega 1277 novih besed in besednih zvez ter 260 jezikovnih poudarkov.

A.2

Zgradba poglavij (B–E) in lekcij (1–20)

V poglavju B so predstavljene glasovne značilnosti kitajskega jezika in pinyin, ki je standardizirani črkovni prepis kitajske pisave. Slednji služi le kot premostitveno orodje za začetno učenje izgovorjave pismenk, sicer pa učbenik učečega spodbuja k neposrednemu branju pismenk.

Poglavje C poda pravila pisanja potez in pismenk, kar je nujni pogoj za uravnotežen rokopis in prepoznavanje rokopisa drugih ljudi.

V poglavju D so zbrane pogoste fraze pri pouku, kar spodbuja prvo slušno razumevanje in omogoča lažje sporazumevanje pri urah jezika.

Teoretično poznavanje pravil pisanja pismenk še pred začetkom lekcij preverimo s pomočjo poglavja E, kjer so zbrana pogosta imena oseb v besedilih. Razumevanje pravil nam omogoča, da tudi nepoznane pismenke zapišemo v pravilnem zaporedju.

Osrednji del učbenika predstavljajo tematske lekcije. Na začetku vsake lekcije so najprej podani vsebinski in slovnični poudarki posameznega tematskega sklopa.

Pred samim besedilom je nabor novih besed s kratkimi primeri pogoste rabe. Ker primeri vsebujejo nove besede obravnavane lekcije, je le-te priporočljivo najprej preleteti in šele nato preiti na njihovo rabo v primerih. Besede niso besednovrstno kategorizirane, saj se koncepti besednih vrst v slovenščini in kitajščini pogosto precej razlikujejo. Skoraj celotno besedišče sklopa Nove besede je predpisani del HSK in TOCFL. Besede, ki presegajo osnovno raven, so na začetku vrstice označene s prekinjeno črto.

To so predvsem dodatne uporabne besede na izbrano temo.

Novim besedam sledi razdelek Jagodni izbor. Kot že sam izraz nakazuje, so tukaj izbrane najpomembnejše izrazne prvine obravnavane lekcije. Ima dvojno funkcijo. Ob prvem branju služi kot uvodni premislek, kako določene vsebine izrazimo v kitajščini, pri čemer se ne spuščamo v slovnične razlage. Ob koncu lekcije služi kot zgoščen povzetek izraznih vzorcev, ki jih moramo usvojiti v posamezni enoti. Iz tega razloga se je Jagodni izbor priporočljivo dobro naučiti, saj je v veliko pomoč pri nadgradnji znanja. Razlogi za izbor so lahko različni, od razlik v načinu izražanja med slovenščino in kitajščino, do

1 HSK določa in oblikuje Hanban, Kitajski državni center za poučevanje kitajščine kot tuji jezik.

2 TOCFL določa in oblikuje Ministrstvo za izobraževanje na Tajvanu.

10

Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja

specifične rabe besedišča ali stavčnih struktur in podobno. Sledijo prevodi primerov v slovenščino brez natančnejše analize.

Vsaka lekcija vsebuje več besedil. V začetnih lekcijah imajo besedila predvsem obliko dialogov, kasneje so postopoma vključena tudi opisna besedila. Vsa besedila so v celoti avtorsko delo. Pri nekaterih gre za priredbo znanih šal, anekdot in drugih zgodb iz slovenskega ali kitajskega kulturnega prostora. Besedil je namenoma veliko, saj učbenik spodbuja k samostojnemu branju.

Besedila sledijo načelu avtentičnosti in so tako primeri govornega ali pisnega sporazumevanja v naravnem govornem okolju. Kmalu bomo ugotovili, da so že osnovne jezikovne formulacije v kitajščini zelo različne tako na pomenski kot skladenjski ravni.

Zato je sprva pomembno, da se jezika učimo ''pavšalno'' in ne preveč analitično.

Določene pomene in sporazumevalne vzorce bomo tako razumeli le okvirno, njihov dobesedni pomen in slovnična struktura pa nam bosta jasna šele nekaj lekcij kasneje.

V razdelku Jezikovni poudarki so razložene jezikovne posebnosti različnih jezikovnih ravnin (fonološke, leksikalne, skladenjske, besedilne), različne rabe glede na socialni in kulturni kontekst, skratka informacije, ki slovenskemu govorcu pomagajo razumeti in uporabljati jezikovno oddaljene vsebine. Razlage namenoma niso opremljene s pinyin zapisom posameznih besed ali primerov, da se ne bi preveč zanašali nanj.

Sledi razdelek Stavčni vzorci, v katerem so podane slovnične vsebine, kot jih predpisujeta HSK in TOCFL. Iz didaktičnih razlogov so določene nove strukture predstavljene tako, da se navezujejo na že prej usvojene slovnične vsebine.

Lekcije so osnovane izmenično v tradicionalnih in poenostavljenih pismenkah. Lihe lekcije najprej predstavijo nove besede v tradicionalnih pismenkah, sode pa v poenostavljenih pismenkah. Učbenik uvaja metodo izmeničnega učenja tradicionalnih in poenostavljenih pismenk, saj avtorja meniva, da se učeči tako hitreje nauči obeh različic pismenk ter razlik med njima. Lihe lekcije postavljajo v ospredje tradicionalne, sode pa poenostavljene pismenke. Tudi znotraj posamezne enote so besedila in posamezni razdelki zasnovani tako, da izmenjaje vključujejo obe različici.

Namen stalnega prepletanja poenostavljenih in tradicionalnih pismenk je v tem, da v učnem procesu ne postavljamo na primarno mesto zgolj ene od različic pisave.

Zagovorniki poenostavljenih pismenk trdijo, da si je lažje zapomniti manjše število potez, poleg tega poenostavljeno pisavo uporablja večina kitajsko govorečega prebivalstva.

Zagovorniki tradicionalnih pismenk branijo stališče, da so vsa gradiva pred reformo pisave v 50. letih prejšnjega stoletja pisana v tradicionalni pisavi. Poleg tega naj bi bile tradicionalne pismenke bolj smiselne in s tem lažje za učenje, saj ohranjajo stik z grafično podobo prvotnih oblik pismenk, iz katerih se pogosto nazorno vidi, kaj predstavljajo.

A.3

Ostala pojasnila

Pri učenju izgovorjave si bomo skupaj z vsako novo besedo morali zapomniti njen ton, kar tujcem ponavadi povzroča velike težave. Pričujoči učbenik skuša pomnjenje tonov olajšati s sistemom barvnega označevanja. Pismenke v prvem tonu so obarvane rdeče, v

Oris učbenika

11

drugem tonu oranžno, v tretjem zeleno in četrtem modro. Nevtralni ton je sive barve.

Vsa besedila so opremljena z naglasnimi znamenji, kar pripomore k lažji usvojitvi tonov.

Spremembe tonov niso eksplicitno označene, razen pri pismenkah bu 不 in yi 一. Nove besede so vedno podane v osnovnem tonu, v besedilih pa je izgovorjava omenjenih dveh pismenk prilagojena. V kolikor obstajajo razlike med kitajsko in tajvansko izgovorjavo, je ton označen glede na sam tip pismenk (poenostavljene ali tradicionalne).

Učbenik ne ponuja natančnih prevodov besedil, saj tako učečega spodbuja k samostojnemu jezikovnemu iskanju, povezovanju, razlikovanju, izločevanju, skratka k sprotnemu ustvarjanju in tvorjenju pomena. Do končnega prevoda se mora dokopati vsak sam.

Vaje so najbolj dinamičen del učnega procesa in se prilagajajo potrebam študentov, zato so na voljo kot ločeno gradivo v spletni učilnici.

Snovi je veliko, saj morate v kratkem času dodiplomskega študija doseči karseda visoko raven znanja jezika. Težko je pričakovati, da boste obvladali prav vse podrobnosti, ki so v učbeniku predstavljene. Vsebina gradiva naj se pred vami razprostre kot nenačeta snežna planjava, učenje pa vzemite kot projekt kotaljenja snežne kepe. Ko boste začeli kepo kotaliti, bo le majhna kepica, pod katero bo ostajalo veliko nesprijetega snega. Oprijemati se bo najbrž začel šele, ko boste toliko večjo kepo znova prikotalili na isto mesto. Z vztrajnim delom bo nastala ogromna snežna kepa, vseeno pa bo na planjavi vselej ostajalo še nekaj snega. Jedro vaše kepe bo trdno, nanovo oprijeta plast bo nekoliko mehkejša, nekaj odvečnega snega pa bo ob kotaljenju tudi odpadlo.

12

Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja

Tudi vsebina učbenika se bo sprva oprijemala počasi, pri čemer ne bo vse takoj jasno. Besedila so naravna, kot da bi bila vzeta iz konkretne (po)govorne situacije.

Zaradi pomenskih, skladenjskih in izraznih razlik bodo sprva mnoge podrobnosti delovale tuje in nerazumljivo. S temi podrobnostmi se na začetni stopnji kotaljenja ne gre obremenjevati, ampak je treba jezik enostavno vrteti naprej. Ko se bomo kasneje po že uhojeni gazi znanja vrnili nazaj k tem podrobnostim, bodo le-te mnogo bolj jasne.

Podobno bo z jezikovnimi poudarki in stavčnimi strukturami. Namen gradiva je učečega pripeljati do spoznanja o veličini snežne krajine kot celote in se ne osredotočati zgolj na delček snega, ki se je kepe pravkar oprijel. Pod plastjo snega se skriva pokrajina, ki temeljno oblikuje snežno planjavo.

Učni cilj prvega letnika je s pomočjo pričujočega gradiva doseči raven znanja, ki ustreza 3. stopnji HSK in 2. stopnji TOCFL. Obenem je učbenik pripomoček za postopno spoznavanje temeljne strukture kitajskega jezika in kulture. Pri študiju naj vas vodi tridelno vodilo: Ena tretjina naj bo v malem prstu – jedro snežne kepe.

Ena tretjina naj bo dokaj jasna – zunanje plasti snežne kepe.

Ena tretjina naj se okvirno svita – pogled na okoliški sneg in tla pod nogami.

V malem prstu morajo biti vsebine jagodnega izbora in stavčni vzorci. Jasne naj bodo razlage in jezikovni poudarki. Kar je označeno z simbolom dvigovalca uteži [], je nadgradnja in dopolnilo vsebin. Dovolj je, da jih okvirno razumemo. Tisti zahtevnejši lahko že na tej stopnji poskuša usvojeno znanje nadgrajevati.

Glasovna podoba kitajskega jezika

B

Glasovna podoba kitajskega jezika

B.1

Sistemi fonetične transkripcije kitajske pisave

13

Hanyu pinyin ali skrajšano pinyin je mednarodno stardardiziran črkovni zapis kitajske pisave. Začetki pinyina segajo v leto 1954, ko je Ministrstvo za izobraževanje Ljudske republike Kitajske ustanovilo Odbor za prenovo pisnega jezika. Ta je na podlagi različnih predhodnih transkripcij v dveh letih izoblikoval sistem Hanyu pinyin. Vlada Ljudske republike Kitajske ga je uradno sprejela 11. februarja 1958, Mednarodna organizacija za standardizacijo ga je kot ISO 7098 potrdila leta 1982, od 1. januarja 2009 pa velja kot uradni latinični zapis kitajske pisave tudi na Tajvanu.

Hanyu pinyin ni edini črkovni zapis kitajske pisave. Zelo znan je tudi Wade-Giles, ki ga je sredi 19. stoletja osnoval britanski učenjak Thomas Wade, nekaj desetletij kasneje pa nadgradil Herbert Allen Giles. Wade-Giles je v 20. stoletju postal najbolj razširjena latinična transkripcija kitajščine, predvsem v angleško govorečem delu sveta. Večina pomembnih publikacij s kitajsko tematiko, ki so nastale v letih med 1912 in 1979, se je posluževalo tega sistema. Wade-Giles se je prijel tudi na Tajvanu, skupaj z ostalimi sistemi, opisanimi v nadaljevanju. Leta 2009 ga je tam uradno nadomestil Hanyu pinyin, vendar še ni enovite rabe.

Nekoliko zastarel je črkovni prepis Yale, ki ga je leta 1943 zasnoval sinolog George A. Kennedy. Obsega transkripcije t. i. mandarinske kitajščine, kantonščine, korejščine in japonščine. Yale ne temelji na zakonitostih kitajske fonetike, temveč se zanaša na to, da je mogoče marsikatero nejasnost razčistiti s pomočjo konteksta. Zasnovan je bil za potrebe ameriške vojske, ki je želela komunicirati s kitajskimi zavezniki. Čeprav je v tistem času Wade-Giles že obstajal, je sistem Yale kitajske zloge zapisoval amerikanizirano, tako da se vojakom ni bilo treba učiti dodatnih pravil, temveč so zapisane zloge prebrali kar "po domače". Yale so uporabljali v zahodnih publikacijah v letih med 1943 in 1979, danes pa se uporablja za transkripcijo kantonščine.

V letih 1925 in 1926 je vodilni kitajski jezikoslovec Y. R. Chao (pinyin: Zhao Yuanren) s sodelavci razvil sistem Gwoyeu Romatzyh. Uporabljali so ga v učbenikih, slovarjih in publikacijah, ki so bili v letih od 1942 do 2000 natisnjeni v Hongkongu. Ta sistem edini označuje tone brez posebnih znamenj ali številk. Kitajska je sistem Gwoyeu Romatzyh kot uradni latinizirani zapis svoje pisave sprejela leta 1928, a se v širših krogih ni nikoli trdno prijel. Eden od razlogov je tudi njegova kompleksnost, saj obsega štirikrat več zlogov kot ostali sistemi. Kljub temu je pustil svoj pečat, saj so se kasnejši sistemi, vključno s Hanyu pinyinom, zgledovali po njegovih pravilih. Na primer, ime province Shǎnxī se tudi v sistemu Hanyu pinyin zapisuje kot Shaanxi, da jo je moč razlikovati od province Shānxī, ki ima brez tonov obliko Shanxi.

Gwoyeu Romatzyh je v Ljudski republiki Kitajski prenehal veljati leta 1958, ko ga je nasledil Hanyu pinyin. Na Tajvanu je bil v veljavi še do leta 1986, ko ga je zamenjal sistem MPS II.

14

Sodobna kitajščina 1: Začetna stopnja

Transkripcija MPS-II (Mandarin Phonetic Symbols 2) je bila na Tajvanu uradno v veljavi od leta 1986. Uporabljali so jo predvsem za zapisovanje zemljepisnih imen v tajvanskih publikacijah. Kasneje je to transkripcijo zamenjal sistem Tongyong pinyin.

Tongyong pinyin je leta 1998 zasnoval Yu Boquan. Poskušal je ohraniti značilnosti Hanyu pinyina in istočasno izboljšati zapis zlogov, ki so tujcem povzročali največ težav pri izgovorjavi. Sem sodijo zlogi z začetnicama q in x. Od Hanyu pinyina se torej razlikuje le v nekaj podrobnostih, kot uradni latinični zapis kitajske pisave na Tajvanu pa je veljal v letih med 2002 in 2008.

Latinxua Sin Wenz je manj poznan sistem za zapis kitajske pisave. Že med letoma 1929 in 1931 ga je osnoval Sovjetski znanstvenoraziskovalni inštitut za kitajske študije, da bi povečali pismenost kitajskih priseljencev. Osnovni namen tega sistema je bil poenostaviti kitajsko pisavo in sčasoma izpodriniti pismenke. Ta sistem je našel svoje privržence med številnimi kitajskimi intelektualci, kamor sodita tudi književnika Guo Moruo in Lu Xun. Leta 1949 so sistem Sin Wenz sprejele tudi kitajske železnice za telekomunikacijske storitve. Kasneje so ta sistem na Kitajskem zaradi političnih razlogov opustili.

Slika 1: Grafični prikaz rabe črkovnih zapisov kitajske pisave

Vsi ti sistemi poskušajo s črkovno pisavo zapisati zloge kitajščine, ki se sicer zapisujejo s pismenkami. Različnih zlogov brez upoštevanja tonov je v kitajščini le približno 400, z upoštevanjem tonov približno štirikrat več, za osnovno pismenost pa je potrebno poznati 3500 pismenk. Jasno je torej, da lahko isti zlog predstavlja več različnih pismenk,

Glasovna podoba kitajskega jezika

15

zato črkovna pisava ne more uspešno nadomestiti pismenk. Prav zaradi tega pinyin v učbeniku služi zgolj kot premostitveno orodje do pismenk.

Različni črkovni sistemi uporabljajo različne rešitve za zapis izgovorjave kitajskih zlogov. Na tem mestu se ne bomo ukvarjali z vprašanjem, kako posamezne glasove zapisuje pinyin, temveč katere glasove predstavljajo črke pinyina. Ker je skupnih točk s slovenščino kar precej, bomo pozorni samo na razlike.

B.2

Zlogi standardne kitajščine

Tradicionalni kitajski pristop pravi, da so zlogi sestavljeni iz treh delov: začetnega soglasnika, končnice in tona. Na primer, zlog mā je sestavljen iz soglasnika m, samoglasnika a in prvega tona. Manjši del zlogov nima začetnega soglasnika (ā), nekateri zlogi pa se lahko izgovarjajo tudi nevtralno, brez tona (ma).

Kakor se beseda abeceda imenuje po prvih štirih črkah A-B-C-D, se kitajska fonetična abeceda po prvih štirih soglasnikih B-P-M-F imenuje bopo-mofo. Poglejmo si torej nabor vseh soglasnikov: Soglasniki b d

p t

m n

g j [dź]

k q

[ć]

h x [ś]

zh [dž] z [dz]

ch [č] c

sh [š] s

f l

r

[ř]

B D G in P T K Črke b, d in g predstavljajo glasove, ki so nekje med slovenskimi zvenečimi zaporniki /b/, /d/, /g/ in nezvenečimi zaporniki /p/, /t/, /k/. To si lahko nazorno zapomnimo s pomočjo besede daoizem/taoizem. V kitajskem glasovnem sistemu gre za fonem /d/, v okviru slovenščine pa slišimo nekaj med d in t (od tod zapis taoizem). Bolj kot zvenečnost sama je pomembna pridihnjenost. Črke p, t in k namreč predstavljajo močno pridihnjene glasove, ki jih v slovenščini ne poznamo. b [b-p] p [ph]

d [d-t] t [th]

g [g-k] k [kh]

Ali pridihnjene glasove izgovarjamo pravilno, preverimo tako, da pred usti pridržimo list papirja. Ob ustrezni pridihnjenosti se bo list papirja rahlo odmaknil.

J Q X in ZH CH SH Črke j, q in x predstavljajo mehke šumnike. Samostojno jih ne moremo izgovoriti, zato se jih učimo skupaj s samoglasnikom [i]. ji [dźi]

qi [ći]

xi [śi]

SODO ISBN 978-961-237-754-0

SODOBNA KITAJŠČINA 1 je prvi sistematizirano izdelan učbenik sodobnega kitajskega jezika za začetno stopnjo.

Skupaj z učbenikom SODOBNA KITAJŠČINA 2 je nastajal skozi več let poučevanja kot gradivo za študente sinologije, ki morajo v prvem letniku doseči optimalno raven jezikovnega znanja sodobne kitajščine. Obenem je namenjen širšemu krogu uporabnikov, ki se želijo učenja kitajščine lotiti celostno in sistematično. Učbenik je edinstven, saj je, kot eden prvih v širšem evropskem prostoru, usklajen z dvema mednarodnima standardoma kitajščine kot tujega jezika. Učbenika Sodobna kitajščina 1 in Sodobna kitajščina 2 pokrivata celotno besedišče in stavčne vzorce za tretjo stopnjo HSK in drugo stopnjo TOCFL, kar ustreza ravni A2 po evropski jezikovni lestvici CEFR. V slovenskem okviru je to prvi učbenik sodobne kitajščine, ki pri poglobljenih razlagah kitajske slovnice uporablja premišljeno jezikoslovno terminologijo ter upošteva konceptualne jezikovne razlike med slovenščino in kitajščino.

MATEJA PETROVČIČ je docentka na Oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Poučuje sodobni kitajski jezik na dodiplomski stopnji, predava predmete s področja kitajskega jezikoslovja in jezikovnih tehnologij ter razvija spletne vsebine za učenje kitajskega jezika. Raziskovalno se ukvarja z različnimi aspekti sodobne kitajščine in korpusnim jezikoslovjem. Je članica Evropskega združenja za kitajsko jezikoslovje (EACL) in Evropskega združenja za kitajske študije (EACS).

LIN MING-CHANG je izredni

profesor na Oddelku za kitajsko književnost na tajvanski Univerzi Foguang, predstojnik Raziskovalnega centra za kitajsko književnost, predsednik akademskega odbora Združenja za poučevanje kitajščine kot tuji jezik (TCSOL) in urednik založbe Commercial Press. Posveča se raziskovanju klasične književnosti ter izobraževanju učiteljev kitajščine kot tujega jezika.

MATEJA PETROVČIČ, LIN MING-CHANG: SODOBNA KITAJŠČINA 1 ZAČETNA STOPNJA

9 789612 377540

MATEJA PETROVČIČ, LIN MING-CHANG

SODOBNA KITAJŠČINA 1 ZAČETNA STOPNJA Oddelek za azijske in afriške študije Ljubljana 2015