Spisovnik primerjalnega jezikoslovca by Znanstvena zalozba FF

SPISO PRIM ISBN 978-961-237-545-4

Spisovnik primerjalnega jezikoslovca je napisan za študente, ki v slovenščini pišejo naloge in članke s področja primerjalnega oziroma diahronega jezikoslovja. Priročnik usmerja in vodi študenta skozi proces pisanja znanstvenega besedila. Na primerih pokaže, kako ustrezno uporabljamo znanstveno izrazje, s katerimi postopki dosežemo jasnost in dobro preglednost besedila, kako sestavimo indeks, kako izdelamo dobro preglednico, ustrezno rabimo okrajšave, navajamo ali pišemo opombe. Spomni na najpomembnejša pravopisna pravila, posebej pa se posveti specifičnim zahtevam stroke, kot je vnašanje posebnih znakov z urejevalnikom besedil.

Del priročnika je posvečen pravilom znanstvenega pisanja in debatiranja. V to je vključena sposobnost formuliranja misli v smiselne trditve ter sposobnost analize in sinteze. Od pisca znanstvenega besedila se pričakuje, da zna razčleniti postopke, po katerih so drugi avtorji prišli do svojih sklepov, in jih pravilno oceniti. To pomeni, da pozna osnovne deduktivne in induktivne postopke, da prepozna logične zmote in da zna ločiti dejstva od mnenja in prepričanje od znanja. V knjigi so v vlogi zgledov in vaj uporabljeni deli pisnih izdelkov študentov primerjalnega jezikoslovja ter izbor iz bogatega nabora besedil slovenskih jezikoslovcev.

Simona Klemenčič je primerjalna jezikoslovka in primerjalna slovanska jezikoslovka. Je avtorica knjige Pregled indoevropskih jezikov. Zaposlena je v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Področja njenega raziskovanja obsegajo slovensko etimologijo, uporabnost primerjalnega jezikoslovja kot zgodovinske znanosti, indoevropsko dialektologijo (razčlenitev indoevropskega jezikovnega prostora, korespondence med posameznimi indoevropskimi jeziki, katerih nastanek lahko postavimo v čas po razpadu indoevropskega prajezika ter predhistorične migracije), indoevropske starožitnosti (obravnava tistih izrazov iz indoevropskega besednega fonda, ki pomagajo odkrivati materialno in duhovno zgodovino indoevropskih ljudstev) ter metodologijo primerjalnega jezikoslovja.

SIMONA KLEMENČIČ: Spisovnik primerjalnega jezikoslovca

9 789612 375454

SIMONA KLEMENČIČ

Spisovnik primerjalnega jezikoslovca

Navodila za izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Ljubljana 2012

Simona KlemenÄ?iÄ?

Spisovnik primerjalnega jezikoslovca Navodila za izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del

Ljubljana 2012

Spisovnik primerjalnega jezikoslovca Navodila za izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del Avtorica: Simona Klemenčič Recenzenta: Marko Snoj, Borut Cerkovnik Lektor: Peter Weiss Tehnični urednik: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Jaka Repič Oblikovna zasnova: Jana Kuharič Naslovnica: VBG d.o.o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2012 Prva izdaja Naklada: 149 izvodov Cena: 16,40 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.818(035) 811.1/.2:001.818 KLEMENČIČ, Simona Spisovnik primerjalnega jezikoslovca : navodila za izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del / Simona Klemenčič. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012 ISBN 978-961-237-545-4 264055808

Vsebina

Uvod.................................................................................................................................................................... 9 1 O znanosti in o primerjalnem jezikoslovju...........................................................................14 Vaja.......................................................................................................................................................18

2 Argumentacija: znanstveno delo je glas v debati............................................................19 2.1 Deduktivno sklepanje: gotovost................................................................................................22 2.2 Induktivno sklepanje: verjetnost, sprejemljivost, možnost..............................................24 2.3 Zmote v sklepanju...........................................................................................................................30 2.4 Argument in protiargument........................................................................................................32 Vaje.......................................................................................................................................................34

3 Proces pisanja znanstvenega dela.............................................................................................41 3.1 Prva faza: izbira teme in literature..............................................................................................43 3.2 Druga faza: pisanje..........................................................................................................................49 3.3 Tretja faza: pregledovanje in urejanje.......................................................................................52 3.4 Tehnična navodila............................................................................................................................56 3.5 Prokrastinacija ali prelaganje in odlašanje..............................................................................60 3.6 Poprava in predstavitev naloge..................................................................................................61 3.7 Objava..................................................................................................................................................63 Vaje.......................................................................................................................................................65

4 Slog znanstvenega pisanja v primerjalnem jezikoslovju............................................69 4.1 Pisanje naj bo znanstveno............................................................................................................69 4.2 Pisanje naj bo razumljivo...............................................................................................................74 4.3 Pisanje naj bo zanimivo.................................................................................................................76 4.4 Poved, odstavek, razdelek.............................................................................................................80 Vaje.......................................................................................................................................................83

5 Zgradba naloge......................................................................................................................................89 5.1 Naslovna stran, naslov....................................................................................................................90 5.1.1 Avtor..........................................................................................................................................90 5.1.2 Naslov.......................................................................................................................................91 5.2 Izvleček (sinopsis, abstrakt)..........................................................................................................94 5.3 Ključne besede..................................................................................................................................97

Spisovnik primerjalnega jezikoslovca

5.4 Zahvala.................................................................................................................................................97 5.5 Kazalo vsebine...................................................................................................................................98 5.6 Kazalo preglednic in kazalo slikovnega materiala...............................................................98 5.7 Seznam okrajšav...............................................................................................................................98 5.8 Temeljni pojmi (osnovni pojmi, glosar)..................................................................................106 5.9 Uvod....................................................................................................................................................107 5.10 Jedro: znanstveno delo je zgodba.........................................................................................111 5.10.1 Mednaslovi.........................................................................................................................112 5.10.2 O preglednicah in drugem slikovnem materialu.................................................113 5.11 Zaključek ali sklep........................................................................................................................123 5.12 Povzetek..........................................................................................................................................126 5.13 Indeks (stvarno in imensko kazalo).......................................................................................126 5.14 Seznam literature.........................................................................................................................131 5.15 Priloge, dodatki............................................................................................................................133

6 »Znanstveni aparat«: navajanje, opombe, seznam literature in virov...............134 6.1 Navajanje in seznam literature..................................................................................................134 6.2 Opombe............................................................................................................................................137 Vaje.....................................................................................................................................................137

7 Uporabite svoje znanje...................................................................................................................139 Vaje.....................................................................................................................................................144

8 Jezik naloge............................................................................................................................................149 8.1 Pravopisna pravila..........................................................................................................................149 8.2 Slovenščina ni angleščina...........................................................................................................153 Vaje.....................................................................................................................................................155

Seznam literature....................................................................................................................................160 Osnovna literatura........................................................................................................................160 Ostala literatura.............................................................................................................................161

Vsebina

Seznam preglednic Preglednica 1: Deli besedila.......................................................................................................................10 Preglednica 2: Delitev znanstvenih disciplin glede na CERIF.........................................................15 Preglednica 3: Tipični izrazi pri induktivnem in pri deduktivnem sklepanju............................16 Preglednica 4: Faze pisanja znanstvenega dela..................................................................................43 Preglednica 5: Primerjava tehničnih zahtev v slovenskih znanstvenih revijah........................58 Preglednica 6: Nekaj fraz iz znanstvenih besedil................................................................................74 Preglednica 7: Okrajšave za jezike po Snoj 2003a............................................................................102 Preglednica 8: Praslovanski samoglasniki po Nahtigalu 1952.....................................................119

Seznam slik Slika 1: Maska v sistemu COBISS...............................................................................................................47 Slika 2: Baze podatkov v sistemu COBISS..............................................................................................48 Slika 3: Primer besedila iz leta 1975 (Čop).............................................................................................56 Slika 4: Vnašanje posebnih znakov z orodjem UniqTitus.................................................................57 Slika 5: Ad hominem.....................................................................................................................................71 Slika 6: Verbix.................................................................................................................................................141 Slika 7: Babylon.............................................................................................................................................142

»Slovenščina je prikladna za vsakoverstne spise, in samo za tistega je premalo izobražena in učena, kteri se je premalo učil. Nevednost svoje glave taki ljudi radi na naš jezik izvračajo. Slovenščina je izobražena za vse spise, da je le tudi glava pisavceva učena.« Matija Majar Ziljski, Spisovnik za Slovence (1850)

Uvod

Obvezni pisni izdelki študenta v času študija so referati, seminarske naloge in diplomsko oz. magistrsko ter doktorsko delo (disertacija). Namen izdelave teh pisnih izdelkov je poleg širjenja, utrjevanja, povezovanja in aplikacije znanja tudi vaja iz pisanja v znanstvenem slogu za kasnejše znanstvene članke in monografije. Strukturo diplomskega, magistrskega in doktorskega dela predpiše ustanova ali jo določi mentor oz. pisec sam. Praviloma (to pomeni: večinoma) je določeno, kaj mora biti na naslovni strani, zaradi dolžine in kompleksnosti dela pa mora le-to vsebovati kazalo vsebine, po potrebi še kazalo slik in preglednic, vedno pa ima tudi seznam krajšav, zaključek, seznam literature in virov in indeks oziroma stvarno in/ali imensko kazalo. Pogosto so poseben – lahko precej zajeten – del naloge še priloge.1 Tudi pri znanstveni monografiji struktura in deli običajno niso natančno določeni. Založba ima svoje zahteve glede pisave, številčenja naslovov, podpisov pod slikami, preglednicami in grafikoni, navajanja in drugo. Založba tudi predpiše, kakšna mora biti naslovna stran. Obvezni so praviloma tudi kolofon (tj. glavni podatki o knjigi, kot je avtor, letnica in kraj izida, založba, naklada itd.), kazalo ter seznam literature in virov. Znanstvena monografija lahko ima predgovor. Ostalo je prepuščeno avtorju, da členi delo po smislu in namenu; vsebina torej določa obliko. Predvsem za znanstvene članke pa velja, da je njihova struktura precej natančno določena. Predpiše jo uredništvo revije, v kateri bo članek objavljen. Skoraj v vseh slovenskih jezikoslovnih revijah imajo članki do 30.000 znakov, na začetku za naslovom kratek izvleček (sinopsis ali abstrakt) v slovenščini in tujem jeziku, 3 do 6 ključnih besed, na koncu pa povzetek (v slovenščini in/ali tujem jeziku) in seznam literature in virov. Predpisano je, v katerem urejevalniku besedil naj bo besedilo napisano, pa tudi tip pisave in velikost črk ter oblika preglednic in drugega slikovnega gradiva. Predpisan je tudi tako imenovani »znanstveni aparat« – pravila pisanja opomb in citiranja (navajanja) ter pravila pisanja seznama literature in virov. Dandanes je znanstveni članek, objavljen v priznani reviji, osnovna enota izmenjave informacij v znanosti. Določena struktura članka je nastala iz notranje logike takšnega besedila, kjer uvod, jedro in zaključek ter drugi deli smiselno sledijo eden iz drugega. Bralec besedila s pričakovano strukturo ve, kje naj kaj išče. Seminarska naloga presega referat (tj. poročilo o neki temi) in je po strukturi nekakšen križanec med znanstvenim člankom in katerim od daljših univerzitetnih 1 Diplomska dela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani imajo predpisane dele in obliko. Gl. http://www. ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/DodiplomskiStudij/PravilnikiInMerila/TehnicnaPriporocilaDiplomskaDela.pdf

Spisovnik primerjalnega jezikoslovca

pisnih izdelkov (diplomsko, magistrsko, doktorsko delo) ali znanstveno monografijo. V tem priročniku so obravnavani vsi deli, ki jih lahko vsebuje študentski pisni izdelek s področja diahronega jezikoslovja, vsebinske smernice pa so takšne kot pri pisanju znanstvenega članka, saj je univerzitetni pisni izdelek vaja v pisanju kasnejših znanstvenih del za objavo. Preglednica 1: Deli besedila Znanstveni članek

Diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo

Seminarska naloga

Naslovna stran: • avtor • naslov • vrsta naloge • mentor, somentor • ustanova • študijski program • kraj • letnica

Naslovna stran: • avtor(ji) • naslov • seminarska naloga pri predmetu ... • mentor, somentor • ustanova • študijski program • kraj • letnica

(Zahvala)

Izvleček

(Izvleček)

Izvleček

Ključne besede

(Ključne besede)

Ključne besede

Kazalo vsebine

(Kazalo slik in preglednic)

Seznam (o)krajšav

(Temeljni pojmi)

Uvod

Osrednji del s poglavji

Zaključek (sklep)

Povzetek

(Povzetek)

Povzetek

Seznam literature

• • • •

Avtor(ji) Ustanova in kraj (Elektronski naslov) Naslov

Osrednji del (lahko razdeljen na enote z mednaslovi) s smiselnim uvodom in zaključkom

Izjava o avtorstvu (Priloge)

(Priloge)

Indeks

Uvod

Vsak od delov ima svojo funkcijo. • Naslov opozori na delo in napove temo, o kateri govori, lahko izpostavi problem, včasih tudi rešitev. • Izvleček (sinopsis, abstrakt) na hitro povzame vsebino in zaključke, da se bralec odloči, ali ga zanima, kaj ima avtor povedati o temi. • Ključne besede so namenjene temu, da morebitni bralec delo najde v spletu (npr. v Cobissu) glede na področje in temo. • V uvodu (v članku je lahko del osrednjega dela) umestimo temo dela v znanstveni disciplini. V uvodu bralec izve več o samem problemu, ki se ga avtor loteva, in kako stoji ta problem v trenutni znanosti (zakaj je pomembno, da to raziščemo, in kdo se je tega lotil že prej) ter zakaj je vprašanje še zmeraj odprto in zanimivo. • V osrednjem delu avtor pove, kaj je delal, katera so bila njegova izhodišča, opiše postopek sklepanja, rezultate in vprašanja, ki ostajajo odprta (če ni to posebej izpostavljeno v zaključku). Osrednji del je lahko razdeljen na smiselne enote z mednaslovi. • Zaključek ali sklep (v članku je lahko del osrednjega dela) je tisti razdelek, ki povzame nove ugotovitve in njihov prispevek k znanosti z več detajli (saj se je bralec med branjem dela že nekaj naučil in zdaj več razume) in pove, kaj bi bilo treba še raziskati v zvezi s temo naloge. • V povzetku je na kratko, a obširneje kot v izvlečku, še enkrat predstavljeno celotno delo za tistega bralca, ki ga zanima, kaj ima avtor za povedati, ne želi pa se poglabljati v podrobnosti. • Seznam literature (in virov) pove, kje je avtor črpal podatke in kje lahko bralec preveri njegove vire ali izve kaj več o določeni obravnavani temi. • Izjava o avtorstvu diplomskega/magistrskega/doktorskega dela (izjava, da je diplomsko delo rezultat samostojnega dela kandidata2) je obvezna priloga teh del. Od različnih delov znanstvenega članka ima bralec različna pričakovanja (Lebrun 2007: 5). Če teh pričakovanj ne upoštevamo, to za bralca pomeni več časa, da se znajde v članku in najde, kar išče. V naravoslovju imajo znanstveni članki predvidene še razdelke »materiali in metode«, »rezultati« in »diskusija«. Tak format se imenuje IMRAD (Introduction, Materials and Methods, Results And Discussion). V diahronem jezikoslovju je nekoliko drugače, ker članki po navadi ne poročajo o rezultatih eksperimenta ali raziskave, vsekakor pa tudi za tipično strukturo jezikoslovnega članka velja to, kar pravi Hartley 2008: 17 za IMRAD: »/.../ kar ima strukturo, je preprostejše za rabo kot to, kar je nima«. Dobro se je torej držati ustaljenega vrstnega reda in ustaljenih vsebinskih razdelkov. Pogosta sta še razdelka Zgodovina problema in Temeljni (osnovni) pojmi, ki vsebinsko pred2 Zaradi ekonomičnosti in neobremenjenosti besedila uporabljam slovnično nezaznamovano obliko za osebe ženskega in moškega spola.

Spisovnik primerjalnega jezikoslovca

stavljata del bolj razčlenjenega uvoda. Indeks (vsebinsko/stvarno kazalo, kazalo avtorjev, jezikov, hipotez ...) se doda povsod, kjer je zaradi dolžine in preglednosti dela to potrebno. Isto velja za kazalo slik in preglednic, seznam okrajšav in slovar specifičnih izrazov. Po potrebi vsebuje znanstveno delo tudi zahvalo in priloge. Posvetila so redka. Avtor znanstvenega besedila lahko na več mestih poudari svoj prispevek k znanosti: v naslovu, izvlečku, uvodu, zaključku in povzetku, z rabo preglednic in slikovnega gradiva in s preglednostjo in jasnostjo besedila. V današnjem informacijsko preobremenjenem svetu mora znati tudi pritegniti bralca, ohraniti njegovo pozornost in ga na korekten način prepričati, da prispevek bistveno pripomore k védenju o neki temi. Za to mora najprej izbrati temo/vprašanje, ki ga zanima, dobro mora poznati področje, s katerim se ukvarja – v našem primeru diahrono jezikoslovje –, nadalje pa mora poznati tudi pravila znanstvenega pisanja in debatiranja. Poznati mora ustrezno znanstveno izrazje svoje stroke, vedeti nekaj o slogu znanstvenega pisanja in seveda znati pisati pravopisno pravilno. V dobro napisanem znanstvenem delu se prepletajo znanje predmeta, dobra argumentacija, poznavanje obrti in tudi privlačen osebni slog. Usvajanju znanja primerjalnega jezikoslovja je namenjena druga literatura, ta priročnik pa govori o tem, kako napišemo znanstveno delo. Beseda spisovnik je že stara, pomeni pa prvotno ‛priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog’. Spisovnik za Slovence Matije Majarja je izšel že leta 1850 v Celovcu: »Vsakemu človeku, naj je kdorkoli hoče, je koristno, ako zna pisma, liste in različne listine spisati. Te nauk, liste spisovati, je zělo zanimiv in kratkočasen za učitelja in za učence, ker se mora neprenehoma někaj novega misliti in govoriti. To je za mladino verlo podučljivo.« (Majar 1850: 3) Sledili so mu med drugim Slovenski spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opravilih (1879), Spisovnik ljubavnih in snubilnih pisem (1901), Slovenski spisovnik ljubavnih in snubilnih pisem (1909), Slovensko-angleška slovnica, tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar (New York, 1912), Največji slovenski spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem (1915), Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike (1919). Staro in že nekoliko pozabljeno besedo spisovnik je obudil Miran Hladnik, ko je 1990 izdal večkrat ponatisnjeni Praktični spisovnik ali šolo strokovnega ubesedovanja. Pričujoči spisovnik je zasnovan tako: osnovam (kaj je znanost in osnovne argumentiranja) sledijo poglavje o tem, kako se lotiti pisanja znanstvenega dela, poglavje o slogu znanstvenega pisanja, pregled značilnosti delov znanstvenega dela, osnove citiranja oz. znanstveni aparat (za več kot osnove je na voljo Hladnikov Praktični spisovnik, ki ga priporočam v natančno branje), poglavje o pravopisu in poglavje o tem, kako pri pisanju uporabite svoje znanje primerjalnega jezikoslovja.

Uvod

Vsak pisni izdelek je nekoliko drugačen, tako kot se med seboj razlikujejo tema, vsebina in zahteve posameznih mentorjev, zato je treba napotke iz tega priročnika jemati cum grano salis. Čeprav je slišati banalno, pa je daleč najvažnejše pravilo: ne pišite neumnosti. Česar sami ne razumete, tega tudi tisti, ki bo bral vaš izdelek, ne bo razumel. Spisovnik primerjalnega jezikoslovca je napisan za študente, ki v slovenščini pišejo naloge iz primerjalnega/diahronega jezikoslovja. Nastajal je ob seminarskih in diplomskih nalogah pri predmetu Indoevropske starožitnosti. V knjigi so kot primeri in vaje uporabljeni tudi (praviloma nespremenjeni) deli pisnih izdelkov študentov primerjalnega jezikoslovja. Gre za odlomke iz nedokončanih seminarskih in diplomskih del, ki so bila kasneje pred oddajo še ustrezno spremenjena in popravljena. Večinoma gre za primere, v katerih se opozarja na napake, zato avtorjev ne navajam. Primeri so uvedeni z znakom . Za pomoč in dragocene nasvete se zahvaljujem Borutu Cerkovniku, Alešu Bjelčeviču, Petru Weissu, Heleni Dobrovoljc in Marku Snoju. Študentom pri predmetu Indoevropske starožitnosti hvala za gradivo, Miranu Hladniku, avtorju priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja, pa za navdih. Zaradi posebnih znakov je knjiga napisana v pisavi Titus Cyberbit Basic s spletnega naslova http://titus.uni-frankfurt.de/indexe.htm (Thesaurus Indogermanischer Text- und Sprachmaterialien) in ponekod v pisavi CERKola z naslova http://zrcola.zrc-sazu.si/. Več o obeh pisavah na str. 57. Odlomke tehnične narave, ki so namenjeni delu z urejevalniki besedil, uvaja Wordov logotip .

Spisovnik primerjalnega jezikoslovca

1 O znanosti in o primerjalnem jezikoslovju

Znanost je sistematično pridobivanje in organiziranje znanja o svetu z raziskovanjem. Raziskovanje se začne s tem, da si zastavimo jasno izraženo vprašanje, ki sledi iz prejšnjih raziskav, novega odkritja ali iz vsakdanjega življenja. Metoda reševanja problema mora biti takšna, da je z njeno pomočjo ugotovljene rezultate mogoče samostojno in objektivno ponovno preveriti. Sistematična predstavitev tega, kar je odkril znanstvenik, pomeni, da morajo biti viri in postopek na razpolago drugim, da lahko preverijo ugotovitve (s ponovitvijo raziskav). Primerjalno jezikoslovje je veda, kar pomeni skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari. V tehničnih in naravoslovnih ter medicinskih strokah imajo rezultati raziskav praviloma praktično uporabo: nastane nov postopek, gradivo, zdravilo, stroj, rastlina ... Zato te vede imenujemo aplikativne (uporabne) vede. V jezikoslovju se rezultati dela kažejo kot nova etimologija, nova razlaga nekega pojava ali nepričakovane oblike v jezikovnem sistemu, nov glasovni zakon, slovar, slovnica ... Ker to niso taki izsledki, da bi imeli uporabno vrednost iste vrste kot pri uporabnih vedah, spada primerjalno jezikoslovje med t. i. temeljne ali bazične vede, ki proučujejo temeljne naravne značilnosti. Primerjalno jezikoslovje »se ukvarja s primerjavami med jeziki, da bi ugotovili njihovo genetsko povezanost, rekonstruirali izvorni prajezik, ugotavljali faze nastanka in razvoja posameznih jezikovnih vej in jezikov te družine, razlagali sodobno stanje in ugotavljali etimologije posameznih besed v teh jezikih« (Klemenčič 2011: 15), in je del diahronega jezikoslovja, ki poleg tega, da ugotavlja genetsko povezanost med jeziki, tudi opisuje, kako se določen jezik spreminja. Razvija splošne teorije o tem, zakaj in kako prihaja do sprememb v jeziku, v čemer je del splošnega oz. teoretičnega jezikoslovja. Tradicionalno se vede delijo na dve veliki enoti: a) naravoslovje ter b) humanistiko in družboslovje. V različnih kulturah različno razumemo, kaj je humanistika in kaj družboslovje. Angleščina npr. ločuje a) science in b) arts and humanities, pri čemer je jezikoslovje del humanities. V nemškem prostoru je jezikoslovje del Geisteswissenschaft (duhovne vede), v Franciji pa del lettres (humanistike). Glede na CERIF (Common European Research project Information Format; CERIF 2011) se znanstvene discipline delijo takole:

O znanosti in o primerjalnem jezikoslovju

Preglednica 2: Delitev znanstvenih disciplin glede na CERIF Humanistika • Filozofija • Teologija • Zgodovina in umetnost • Filologija: jezikoslovje, zgodovina jezika, primerjalno jezikoslovje, posamezni jeziki in književnosti ... Tehnološke znanosti • Elektronika in elektriška tehnologija • Konstrukcije, gradbena tehnologija • Transportna tehnologija

Znanost

Biomedicinske vede • Biofizika • Ekologija • Botanika • Zoologija • Agronomija • Medicina

Družboslovje • Pravo • Politične in upravne vede • Tisk in komunikacijske vede • Ekonomija • Pedagogika in didaktika ... • Organizacijske vede • Sociologija • Psihologija

Naravoslovnomatematične vede • Matematika • Fizika • Geologija, fizična geografija • Kemija • Biokemija • Paleontologija • Astronomija

Kaj pa so merila klasifikacije ved in delitve, kakršna je zgornja? Predvsem ne gre za predmete raziskave, temveč za postopke. Vede se razlikujejo po tem, kako kdo pristopi k vprašanju, na kateri način ga interpretira in kako lahko razumemo rezultate. V nasprotju z večino humanističnih in družboslovnih ved je za naravoslovje in tehnološke ter biomedicinske znanosti značilno, da do izsledkov prihajajo po temle postopku: hipoteza (precizno formulirana s pomočjo modela, ki ga je mogoče predstaviti s pomočjo enačbe, ali pa je statistične narave in ga predstavijo grafi, preglednice ipd.) → eksperiment, ki potrdi hipotezo. Hipoteza mora razložiti znane pojave in napovedati, kako se bodo obnašali naslednji pojavi, ki jih še nismo srečali. Sprejemljiva, prepričljiva hipoteza je teorija ali zakon. Zakone ugotavljamo tudi v jezikoslovju; nanašajo se na ugotovljena naravna pravila, ki načeloma veljajo vedno, torej tudi za še neznane elemente (gl.

SPISO PRIM ISBN 978-961-237-545-4

SIMONA KLEMENČIČ: Spisovnik primerjalnega jezikoslovca

9 789612 375454

SIMONA KLEMENČIČ

Spisovnik primerjalnega jezikoslovca

Navodila za izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Ljubljana 2012