Stanonikov zbornik. Študije in eseji s področja literarnih in sorodnih ved

Knjiga prinaša še neobjavljeno znanstveno delo akademika prof. dr. Janeza Stanonika (1922–2014) s področja etimologije nekaterih slovenskih krajevnih imen rek kot del njegove še neobjavljene dediščine. Najobsežnejši tretji del obsega več kot deset izvirnih znanstvenih študij s področja angleške in ameriške književnosti in tudi jezikoslovnih razprav, od katerih so mnoge povezane s Slovenijo. Knjiga predstavlja pomemben nov znanstveni prispevek predvsem k angloameriški ter slovenski literarni vedi, splošnemu jezikoslovju, etimološkim študijam in tudi k slovenski dialektologiji.

Prof. dr. Nada Šabec, Univerza v Mariboru

Dr. Igor Maver je redni profesor za književnosti v angleščini in vodja književne katedre na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter koordinator interdisciplinarnega doktorskega programa Ameriške študije. Bil je gostujoči profesor na univerzah v ZDA, Avstraliji, Italiji in v Avstriji, posebej pa se ukvarja s slovensko književnostjo in kulturo v diaspori ter je glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Acta neophilologica. Je izvoljeni redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti Academia Europaea v Londonu in član mednarodnega izvršilnega odbora ISBN 978-961-237-852-3 Mednarodne zveze rednih univerzitetnih profesorjev za angleške in ameriške študije.

Stanonikov zbornik

Študije in eseji s področja literarnih in sorodnih ved

Igor Maver (ur.)

Akad. prof. dr. Waldemar Zacharasiewicz, Univerza na Dunaju

Igor Maver (ur.)

Stanonikov zbornik: Študije in eseji s področja literarnih in sorodnih ved

Ena od odličnih in pomembnih akademskih tradicij je tudi ta, da posamezni prominentni člani posamezne nacionalne akademije znanosti dobijo svoj zbornik v obliki znanstvene monografije. Tako je tudi s to knjigo, ki je posvečena spominu akademika prof. dr. Janeza Stanonika, pomembnega slovenskega filologa in humanista, ki je bil tudi priznan amerikanist in sem ga osebno poznal. Poleg osebnih reminiscenc članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (in še nekaterih drugih) o Stanoniku in njegovem delu, so avtorji študij v monografiji znani tuji in domači filologi ter lingvisti s področja angloameriških literarnih in kulturnih študij.

9 789612 378523

Stanonikov_zbornik_naslovka_FINAL.indd 1

27.9.2016 10:59:18

Igor Maver (ur.)

Stanonikov zbornik: ĹĄtudije in eseji s podroÄ?ja literarnih in sorodnih ved

Ljubljana 2016

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 1

27.9.2016 11:54:57

Stanonikov zbornik: študije in eseji s področja literarnih in sorodnih ved Urednik: Igor Maver Recenzenta: Waldemar Zacharasiewicz, Nada Šabec Lektorica: Tina Petrovič Fotografija na naslovnici: Britanski muzej v Londonu in anglosaška čelada iz Sutton Hooja, foto: Igor Maver (2015) Tehnični urednik: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016.

Vse pravice pridržane.

Založila in izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Prelom: Aleš Cimprič Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2016 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 20,00 EUR

Izid knjige sta finančno podprli Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 82.0(082) 929Stanonik J.(082) STANONIKOV zbornik : študije in eseji s področja literarnih in sorodnih ved / Igor Maver (ur.). - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-852-3 1. Maver, Igor, 1960286202112

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 2

27.9.2016 11:54:58

Kazalo

3

Kazalo

Predgovor in zahvale.........................................................................................................5 Igor Maver, Univerza v Ljubljani

I

Eseji

1 .Janez Stanonik (1922–2014)......................................................................................9 Janez Orešnik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

2 In Memoriam: akademik prof. dr. Janez Stanonik............................................13 Igor Maver, Univerza v Ljubljani

3 Dan slovenske književnosti v Torontu 1993.......................................................17 France Bernik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

4 Akademik prof. dr. Janez Stanonik in njegova celjska leta..............................27 Kajetan Gantar, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

II

Neobjavljena zapuščina akademika prof. dr. Janeza Stanonika

5 Slovenska vodna imena: Hudinja in Voglajna....................................................39 Janez Stanonik

6 Slovenska vodna imena: Mislinja...........................................................................49 Janez Stanonik

III Marko Anton Kappus (1657-1717) v kolonialni Ameriki

7 Indipetae in nekatera neobjavljena pisma slovenskega misijonarja in raziskovalca Marka Antona Kappusa iz španske kolonialne Severne Amerike (Nueva España)..........................................................................57 Igor Maver, Univerza v Ljubljani

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 3

27.9.2016 11:54:58

4

Stanonikov zbornik

IV

Študije

8 Kako je nastala legenda o štajerski golši.............................................................107 Franz Karl Stanzel, Avstrijska akademija znanosti

9 Angleški velelnik in angleški velevanjski stavki v naravni skladnji............117 Varja Cvetko-Orešnik, Janez Orešnik, Univerza v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

10 Razmerje med etiko in znanostjo.........................................................................141 .Jože Krašovec, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

11 Glasoslovje in oblikoslovje v štajerskih govorih Mislinje, Strmca in Šentruperta.............................................................................................157 Zinka Zorko, Melita Zemljak Jontes, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Mariboru

12 Možnosti za raziskovanje zgodovine slovanskih narodov, ki jih ponuja knjižnica Marciana v Benetkah....................................................177 Marino Zorzi, Beneška akademija znanosti, književnosti in umetnosti

13 O razvoju anglosaške literarne tradicije.............................................................187 Jane Roberts, Univerza v Londonu

14 Beda Častitljivi – vez med antiko in srednjim vekom.....................................203 Bogdan Kolar, Univerza v Ljubljani

15 Zrcalo angleškega antisemitizma v literarnih delih Marlowa, Shakespeara, Scotta, Dickensa in Joycea...........................................................219 Irena Avsenik-Nabergoj, ZRC SAZU

16 Angleška dramatika v Nemškem gledališču v Ljubljani, v zadnjih desetletjih habsburške monarhije......................................................263 Margarete Rubik, Univerza na Dunaju

17 Mrakobna govorica tišine: jezik, rasa in Benito Cereno Hermana Melvilla..........................................................................279 Gavin Jones, Univerza Stanford

Imensko kazalo...............................................................................................................291

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 4

27.9.2016 11:54:58

Predgovor in zahvale

5

Predgovor in zahvale

Znanstvena monografija Stanonikov zbornik: študije in eseji s področja literarnih in sorodnih ved, posvečena pokojnemu akademiku prof. dr. Janezu Stanoniku, prinaša vrsto esejev in študij s področij literarnih in sorodnih ved, ki so na ta ali oni način blizu raziskovalnim področjem pokojnega akademika Stanonika in so večinoma povezana s slovenskim jezikom in kulturnim prostorom, predvsem angleška srednjeveška književnost, slovensko-ameriški literarni stiki, ameriška in angleška književnost in etimološke ter glasoslovne študije. Kot urednik sem vsem domačim in tujim avtorjem, ki so ugledni znanstveniki na različnih področjih, mnogi so akademika Stanonika osebno poznali in večina je tudi članov nacionalnih akademij znanosti in umetnosti, pustil proste roke pri načinu strukturiranja člankov in citiranju, ki zato ni povsem poenoten, saj je prilagojen njihovemu osebnemu raziskovalnemu pristopu in posameznim znanstvenim disciplinam, ki jih pokrivajo.

Knjiga večinoma vsebuje znanstvene prispevke članov Slovenske akademije in nekaterih tujih akademij znanosti in umetnosti ali prestižnih tujih univerz, ki so bili povezani z akademikom Stanonikom ali s področji njegovega raziskovanja in znanstvenega zanimanja. Vsi članki so namenoma objavljeni v slovenščini ali so v slovenščino prevedeni, kar se mi zdi zelo pomembno, saj so le tako dostopni najširšemu zainteresiranemu krogu bralcev na Slovenskem in hkrati pomembno razvijajo različne specifične znanstvene terminološke izraze slovenske besede, kar se zdi v današnjem času še posebej nujno.

Posebna zahvala gre človeku, brez katerega knjiga verjetno ne bi ugledala luči sveta, in sicer akademiku prof. dr. Francetu Berniku za velikodušno podporo že od samega začetka, kar me je spodbudilo pri nastanku knjige, in še posebej akademiku prof. dr. Kajetanu Gantarju za pomoč pri koncipiranju knjige in pridobitvi sredstev SAZU-ja. Akademiku prof. dr. Janezu Orešniku se zahvaljujem za zelo osebni uvodni prispevek v spomin akademiku Stanoniku, gospe Stanonikovi pa za še neobjavljena besedila njenega soproga, ki jih je prijazno odstopila v objavo. Ne nazadnje se moram zahvaliti tudi avstrijskemu akademiku prof. dr. Franzu Karlu Stanzlu, ki je akademika Stanonika dobro poznal in si je z njim redno dopisoval, za njegova prizadevanja pri nastanku knjige, in avstrijskemu akademiku prof. dr. Waldemarju Zacharasiewiczu ter prof. dr. Nadi Šabec za recenziji.

V veliko pomoč pri zbiranju in dovoljenju za objavo slikovnega gradiva v okviru moje študije so bili direktor jezuitskega arhiva ARSI, Archivum Romanum Societatis Jesu, p. Brian MacCuarta iz jezuitske generalne kurije v Rimu, avkcijska hiša redkih knjig in rokopisov Dorothy Sloan iz Teksasa in državni španski arhiv kolonialnega obdobja Archivo General de Indias v Sevilli. Vsem se iskreno zahvaljujem.

V Ljubljani, september 2016

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 5

Igor Maver

27.9.2016 11:54:58

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 6

27.9.2016 11:54:58

I Eseji

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 7

27.9.2016 11:54:58

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 8

27.9.2016 11:54:58

Janez Stanonik (1922–2014)

9

1 Janez Stanonik (1922–2014) Janez Orešnik

Janez Stanonik se je rodil 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. V Celju je leta 1940 maturiral. Vojna ga je zatekla na nemškem okupacijskem območju in zaposlil se je kot železničar. O tem času je čez leta za zabavo pripovedoval, da je nekega dne sedel na vlak in se odpeljal v Berlin. Med potovanjem ga ni nihče nadlegoval, saj je bil oblečen v železničarsko uniformo. Naključje je hotelo, da je ob prihodu v Berlin na aveniji Unter den Linden videl kolono vozil s Hitlerjem, ki so ga mimoidoči navdušeno pozdravljali. Janez Stanonik je še tistega dne odpotoval nazaj na svojo železniško postajo.

Podrobnosti o njegovih naslednjih korakih sicer niso znane, a vsekakor je Janez Stanonik dezertiral in se pridružil partizanom. Vključen je bil v slavno Štirinajsto divizijo in z njo preživel dolgi zimski pohod po Štajerskem. Marši so bili nočni; kadar ni bilo lune, so si v trdi temi pomagali tako, da je imel vsak borec na hrbet pritrjen bel papir, po odsevu katerega je naslednji v gosjem redu vedel, kam mora stopiti.

Po vojni je Janez Stanonik slekel vojaško suknjo in se jeseni 1945 vpisal na Oddelek za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani ter v štirih letih opravil dodiplomski študij nemščine in angleščine. Nato je pod vodstvom predstojnika oddelka prof. Jakoba Kelemine pripravljal doktorat, a pred obrambo je leto dni s štipendijo Britanskega sveta preživel na študiju v Angliji. O pripravah na pot v Anglijo je pozneje v šali pripovedoval, da je bil tako nevešč vsega praktičnega, da ga je prof. Kelemina spremil v trgovino in mu pomagal izbrati primerno blago za novo obleko, v kateri je pozneje odpotoval na tuje. (Konfekcije takrat še ni bilo.)

Takoj po vrnitvi je zagovarjal disertacijo z naslovom »Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranjskem«. Takrat je bil že asistent in se je nemudoma lotil habilitacijskega dela, in sicer s področja ameriške književnosti, namreč o znanem pisatelju 19. stoletja Melvillu in njegovem znamenitem romanu Moby Dick. Janez Stanonik se je osredinil na folklorne osnove tega dela in je prek njih iskal vpogled v Melvillovo ustvarjanje in še zlasti v njegov idejni razvoj. Habilitacijsko delo je Filozofska fakulteta leta 1958 Janezu Stanoniku priznala in bil je izvoljen za docenta, delo pa je bilo objavljeno leta 1962 v angleščini z naslovom »Moby Dick. The myth and the symbol« (Moby Dick kot mit in simbol). Na mladega docenta je dokončno padla vsa skrb za oddelek, kajti njegov mentor prof. Kelemina je bil leta 1957 preminil. Janez Stanonik je bil edini habilitirani univerzitetni učitelj na največjem oddelku Filozofske fakultete, ki je po številu slušateljev prekašal marsikatero drugo fakulteto ljubljanske univerze.

Odtlej je bilo življenje in delovanje Janeza Stanonika tako tesno povezano z usodo Oddelka za germanske jezike in književnosti, da se ne da govoriti o enem, ne da bi se

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 9

27.9.2016 11:54:58

10

Janez Orešnik

poročalo o drugem. Oddelek in Janez Stanonik sta bila tako rekoč zrasla. Vse dogajanje na oddelku se je odražalo tudi v skrbeh Janeza Stanonika.

Začetek predstojnikovanja je bil kar ugoden. V letih 1959-61 se je Filozofska fakulteta, in z njo tudi germanski jeziki, preselila v novo hišo na Aškerčevi 2. Vsi prostori oddelka razen ene velike predavalnice so bili zbrani na istem hodniku nove hiše. Leta 1961 je oddelek dobil kar pet novih asistentov, sicer še brez doktorata, a vendar. Janez Stanonik se je kmalu nato poročil z bodočo gospo Alenko Stanonik (gospa se je udeležila žalne seje) in njegova osamljenost je prerasla v normalno zasebno življenje. Univerza jima je le malo kasneje dodelila stanovanje, in v tem stanovanju je Janez Stanonik decembra 2014 med popoldanskim počitkom preminil. Pred malo prej omenjenimi dogodki je bil Janez Stanonik domala dve desetletji prepuščen samemu sebi, popolnoma odvisen od sebe, in ta zgodnja eksistencialna stiska je za vse življenje zaznamovala njegov značaj, uspešnemu začetku zasebne in poklicne poti in prav tako uspešnemu nadaljevanju navkljub.

A ne smemo hvaliti dneva pred večerom. Že med temi kot rečeno uspešnimi prvimi koraki so se začele v novi hiši na predstojnika Janeza Stanonika grmaditi težave. V poslopju Filozofske fakultete germanskim jezikom niso dodelili enega celega hodnika, temveč so si morali hodnik deliti z dvema oddelkoma in še s koščkom tretjega oddelka.

Za primerjavo naj povem, da so oddelki kot slavistika, zgodovina ali geografija imeli vsak zase cel hodnik, čeprav so bili ti oddelki manjši kot germanski jeziki. Ne morem se znebiti vtisa, da so vodstveniki fakultete nemščino in angleščino porivali v kot, ker sta bila jezika držav, ki Jugoslaviji takrat niso bile naklonjene.

Drugo večje razočaranje, ki sta ga doživela oddelek in Janez Stanonik kot njegov predstojnik, se je dotikalo razdeljevanja financ znotraj Filozofske fakultete. Germanski jeziki so bili zaradi števila slušateljev zaslužni, da je bila fakulteta deležna kar precej proračunskih sredstev, a delitev teh sredstev znotraj fakultete je bila v načelu solidarnostna, iz česar je sledilo, da so prav germanski jeziki kot največji oddelek vsako leto dobili sorazmerno malo denarja. To se je poznalo pri nakupu publikacij, pri potovalnih stroških itd. Tudi na tem področju so bila prizadevanja predstojnika Janeza Stanonika bob ob steno.

Tretje večje razočaranje Janeza Stanonika je bila Raziskovalna skupnost Slovenije, ustanovljena ok. leta 1971. Janez Stanonik je upal, da bodo iz Raziskovalne skupnosti dotekala na oddelek sveža sredstva za znanstveno delo. A v Raziskovalni skupnosti so nekatere vede obljubljale, da bodo podpirale gospodarstvo, in so denar kar pobrale, drugim vedam pa so pustile samo ostanke. Najslabše se je godilo humanistiki in v njenem okviru tudi germanskim jezikom, ki od Raziskovalne skupnosti niso imeli nikake koristi.

Kljub vsestranski preobremenjenosti je Janez Stanonik preživel tri nezaporedna leta v tujini, namreč dve leti v ZDA in eno leto v Angliji. Preostala njegova potovanja v tujino so bila krajša in namenjena bodisi študiju bodisi udeležbi na znanstvenih sestankih; imel je vrsto vabljenih predavanj na tujih univerzah in v domovini. V Ljubljani je leta 1981

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 10

27.9.2016 11:54:58

Janez Stanonik (1922–2014)

11

pripravil mednarodni simpozij o Louisu Adamiču in izdal zbornik simpozija na 409 straneh. Po vzoru časopisa Linguistica, v katerem so od sredine 50. let objavljali jezikoslovci tujejezičnih oddelkov Filozofske fakultete, je Janez Stanonik leta 1968 ustanovil revijo Acta neophilologica za učitelje literarnih ved na tujejezičnih oddelkih Filozofske fakultete; prispevke so pošiljali tudi ameriški Slovenci, ki so delovali kot profesorji na ameriških univerzah. Janez Stanonik je revijo urejal do leta 2000, izhaja pa še vedno.

Kako da je Janez Stanonik pri vsej obremenjenosti s predstojniškim in pedagoškim delom našel čas za raziskovanje, ni jasno. A smemo ugotoviti, da je tudi na tem področju postoril veliko. In vsekakor je svoje doneske redno objavljal. Na podlagi bibliografskih enot, ki so bile objavljene do leta 1981, je bil Janez Stanonik tega leta sprejet v SAZU. (Redni član je postal leta 1987.) Med objavami do leta 1981 je sam poleg svojega habilitacijskega dela o Melvillovem Moby Dicku najbolj cenil, kar je bil objavil o vidnem viktorijanskem književniku in ideologu Johnu Ruskinu, dalje o povezavah pomembnega ameriškega pesnika Longfellowa s Slovenci in o zgodnjih slovenskih tiskih v ZDA. Za akademika Janeza Stanonika je bilo velika prelomnica leto 1984, ko je oddal predstojništvo oddelka mlajšim močem. Šele zdaj si je res lahko oddahnil in se predal znanstvenemu delu. Moja predstavitev razmer na oddelku je bila namenjena tudi kot pojasnilo, zakaj se je akademik Janez Stanonik ob znanstvenem delu sprostil razmeroma pozno. Glavnina njegove bibliografije je namreč iz obdobja po letu 1984.

Najpomembnejša dela akademika Janeza Stanonika se dotikajo slovensko-ameriških kulturnih stikov v širokem pomenu besede. Zelo izstopajo njegove objave o misijonarju in pesniku Marku Antonu Kappusu iz Kamne Gorice pri Kropi, ki je konec 17. in na začetku 18. st. deloval v Srednji Ameriki. Ohranjena so nekatera njegova pisma v Evropo, tako da se je dalo rekonstruirati Kappusovo življenje in delo.

Drugih publikacij akademika Stanonika si ne upam omeniti, kajti manjka mi strokovna pristojnost in nisem zmožen niti predstavitve niti ocene. Najbrž pa je pravilen moj vtis, da je bil akademik Janez Stanonik pri znanstvenem delu izredno temeljit. Raziskav, ki jih je opravil, verjetno nikoli ne bo treba ponavljati, vsako tvarino je izčrpal, kolikor se je le dalo. Akademik Janez Stanonik je z znanstvenim delom seznanjal izobraženstvo v Sloveniji s kulturnimi in družbenimi razmerami, v katerih delujejo slovenski rojaki v Severni Ameriki, in bi ga smeli šteti za ambasadorja posrednika med slovensko in ameriško kulturo.

Janez Stanonik je imel konjička po imenu etimologija. Vse odraslo življenje sta ga kljub trajni usmerjenosti v književnost mikala izvor in zgodovina besed. Kdaj pa kdaj je o tem tudi kaj objavil. Kadar sem ga zadnja leta srečeval na sprehodu, mi je pripovedoval, da se ukvarja z Langobardi v Sloveniji. Langobardi so se na poti v severno Italijo, kjer je po njih poimenovana pokrajina Lombardija, za nekaj časa ustavili v Sloveniji. Po mnenju akademika Stanonika so pri nas pustili tudi jezikovne sledi. Akademik Stanonik jih je iskal zlasti na Kozjanskem, tj. med Savinjo in Sotlo. Ne vem, ali tja stavi tabore

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 11

27.9.2016 11:54:58

12

Janez Orešnik

Langobardov zgodovina ali pa je tako sklepal samo akademik Stanonik. Vsekakor si je vsa zadnja leta prizadeval, da bi na tistem področju odkril prežitke Langobardov, seveda v krajevnih in drugačnih imenih; žal o njegovem raziskovanju ne poznam nikakih podrobnosti. Samo enkrat mi je mimogrede omenil, da se ukvarja z etimologijo imena reke Voglajne, pritoka Savinje. Obžalujem, da akademik Janez Stanonik tega dela ni mogel dokončati. Že popisani listi zdaj zaman čakajo, da bi nanje dopisal vsaj še zaključne pripombe.

Akademiku Janezu Stanoniku smo znanci, kolegi in slušatelji od nekdaj rekli Noni.

Zato naj sklenem s spoštljivo željo: Počivaj v miru, dragi Noni!

Prispevek je bil prvikrat objavljen v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 65. knjiga, 2014, str. 222-225 in je tukaj ponatisnjen z dovoljenjem uredništva.

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 12

27.9.2016 11:54:58

In Memoriam: akademik prof. dr. Janez Stanonik

13

2 In Memoriam: akademik prof. dr. Janez Stanonik Igor Maver

V 93. letu se je leta 2014 izteklo življenje in plodno znanstveno delovanje akademika profesorja doktorja Janeza Stanonika, dolgoletnega predstojnika oddelka za germanske jezike in književnosti, dekana FF UL in rednega člana SAZU. Vse od obdobja takoj po drugi svetovni vojni, na študij germanistike se je vpisal leta 1945, je raziskoval angleško in ameriško književnost 19. in 20. stoletja. Veliko pozornost je posvečal literaturi v stiku z drugimi umetnostmi in z ljudskim izročilom. Proučeval je književnost slovenskih izseljencev v ZDA ter zgodovino kulturnih vezi med Slovenijo in Združenim kraljestvom ter ZDA. V jezikoslovju je obravnaval etimološke paralele med slovenskim in angleškim jezikom, na področju germanistike pa srednjeveško nemško književnost v stiku s Slovenijo ter literarno ustvarjanje Slovencev v habsburški in Avstro-Ogrski monarhiji. Leta 1981 je akademik Stanonik v Ljubljani pripravil in vodil velik in odmeven mednarodni simpozij o ameriškem pisatelju slovenskega rodu Louisu Adamiču ter uredil obsežen zbornik. S tem prelomnim dogodkom se je začelo poglobljeno znanstveno raziskovanje slovenske diaspore in emigrantskega tiska v ZDA in slovenske izseljenske književnosti kot enakovrednega dela slovenskega literarnega snovanja nasploh. To spričo močnih političnih predsodkov v tedanjem času ni bilo lahko in nikakor ne samoumevno. Z mnogimi prispevki o slovenskih izseljencih v ZDA je kasneje sodeloval npr. pri Enciklopediji Slovenije in skupaj z nami, slovenskimi kolegi amerikanisti, tudi pri številnih drugih publikacijah. Tu je potrebno omeniti prvo vseobsegajočo raziskavo celotne slovenske izseljenske književnosti po svetu v več knjigah Slovenska izseljenska književnost, kjer je prispeval študije s področja starejše ameriške dobe in zgodnjega slovenskega priseljevanja v ZDA. Akademik Stanonik je leta 1968 ustanovil znanstveno revijo Acta Neophilologica in jo urejal do leta 2000, nato pa je delo prevzel pokojni prof. dr. Mirko Jurak. Revijo so s svojimi prispevki sprva podprli ameriški Slovenci, ki delajo kot univerzitetni profesorji v Severni Ameriki in Kanadi, na kar je bil posebej ponosen. V reviji je bila doslej med drugim objavljena vrsta študij slovenskega izseljenstva, tiska in literature izpod peres slovenskih in tujih literarnih zgodovinarjev, mnogi med njimi so bili slovenskega rodu in živeči v tujini. Te študije so bile ene izmed prvih na področju raziskovanja slovenske izseljenske književnosti, predvsem v ZDA, Kanadi, Avstraliji in tudi v kolonialni Mehiki.

V okviru zgodovine angleške literature je akademik Stanonik preučeval predvsem obdobje 1750–1940, zlasti viktorijanskega umetnostnega kritika in slikarja Johna Ruskina in angleške pesnike predrafaelite, v ameriški književnosti pa najpomembnejše

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 13

27.9.2016 11:54:58

14

Igor Maver

ameriške literarne avtorje 19. stoletja. Ob tem je imel akademik Stanonik posebno ljubezen, tout court ‒ da, lahko bi temu tako rekli. Z velikim žarom je raziskoval zgodnjo zgodovino Slovencev v Severni Ameriki, zlasti jezuitskega misijonarja Marka Antona Kappusa, ki je delal v španski kolonialni Sonori in današnji Arizoni v letih 1687–1717 v okviru t. i. Nueve Españe/Nove Španije, pa še druge Slovence, npr. Andreja Bernarda Smolnikarja, ki je bil pred odhodom čez lužo sošolec Matije Čopa, in tudi Antona Fistra, ki so se iz habsburške monarhije priselili v ZDA v 19. stoletju, v glavnem v času po prelomnem revolucionarnem letu 1848. Stanonik je opozoril na pomembno vlogo za ameriško in slovensko kulturo, ki so jo imeli slovenski misijonarji v Ameriki, mdr. že omenjeni Marcus Antonius (Marko Anton) Kappus, Irenej Friderik Baraga, Franc Pirc, Ferdinand Konšak in drugi. Kappus ima med njimi posebno mesto kot prvi slovenski pesnik v ZDA, ki je deloval na samem robu tedaj znanega sveta. Spomnim se njegovih doživetih opisov potovanj s starim najetim avtomobilom do najbolj oddaljenih kolonialnih misijonskih cerkva in njihovih arhivov, od Nogalesa na današnji mehiško-ameriški meji, kjer je na razpotju nekoč po naključju naletel na skupino ilegalnih mehiških beguncev, do področij okrog Tucsona in severne puščavske Sonore v Arizoni. Kot poznavalec dela južne Kalifornije je namreč prav Kappus skupaj s kartografom Frančiškom Evzebijem Kinom Evropi konec 17. stoletja pokazal, da je ta polotok, in ne otok, kot so mislili dotlej.

Akademik Janez Stanonik, oziroma Noni za prijatelje in znance, prav tak pa je bil njegov vzdevek tudi med študenti, je bil dolgoletni profesor angleške in ameriške književnosti in mentor številnim generacijam slovenskih študentov anglistike in amerikanistike. Na tujem je imel kot znanstvenik in razgledan izobraženec velik ugled in povsod si je prizadeval za uveljavitev slovenske znanosti in raziskovalcev. Noni je bil, kot vemo vsi, ki smo ga poznali, duhovit sogovornik in je užival v jezikovnih akrobacijah.

Spominjam se, kako so me ob mojem raziskovalnem obisku v ZDA na Univerzi Stanford, ker sem pač prišel iz Slovenije, kolegi najprej vprašali, če poznam profesorja Stanonika. Njegova knjiga v angleščini, njegov znanstveni tour de force iz leta 1962, o mitologiji in simboliki belega kita v romanu Moby Dick, The Myth and the Symbol, kjer je prikazal nove vire za ta ikonični roman pisatelja Hermana Melvilla, je bila precejšnja novost tudi za amerikaniste v ZDA, ki delo še danes citirajo. Dokazal je, da je roman v osnovi parodija srednjeveških legend o t. i. hvaležnih mitoloških živalih in da so v delu vidni tudi številni evropski, predvsem folklorni vplivi in motivi. Če je res, da razvoj temelji na plečih velikanov iz preteklosti, to gotovo drži za znanstveno delo in delovanje akademika Stanonika na nekdanjem Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, ki se je kasneje razdelil na dva samostojna oddelka. Po uničenju germanistične knjižnice med drugo svetovno vojno si je profesor Stanonik prizadeval in uspel ne le obnoviti, ampak tudi precej dopolniti in razširiti oddelčno knjižnico na Filozofski fakulteti. Pomembno je prispeval k prenovi študijskih

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 14

27.9.2016 11:54:58

In Memoriam: akademik prof. dr. Janez Stanonik

15

programov na anglistiki in amerikanistiki v smeri modernega poučevanja angleškega jezika in različnih književnosti v angleščini. Kot eden najpomembnejših ustanoviteljev tedanjega Oddelka za anglistiko in germanistiko na Filozofski fakulteti je bil v mnogočem vizionarski. Ob veliki odprtosti za tuja dognanja se je vselej močno zavedal pomena razvoja slovenske literarne vede, anglističnih, amerikanističnih in nemcističnih študij ter humanistike kot celote za slovensko samobitnost in identiteto.

Noni je pisal in raziskoval vse do zadnjega, kar ga je dolga leta ohranjalo mentalno vitalnega, svoj zadnji članek je objavil pri svojih 91 letih. Naj sklenem ta kratek oris znanstvenega opusa akademika Stanonika s kratkim citatom iz zaključnega dela anglosaškega junaškega epa o Beowulfu. To v mnogočem konstitutivno delo angleške književnosti iz zgodnjega srednjega veka je bilo Noniju še posebej pri srcu. Njegovi nekdanji študenti se spomnimo, kako se je pri razlagi vživel v posamezne starogermanske junake, ne toliko v Beowulfa kot v napol človeško nasilno pošast Grendel in nato še v njegovo mati, ki želi maščevati sinovo smrt. Napeta aliterirana pripoved je Nonija včasih tako prevzela, da je kot nepoboljšljiv kadilec v usta nenadoma dal cigareto in z njo vred nadaljeval predavanje. Pri tem je neprižgana cigareta živahno poplesavala sem ter tja na veselje poslušalcev študentov. Noni jo je nato prižgal šele po koncu predavanja na hodniku.

Stanonikov_zbornik_FINAL.indd 15

27.9.2016 11:54:58

Knjiga prinaša še neobjavljeno znanstveno delo akademika prof. dr. Janeza Stanonika (1922–2014) s področja etimologije nekaterih slovenskih krajevnih imen rek kot del njegove še neobjavljene dediščine. Najobsežnejši tretji del obsega več kot deset izvirnih znanstvenih študij s področja angleške in ameriške književnosti in tudi jezikoslovnih razprav, od katerih so mnoge povezane s Slovenijo. Knjiga predstavlja pomemben nov znanstveni prispevek predvsem k angloameriški ter slovenski literarni vedi, splošnemu jezikoslovju, etimološkim študijam in tudi k slovenski dialektologiji.

Prof. dr. Nada Šabec, Univerza v Mariboru

Dr. Igor Maver je redni profesor za književnosti v angleščini in vodja književne katedre na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter koordinator interdisciplinarnega doktorskega programa Ameriške študije. Bil je gostujoči profesor na univerzah v ZDA, Avstraliji, Italiji in v Avstriji, posebej pa se ukvarja s slovensko književnostjo in kulturo v diaspori ter je glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Acta neophilologica. Je izvoljeni redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti Academia Europaea v Londonu in član mednarodnega izvršilnega odbora ISBN 978-961-237-852-3 Mednarodne zveze rednih univerzitetnih profesorjev za angleške in ameriške študije.

Stanonikov zbornik

Študije in eseji s področja literarnih in sorodnih ved

Igor Maver (ur.)

Akad. prof. dr. Waldemar Zacharasiewicz, Univerza na Dunaju

Igor Maver (ur.)

Stanonikov zbornik: Študije in eseji s področja literarnih in sorodnih ved

Ena od odličnih in pomembnih akademskih tradicij je tudi ta, da posamezni prominentni člani posamezne nacionalne akademije znanosti dobijo svoj zbornik v obliki znanstvene monografije. Tako je tudi s to knjigo, ki je posvečena spominu akademika prof. dr. Janeza Stanonika, pomembnega slovenskega filologa in humanista, ki je bil tudi priznan amerikanist in sem ga osebno poznal. Poleg osebnih reminiscenc članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (in še nekaterih drugih) o Stanoniku in njegovem delu, so avtorji študij v monografiji znani tuji in domači filologi ter lingvisti s področja angloameriških literarnih in kulturnih študij.

9 789612 378523

Stanonikov_zbornik_naslovka_FINAL.indd 1

27.9.2016 10:59:18