Syntaxis latina

SYNTA LATIN ISBN 978-961-237-858-5

SONJA WEISS je docentka na Od-

Quid vis? Dic, quod vis. Quid velis, dic. Velim dicas, quod velis… Pauca nunc de ordinatione sive constructione dictionum, quam Graeci σύνταξιν vocant.

Zbirka vaj iz latinske sintakse je namenjena utrjevanju in poglabljanju znanja latinskega jezika, predvsem skladnje. Nastala je v okviru proseminarjev in tečajev latinskega jezika na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je namenjena zlasti študentom, ki že obvladajo latinsko oblikoslovje ter so seznanjeni z osnovami

Syntaxis_Latina_naslovka_1.indd 1

latinske skladnje. S svojim naborom slovničnih vaj in odlomkov, vzetih iz besedil klasičnih latinskih avtorjev, pa je namenjena tudi vsem drugim, dijakom in študentom, ki želijo obnoviti ali nadgraditi svoje znanje latinskega jezika. Namen delovnega zvezka je, da z branjem in s slovnično analizo krajših izvirnih besedil ter s prevajanjem v latinščino in slovenščino študenta oz. dijaka čim bolje pripravi na branje in razumevanje zahtevnejših latinskih besedil.

delku za klasično filologijo Filozofske fakultete, kjer že vrsto let poučuje latinski jezik. Poleg proseminarjev in tečajev latinščine, ki so obvezni del študija klasičnih jezikov in kulture, je vodila tudi jezikovne lektorate v okviru drugih študijskih programov, znotraj katerih je znanje latinščine pomemben del stroke, in tako oblikovala različne pristope k poučevanju latinščine. Ukvarja se tudi z jezikom in s kulturo latinskega srednjega veka in humanizma ter s prevajanjem in z interpretacijo antičnih filozofskih besedil.

SONJA WEISS: SYNTAXIS LATINA ZBIRKA VAJ IZ LATNISKE SKLADNJE

9 789612 378585

SONJA WEISS

SYNTAXIS LATINA

ZBIRKA VAJ IZ LATNISKE SKLADNJE Oddelek za klasično filologijo Ljubljana 2016

10.10.2016 8:17:14

Sonja Weiss

SYNTAXIS LATINA Zbirka vaj iz latinske skladnje

Ljubljana 2016

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 1

7.10.2016 14:42:34

SYNTAXIS LATINA: ZBIRKA VAJ IZ LATINSKE SKLADNJE Avtor: Sonja Weiss Recenzenta: Jerneja Kavčič, Janja Žmavc Tehnično urejanje in prelom: Aleš Cimprič Slika na naslovnici: Stock photo © Flory © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Odelek za klasično filologijo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2016 Prva izdaja Naklada: 149 izvodov Cena: 19,90 EUR

CIP 811.124'367(076) WEISS, Sonja Syntaxis latina : zbirka vaj iz latinske skladnje / Sonja Weiss. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-858-5 286432000

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 2

7.10.2016 14:42:34

Vsebina

3

Vsebina

UVOD ............................................................................................................................................ 7 1 ODVISNA VPRAŠANJA IN CONSECUTIO TEMPORUM ................................................11 A Neodvisna vprašanja (besedna/stavčna in enostavna/ločna) .................................11 B

Odvisna vprašanja (osebkovi (subjektni) in predmetni (objektni) odvisniki vprašalne vsebine): sosledica časov (consecutio temporum) ....................................14

2 RABA INFINITIVA. ACCUSATIVUS CUM INFINITIVO (ACI) ..........................................21 A Tvorba infinitiva ........................................................................................................................21 B

Raba infinitiva: infinitiv kot subjekt/objekt; historični infinitiv ................................22

C Accusativus cum infinitivo (ACI) ............................................................................................24

3 NOMINATIVUS CUM INFINITIVO (NCI) ..................................................................................35 4 ODVISNIKI Z UT FINALE. ODVISNIKI Z VEZNIKI NE, QUOMINUS, QUIN ���������43 A Prislovni namerni (adverbialni finalni) odvisniki ..........................................................43 B

Predmetni (objektni) in osebkovi (subjektni) odvisniki zahtevne vsebine ��������45

C Vezniki NE, QUOMINUS, QUIN: predmetni (objektni) in osebkovi (subjektni) odvisniki za verba timendi in impediendi; predmetni in osebkovi odvisniki za zanikanimi izrazi dvoma ...................................................................................................48

5 VEZANI PARTICIP (PARTICIPIUM CONIUNCTUM) IN PROSTI ABLATIV (ABLATIVUS ABSOLUTUS) ..............................................................................................................57 A Glagolski pridevniki (participi): particip prezenta aktiva, particip perfekta pasiva, particip futura aktiva, gerundiv ...........................................................................57 B

Participium coniunctum ..........................................................................................................58

C Ablativus absolutus ..................................................................................................................62

6 ODVISNIKI Z UT CONSECUTIVUM. ODVISNIKI Z VEZNIKOM QUIN ...................69 A Prislovni posledični (adverbialni konsekutivni) odvisniki .........................................69 B

Predmetni (objektni) in osebkovi (subjektni) odvisniki .............................................72

C Veznik QUIN: psevdokonsekutivni stavki za nekaterimi zanikanimi izrazi ���������75

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 3

7.10.2016 14:42:34

4

Syntaxis Latina

7 GERUNDIJ IN GERUNDIV; GERUNDIVNI SKLAD ...........................................................79 A Gerundij .......................................................................................................................................79 B

Gerundiv: atributivna raba; predikatna raba (pasivna opisna sprega); predikativna raba gerundija za glagoli namena ...........................................................82

C Gerundivni sklad ......................................................................................................................89

8 PRISLOVNI VZROČNI (ADVERBIALNI KAVZALNI) ODVISNIKI. PREDMETNI (OBJEKTNI) IN OSEBKOVI (SUBJEKTNI) ODVISNIKI S QUOD EXPLICATIVUM .................................................................................................................97 A Vzročni odvisniki z indikativom in s konjunktivom (vezniki CUM, QUIA, QUOD, QUONIAM) ..........................................................................97 B

Predmetni (objektni) in osebkovi (subjektni) odvisniki z indikativom in s konjunktivom (QUOD explicativum) ............................................................................100

9 PRISLOVNI POGOJNI (ADVERBIALNI KONDICIONALNI) ODVISNIKI. POGOJNO-ŽELELNI ODVISNIKI (VEZNIK DUM(MODO)) ........................................105 A Pravi pogojni odvisniki (VEZNIKA SI, NISI) .....................................................................105 B

Pogojno-želelni odvisniki (VEZNIK DUM(MODO)) ......................................................109

10 PRISLOVNI DOPUSTNI (ADVERBIALNI KONCESIVNI) ODVISNIKI ...................115 A Dopustni odvisniki z indikativom (vezniki ETSI, TAMETSI, ETIAMSI, QUAMQUAM) ............................................................................................................................115 B

Dopustni odvisniki s konjunktivom za vezniki QUAMVIS, LICET, CUM concessivum, UT concessivum, CUM adversativum in dopustni odvisniki z irealnim konjunktivom (vezniki ETSI, ETIAMSI, TAMETSI, SI) ..................................116

11 PRISLOVNI ČASOVNI (ADVERBIALNI TEMPORALNI) ODVISNIKI ....................121 A Veznik CUM ...............................................................................................................................121 .

A 1 CUM temporale (z indikativom) ................................................................................121

.

A 2 CUM narrativum/historicum (s konjunktivom) ....................................................123

B

Ostali časovni vezniki z indikativom in s konjunktivom ...........................................125

.

B 1 DUM, DONEC, QUOAD, QUAMDIU ............................................................................125

.

B 1 1 Z indikativom ......................................................................................................125

.

B 1 2 S konjunktivom ..................................................................................................126

. .

B 2 CUT (PRIMUM), UBI (PRIMUM), SIMUL, SIMUL AC, SIMULATQUE, ANTEQUAM, POSTQUAM .............................................................................................127

.

B 2 1 Z indikativom ......................................................................................................127

.

B 2 2 S konjunktivom ..................................................................................................129

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 4

7.10.2016 14:42:35

Vsebina

5

12 OZIRALNI (RELATIVNI) ODVISNIKI. RELATIVNA ZVEZA IN RELATIVNI SKLOP .....................................................................................................................137 A Oziralni (relativni) odvisniki ................................................................................................137 .

A 1 Pravi oziralni odvisniki (z indikativom) ..................................................................137

.

A 2 Oziralno-namerni odvisniki (s konjunktivom) ....................................................139

.

A 3 Oziralno-vzročni odvisniki (s konjunktivom) ......................................................139

.

A 4 Oziralno-dopustni odvisniki (s konjunktivom) ..................................................140

.

A 5 Oziralno-pogojni odvisniki (z indikativom in s konjunktivom) ....................141

. .

A 6 Oziralno-posledični odvisniki (s konjunktivom); veznik QUIN; QUOD, CUR, QUARE kot vezniki v oziralno-posledičnih stavkih ...................141

B

Relativna zveza .......................................................................................................................147

C Relativni sklop .........................................................................................................................149

13 PRIMERJALNI (KOMPARATIVNI) ODVISNIKI ..................................................................155 A Primerjalni odvisniki z indikativom .................................................................................155 B

Primerjalni odvisniki s konjunktivom .............................................................................157

14 ODVISNIKI 2. STOPNJE ................................................................................................................163 A Raba časa in naklona v odvisnikih 2. stopnje ...............................................................163 B

Odvisna pogojna perioda ...................................................................................................167

.

B 1 Za verba dicendi in sentiendi ......................................................................................169

.

B 2 Za glagoli, ki uvajajo konjunkcionalne odvisnike .............................................170

C Odvisni govor (ORATIO OBLIQUA) .....................................................................................173

15 SINTAKSA SKLONOV .....................................................................................................................181 A AKUZATIV ..................................................................................................................................182 . .

A 1 Akuzativ direktnega objekta ob prehodnih osebnih in brezosebnih glagolih ..............................................................................................182

.

A 2 Dvojni akuzativ ..............................................................................................................183

. . .

A 3 Prislovni (adverbialni) akuzativ, akuzativ ozira (»grški«), vzklični akuzativ (exclamationis), akuzativ smeri/cilja in akuzativ raztezanja (extensionis) ..............................................................................184

B

DATIV: Dativ indirektnega objekta, dativ interesa (koristi/ škode (commodi/ incommodi), »čustveni« dativ (ethicus), dativ posestnika (possessoris), povzročitelja (auctoris) in namena (finalis) .........................................188

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 5

7.10.2016 14:42:35

6

Syntaxis Latina

C GENETIV .....................................................................................................................................192 . . . .

C 1 Genetiv ob samostalnikih in pridevnikih: svojilni genetiv (possessivus), pojasnjevalni genetiv (explicativus), genetiv lastnosti (qualitatis), delni genetiv (partitivus), osebkov genetiv (subiectivus) in predmetni genetiv (obiectivus) ................................................................................192

. . . .

C 2 Genetiv ob glagolih (kot predmet ali kot povedkovo določilo): genetivus criminis, genetiv spomina (memoriae), genetiv cene (pretii), genetiv ob brezosebnih glagolih in svojilni ter kvalitativni genetiv ob glagolu esse ..............................................................................................................194

D ABLATIV ......................................................................................................................................198 . .

D 1 Ločilnik (separativus): ablativ ločitve (separationis), izvora (originis) pomanjkanja (inopiae) in primerjave (comparationis) .....................................198

. . . . .

D 2 Orodnik (instrumentalis): ablativ sredstva (instrumenti), načina (modi), vršilca dejanja (personae vel rei efficientis), obilja (copiae), vzroka (causae), mere (mensurae), ozira (limitationis), cene (pretii), lastnosti (qualitatis) in druženja ter spremljajočih okoliščin (sociativus) .....................................................................................................199

.

D 3 Mestnik (locativus): ablativ kraja (loci) in časa (temporis) ................................203

16 TOLLE, VERTE! (VAJE IZ PREVAJANJA) ...............................................................................208 VIRI ..................................................................................................................................................................229

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 6

7.10.2016 14:42:35

Uvod

7

Uvod

Delovni zvezek, ki je pred vami, je v prvi vrsti namenjen študentom latinščine, v drugi pa vsem študentom, ki se učijo latinskega jezika v okviru različnih študijev, kjer je to znanje del stroke. Kot tak je uporaben tudi za dopolnilo in nadgradnjo pri utrjevanju znanja latinskega jezika v gimnazijah. Kot je razvidno iz naslova, je poudarek na utrjevanju latinske skladnje, za kar je predvideno temeljito znanje latinskega oblikoslovja in osnovno poznavanje latinske sklanje. Delovni zvezek torej ni namenjen začetnikom.

Razdeljen je na šestnajst poglavij, izmed katerih jih je petnajst posvečenih utrjevanju slovničnih poglavij, zadnje pa prevajanju iz slovenščine v latinščino in skladenjski analizi latinskih besedil ter prevajanju le-teh v slovenščino. Vsako slovnično poglavje vsebuje dva osnovna tipa vaj: prvi tip so vaje iz prevajanja stavkov, povedi ali krajših odlomkov, vzetih iz izvirnih besedil latinskih avtorjev, v slovenščino; drugi tip pa so vaje, ki s prevajanjem stavkov, povedi in krajših ter daljših odlomkov iz slovenščine v latinščino spodbujajo ne le razumevanje, ampak tudi praktično uporabo obravnavane slovnične konstrukcije.

Večina poglavij poleg navedenih dveh tipov vaj vsebuje tudi druge načine utrjevanja, med katerimi je najpogostejši tip vaje z dopolnjevanjem manjkajočih delov stavka oz. povedi, včasih veznika, večinoma pa glagolske oblike. Te vaje so zastavljene tako, da mora učenec samostojno tvoriti glagolsko obliko, ki jo zahteva skladenjska konstrukcija. Namen teh vaj je, da učenec utrjuje ne le obravnavano poglavje iz latinske sintakse, ampak tudi morfologijo glagola, ki je tako kot v mnogih jezikih tudi v latinščini bolj kompleksna od morfologije ostalih besednih vrst. Utrjevanje glagolske morfologije je tem nujnejše, ker se nekatere glagolske oblike na začetni stopnji učenja latinščine obravnavajo le formalno in brez širšega slovničnega konteksta: to velja zlasti za neosebne glagolske oblike (npr. infinitiv, particip, gerundij) in rabo glagolskega naklona konjunktiva v podredju.

Ostali tipi vaj se prilagajajo snovi posameznega poglavja. Mnoge vaje zahtevajo pretvorbo ene skladenjske forme v drugo (npr. iz ACI v NCI). Te vaje so namenjene utrjevanju nove forme, ob tem pa učenca seznanjajo z različnimi načini izražanja istega sporočila (npr. pri krčenju odvisnikov s participialnimi konstrukcijami oz. razvezovanju participialnih konstrukcij z odvisniki). Spet druge vaje predvidevajo, da je učenec sposoben nadgradnje enostavnejšega načina izražanja s kompleksnejšimi skladenjskimi in besedilnimi prijemi (tvorba gerundivnega sklada, povezovanje povedi v relativno zvezo, pretvarjanje premega govora v odvisni itd.). Zadnji tip vaj ob koncu poglavij je namenjen splošnemu ponavljanju in vsebuje odlomke iz besedil latinskih avtorjev, ob katerih

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 7

7.10.2016 14:42:35

8

Syntaxis Latina

učenec ne vadi le snovi tekočega poglavja, ampak mora prepoznati in razložiti tudi predhodno obravnavane skladenjske forme. Teh odlomkov je zato v začetnih poglavjih manj, dodatno pa se pretekla snov utrjuje s prevajanjem krajših in daljših odlomkov iz slovenščine v latinščino. Splošnemu utrjevanju je izključno namenjeno zadnje poglavje.

Ker je namen delovnega zvezka dati učencu slovnično orodje za branje vedno zahtevnejših latinskih besedil, so latinski primeri večinoma vzeti iz izvirnih besedil latinskih avtorjev, katerih imena so navedena v oklepaju ob posameznem primeru. Včasih je besedilo rahlo prirejeno (predvsem skrajšano), vendar ne toliko, da ga ne bi bilo mogoče prepoznati kot citat. Večji posegi v besedilo so v oklepaju nakazani, npr.: (po Salustiju). V redkih primerih so primeri tvorjeni umetno, zlasti v primeru kratkih izjav, vprašanj ipd.: ob takih primerih avtorja v oklepaju seveda ni. Drugače pa je z latinskimi primeri, ki zahtevajo dopolnitev, bodisi z veznikom ali z glagolsko obliko. Tudi ti primeri so večinoma vzeti iz latinskih izvirnikov, vendar smo si v njihovem primeru zaradi boljše ilustrativnosti in lažjega razumevanja pogosteje dovolili spreminjanje izvirnika, zato avtorji tu niso navedeni; poleg tega tak tip vaj pogosto dopušča alternativne rešitve, s tem pa še dodaten poseg v besedilo.

Glede na količino izvirnih besedil delovni zvezek predvideva uporabo slovarja, vendar je ta odvisna od stopnje predznanja in količine predhodno osvojenega besedišča. Uporaba kompleksnejših slovenskih in tujejezičnih slovarjev je tudi eden od ciljev vaj z izvirniki. Ker v začetni fazi branja latinskih besedil slovar pogosto ne zadostuje, so v nekaterih primerih latinska besedila višje zahtevnostne stopnje pospremljena s slovničnim in (redkeje) z vsebinskim komentarjem v obliki opomb, med katerimi so tudi prirejena slovarska gesla redko rabljenih oz. večpomenskih ali dvoumnih izrazov. Namen teh opomb je olajšati branje zahtevnejših besedil, pri katerih sama uporaba slovarja morda ne bi zadoščala oz. bi po nepotrebnem vzela veliko časa.

Samoglasniške dolžine praviloma niso označene. Kjer so, je to del pomožnega aparata, katerega namen je olajšati razumevanje besedila. V teh primerih gre večinoma za označevanje dolgega ā v končnici ablativa singulara samostalnikov in pridevnikov 1. deklinacije.

Naloge so zastavljene tako, da je za reševanje potrebna predhodna razlaga slovničnega poglavja s primeri. Ti so lahko vzeti iz nalog samih, zlasti tistih, ki na začetku posameznega poglavja ponujajo krajše ilustrativne primere. Kar zadeva slovnično terminologijo in razdelitev poglavij, delovni zvezek okvirno sledi Koprivovi slovnici (Silvo Kopriva, Latinska slovnica). Od nje odstopa predvsem pri klasifikaciji podredja, kjer se opiramo na delitev, ki je skladna z večino novejših tujejezičnih latinskih učbenikov oz. slovnic (v slovenščini gl. Robert Čepon, Mala latinska slovnica s temeljnim besediščem latinskega jezika s terminologijo). Prav

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 8

7.10.2016 14:42:35

Uvod

9

v obravnavi podredja je tudi glavni odmik tega delovnega zvezka od Mengejeve slovnice (Herman Menge, Lehrbuch der lateinischen Syntax und Semantik), ki je sicer ves čas služila kot glavna avtoriteta pri kompleksnejših slovničnih poglavjih (npr. raba veznika QUIN, poglavje o relativni zvezi ipd.). Kratkoročni cilj tega delovnega zvezka je privajanje učenca latinskim skladenjskim konstrukcijam, dolgoročni pa prepoznavanje in razumevanje teh konstrukcij v izvirnih besedilih ter posledično usposabljanje učenca za branje teh besedil. Gre torej za praktične cilje, zato so nekatere slovnične nianse namenoma prezrte (npr. združevanje funkcij podrednih veznikov CUM explicativum ter identitatis/coincidens). Zlasti poenostavljeno je poglavje o sintaksi sklonov, v katerem se namenoma izogibamo podrobnejši klasifikaciji, kakršno najdemo v zahtevnejših opisnih slovnicah, pri čemer pa skušamo ohraniti dovolj distinkcij za razumevanje rabe sklonov v latinskih besedilih in posledično za razumevanje besedil samih.

S. Weiss

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 9

7.10.2016 14:42:35

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 10

7.10.2016 14:42:35

Odvisna vprašanja in Consecutio temporum

11

1 Odvisna vprašanja in Consecutio temporum A B

A I.

Neodvisna vprašanja Odvisna vprašanja (osebkovi (subjektni) in predmetni (objektni) odvisniki vprašalne vsebine): sosledica časov (consecutio temporum)

Neodvisna vprašanja (besedna/ stavčna in enostavna/ ločna) Prevedite v slovenščino in ugotovite, kateri primeri vsebujejo besedno oz. stavčno ter enostavno oz. ločno vprašanje.

1.

Num quis postulat? Non opinor. (Cicero)

2.

Pater eius rediit annon? (Terencij)

3.

Quis venit?

4.

Quando id factum est?

5.

Nonne ego nunc sto ante aedes nostras? (Plavt)

6.

Quae amicitia potest esse inter ingratos? (Cicero)

7.

Venientne an domi manebunt? Utrum venient an domi manebunt? Venient an domi manebunt?

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 11

7.10.2016 14:42:35

12

Syntaxis Latina

8.

An non ille Hippocrates medicus in magna pestilentia multa oppida scientiā servavit? (Varon)

9.

Uter vestrum id fecit?

10. Satisne hoc conclusum videtur? – Certe. (Cicero)

11. Numquis me sequitur? – Nemo. (Terencij)

12. Idemne potest esse dies saepius, qui semel fuit? – Certe non potest. (Cicero)

13. Causa igitur non bona est? – Immo optima. (Cicero)

14. Utrum pro ancilla me habes an pro filia? (Plavt)

15. Tantumne igitur laborem suscepturus es? (Cicero)

16. Album an atrum vinum potas? (Plavt)

II. 1.

Prevedite v latinščino.

Boš branil republiko ali si naklonjen (faveo 2) oblasti enega moža?

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 12

7.10.2016 14:42:35

Odvisna vprašanja in Consecutio temporum

2.

Ali ti lahko bogastvo prinese srečo? – Nikakor.

3.

Nam bodo zavezniki prišli na pomoč ali ne?

4.

Kje bomo našli primernega človeka za to stvar?

5.

Je pri vas doma ( = v vašem domu) kaj novega? – Da.

6.

Naj ostanem tukaj ali naj zbežim v Grčijo?

7.

Si nor? – Ne bi rekel.

8.

Ali ni prišel k tebi Lukij Lentul, ki je bil tedaj pretor?

9.

Kako si lahko pozabil na svojo obljubo?

13

10. Je bila mar nesrečna starost tistih, ki so se ukvarjali z obdelovanjem zemlje (agri cultio)? – Gotovo ne.

11. Kateri je bil večji pesnik, Homer ali Vergilij?

12. Zakaj molčiš, se mar bojiš?

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 13

7.10.2016 14:42:35

14 B III.

Syntaxis Latina

Odvisna vprašanja (osebkovi in predmetni odvisniki vprašalne vsebine): sosledica časov (consecutio temporum) Prevedite v slovenščino.

1.

Non quaero, quid verum, sed quid dicendum sit. (Cicero)

2.

Quaerebat, qui ei convivio essent interfuturi. (Valerij Maksim)

3.

Cum versus tuos aemulor, tum maxime, quam sint boni, experior. (Plinij Mlajši)

4.

Multum autem interest, utrum vita tua otiosa sit an ignava. (Seneka)

5.

Quaerimus, quemadmodum quidque fiat, naturane an ratione an usu.

(Cicero)

6.

Athenienses Delphos miserunt consultum, quidnam facerent de rebus suis.

(Kornelij Nepot)

7.

Ex te quaero, quid defensurus sis. (Cicero)

8.

Milites Romani nesciebant, fugere an manere tutius foret. (po Salustiju)

9.

Quantae copiae transgresso in Italiam Hannibali fuerint, nequaquam inter auctores constat. (Livij)

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 14

7.10.2016 14:42:35

Odvisna vpraĹĄanja in Consecutio temporum

15

10. Dic, quid velis. Primerjajte: Dic, quod vis.

11. Quaeritur, virtus suamne propter dignitatem an propter aliquos fructus expetatur. (Cicero)

12. Quaesivi, viveretne avus et Paulus pater. (Cicero)

13. Epaminondas in pugna apud Mantineam graviter vulneratus amicos interrogavit, salvusne esset clipeus, deinde, essentne fusi hostes. (po Ciceronu)

14. Ratio docet et explanat, quid faciendum fugiendumque sit. (Cicero)

15. Lacedaemonii quaesiverunt, num Philippus se etiam mori prohibiturus esset? (Cicero)

16. Deliberandum est, utrum aliquid honestum an turpe sit.

17. Pythagoreorum more, quid quoque die dixerim, audierim, egerim, commemoro vesperi. (Cicero)

18. Intellegi non poterat, uter Atticum plus diligeret, Cicero an Hortensius. (Kornelij Nepot)

19. Marcet sine adversario virtus: tunc apparet, quanta sit quantumque polleat, cum, quid possit, patientia ostendit. (Seneka)

Syntaxis_Latina_FINAL.indd 15

7.10.2016 14:42:35

SYNTA LATIN ISBN 978-961-237-858-5

SONJA WEISS je docentka na Od-

Quid vis? Dic, quod vis. Quid velis, dic. Velim dicas, quod velis… Pauca nunc de ordinatione sive constructione dictionum, quam Graeci σύνταξιν vocant.

Zbirka vaj iz latinske sintakse je namenjena utrjevanju in poglabljanju znanja latinskega jezika, predvsem skladnje. Nastala je v okviru proseminarjev in tečajev latinskega jezika na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je namenjena zlasti študentom, ki že obvladajo latinsko oblikoslovje ter so seznanjeni z osnovami

Syntaxis_Latina_naslovka_1.indd 1

latinske skladnje. S svojim naborom slovničnih vaj in odlomkov, vzetih iz besedil klasičnih latinskih avtorjev, pa je namenjena tudi vsem drugim, dijakom in študentom, ki želijo obnoviti ali nadgraditi svoje znanje latinskega jezika. Namen delovnega zvezka je, da z branjem in s slovnično analizo krajših izvirnih besedil ter s prevajanjem v latinščino in slovenščino študenta oz. dijaka čim bolje pripravi na branje in razumevanje zahtevnejših latinskih besedil.

delku za klasično filologijo Filozofske fakultete, kjer že vrsto let poučuje latinski jezik. Poleg proseminarjev in tečajev latinščine, ki so obvezni del študija klasičnih jezikov in kulture, je vodila tudi jezikovne lektorate v okviru drugih študijskih programov, znotraj katerih je znanje latinščine pomemben del stroke, in tako oblikovala različne pristope k poučevanju latinščine. Ukvarja se tudi z jezikom in s kulturo latinskega srednjega veka in humanizma ter s prevajanjem in z interpretacijo antičnih filozofskih besedil.

SONJA WEISS: SYNTAXIS LATINA ZBIRKA VAJ IZ LATNISKE SKLADNJE

9 789612 378585

SONJA WEISS

SYNTAXIS LATINA

ZBIRKA VAJ IZ LATNISKE SKLADNJE Oddelek za klasično filologijo Ljubljana 2016

10.10.2016 8:17:14