Tajvan: Biser v neizprosni geopolitični realnosti by Znanstvena zalozba FF

TAJVA BISER ISBN 978-961-06-0422-8

Težko pričakovan učbenik o Tajvanu, ki na enem mestu podaja vse ključne informacije o državi, ki to je in ni, je izjemno dragocen in pomemben prispevek ne le za študente, temveč za širšo slovensko znanstveno in strokovno javnost. Učbenik podaja celovit in strokoven vpogled v pretekli in sodobni Tajvan ter vsebuje podrobnejšo analizo njegovih odnosov s Kitajsko, Japonsko, ZDA, EU in Slovenijo. Zelo aktualno delo je rezultat avtoričinih dolgoletnih analiz primarnih in sekundarnih podatkov tega raziskovalnega okolja in dnevnega spremljanja dogodkov v vzhodnoazijski regiji ter bo nedvomno zanimivo za vse, ki jih Tajvan zanima zaradi takšnih ali drugačnih razlogov.

Tajvan_naslovnica_FINAL.indd 1

SAŠA ISTENIČ KOTAR je docentka za področje sinologije Univerze v Ljubljani. Svoje pedagoško in raziskovalno delo opravlja na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete, kjer je zaposlena od leta 2009. Je ustanoviteljica in vodja Centra za tajvanske študije, urednica spletnih Novic Tajvana ter ena od idejnih snovalcev Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo. V ospredju njenega raziskovanja so tajvanske študije, še zlasti zunanjepolitični odnosi Tajvana in Kitajske z državami Evrope, ZDA in Vzhodne Azije. Je članica uredniškega odbora International Journal of Taiwan Studies (IJTS) in članica svetovalnega odbora Evropskega raziskovalnega centra za sodobni Tajvan (ERCCT).

SAŠA ISTENIČ KOTAR: TAJVAN BISER V NEIZPROSNI GEOPOLITIČNI REALNOSTI

9 789610 604228

SAŠA ISTENIČ KOTAR

TAJVAN

BISER V NEIZPROSNI GEOPOLITIČNI REALNOSTI Oddelek za azijske študije Ljubljana 2021

9. 02. 2021 12:09:27

Saša Istenič Kotar

TAJVAN Biser v neizprosni geopolitični realnosti

Ljubljana 2021

Tajvan_FINAL.indd 1

2. 02. 2021 11:59:30

TAJVAN Biser v neizprosni geopolitični realnosti Tip publikacije: univerzitetni učbenik Avtorica: Saša Istenič Kotar Recenzenta: Mitja Saje, Helena Motoh Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Petra Jerič Škrbec Lektoriranje: Irena Hvala Fotografija na naslovnici: Pogled na Trg svobode (Zìyóu guǎngcháng 自由廣場), avtor: Martin Jelovšek. © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2021. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za azijske študije Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin

Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2021 Prva izdaja, prvi natis Naklada: 300 izvodov Cena: 12,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(529)(075.8) 327(529)(075.8) ISTENIČ, Saša Tajvan : biser v neizprosni geopolitični realnosti / Saša Istenič Kotar. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021 ISBN 978-961-06-0422-8 COBISS.SI-ID 48652035

Tajvan_FINAL.indd 2

2. 02. 2021 11:59:31

Kazalo

Uvodne besede.......................................................................................................................... 5 Opomba glede transkribiranja......................................................................................................... 7

1 Splošen oris.............................................................................................................................. 9 1.1Zmešnjava imen............................................................................................................................10 1.2 Naracija ene Kitajske...................................................................................................................12 1.3 Identiteta in kultura.....................................................................................................................19 1.4 Globalna vloga Tajvana..............................................................................................................27

2 Zgodovinski razvoj..............................................................................................................33 2.1 Zgodovinska dejstva...................................................................................................................33

3 Politični ustroj in razvoj.....................................................................................................47 3.1 Politični sistem .............................................................................................................................47 3.2 Proces demokratizacije..............................................................................................................49

4 Gospodarstvo .......................................................................................................................61 4.1 »Made in Taiwan«.........................................................................................................................61 4.2 Gospodarski razvoj in odvisnost od kitajskega trga........................................................64

5 Zunanji odnosi in varnost ................................................................................................67 5.1 Zunanjepolitični cilji in dejavniki vpliva...............................................................................67 5.2 Diplomatske vezi in njihova relevantnost...........................................................................68 5.3 Članstvo Tajvana v mednarodnih organizacijah...............................................................72 5.4 Objektivna realnost.....................................................................................................................75 5.5 Kitajska in tanka črta med vojno in mirom.........................................................................76 5.6 Ozemeljske težnje v Vzhodno- in Južnokitajskem morju .............................................82 5.7 Vloga ZDA.......................................................................................................................................86 5.8 Vloga Japonske.............................................................................................................................90 5.9 Vloga Evropske unije...................................................................................................................93 5.10 Odnosi s Slovenijo.....................................................................................................................98

6 Obeti za prihodnost ........................................................................................................ 105 Viri in literatura ..................................................................................................................... 109 Priloga: predlogi za nadaljnje branje ........................................................................... 117

Tajvan_FINAL.indd 3

2. 02. 2021 11:59:31

Tajvan_FINAL.indd 4

2. 02. 2021 11:59:31

Uvodne besede

»Mi Tajvanci smo nenavadna bitja. Sirote. A sčasoma si morajo sirote izbrati imena in zapisati lastne zgodbe. Lepota sirot je ravno v njihovem nepopisanem listu.« - pisateljica Shawna Yang Ryan Tajvan je pogosto imenovan za sodobni čudež. V manj kot 40 letih se je iz vojaške diktature prelevil v živahno demokracijo in iz revščine prešel v blaginjo. Vse to mu je uspelo ob boku preteče kitajske grožnje in domala skoraj brez lastnih naravnih virov. Predvsem z domačo inteligenco, izobraževanjem in trdim delom svojih prebivalcev je Tajvan dosegel izjemen gospodarski, politični, družbeni in tehnološki napredek. Zaradi sence, ki jo na otok meče enormna soseda Kitajska, pa je tajvanski uspeh mnogim neviden, njegova pestra zgodovina nepoznana in posledično njegov pomen premalo cenjen. Tajvan je dejansko postal nekakšna sirota globalne skupnosti, ki močno hrepeni po sprejetosti in pripadnosti. Žalostno dejstvo je, da sta si po dobrih sedmih desetletjih sobivanja ter intenzivni kulturni in gospodarski integraciji vladi v Pekingu in Tajpeju še vedno tako daleč vsaka sebi kot severni in južni tečaj. Obstoj dveh ločenih kitajskih držav, ki se med seboj ne priznavata, je pravzaprav eden najbolj bizarnih političnih preostankov hladne vojne. Medtem ko je za vlado v Pekingu Tajvan neodtujljiv del ozemlja Ljudske republike Kitajske (LRK, 中華人民共和國 Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó), je za vlado Republike Kitajske (RK, Zhōnghuá Mínguó 中華民國) Tajvan povsem neodvisna in suverena država.1 Tajvanci v veliki večini zavračajo kitajske težnje in režim komunistične partije ter se s ponosom opredeljujejo kot Tajvanci. Toda zaradi povečevanja mednarodnega vpliva Kitajske in z njim povezanega nacionalizma, se tajvanski manevrski prostor vidno zmanjšuje, medtem ko se odnosi med bregovoma izrazito zaostrujejo. Obenem se zaostruje globalna igra interesov svetovnih sil, ki obnavljajo blokovske cepitve in boje za sfere vpliva, pri čemer Tajvan postaja vse bolj opažen biser v globalni geopolitiki – zaradi strateških, političnih, gospodarskih in ideoloških razlogov. Iskanje kompromisa glede vprašanja političnega statusa Tajvana pa še naprej ostaja podobno iskanju šivanke v kopici sena ter od vseh zahteva precejšnjo mero potrpežljivosti in spretnosti. Globalna skupnost bi pri tem iskanju 1

V svetu najbolj uveljavljeno in prepoznavno ime za Ljudsko republiko Kitajsko je »Kitajska«, zato bo to večinoma uporabljeno skozi celotno knjigo. Iz podobnih razlogov bo za sodobno Republiko Kitajsko v veliki meri uporabljen najbolj ustaljen naziv »Tajvan«.

Tajvan_FINAL.indd 5

2. 02. 2021 11:59:31

TAJVAN: biser v neizprosni geopolitični realnosti

močno pripomogla že z bolj poglobljenim znanjem in zavedanjem. Zlasti slednje je nujni predpogoj za ukrepanje. Z boljšim poznavanjem tajvanskih zgodovinskih in političnih dejstev ter sodobnih razmer bi se mednarodna skupnost vendarle lahko soočila z dejstvi in resnico. Zatiskanje oči in pohlevno ponavljanje naracije, ki jo vsiljuje kitajski politični vrh, zagotovo ne bo privedlo h kompromisni rešitvi in k vsestransko želenemu sožitju in trajnemu miru. Navsezadnje je Tajvan ponosna demokracija, ki s sodobno Kitajsko in njeno avtokratsko vlado nima nič skupnega. S skoraj 24 milijoni prebivalcev zaseda pomembno mesto na svetovnem geopolitičnem zemljevidu in velja za odgovornega člana mednarodne skupnosti. Čemu bi se torej morali pretvarjati da ga ni? V zadnjih dveh desetletjih so tajvanske študije postale izrazito bolj institucionalizirane in na posameznih univerzah že delujejo kot samostojno akademsko področje, ločeno od kitajskih študij oziroma sinologije. Tudi v Sloveniji je na tem področju prišlo do vidnega razvoja in menim, da je ne le smiselno, temveč nujno potrebno, da se o tem več napiše in s tem zapolni vrzel v slovenski družboslovni literaturi ter Tajvan približa ne le študentom in študentkam, temveč širši slovenski znanstveni in strokovni javnosti. Ta učbenik je prva knjiga v slovenskem jeziku, ki podaja celovit in strokoven vpogled v pretekli in sodobni Tajvan, predvsem pa želi razbliniti prej omenjeno kitajsko senco ter bralcem in bralkam predstaviti otok tako, kot si zasluži. Delo je plod dolgoletnih analiz primarnih in sekundarnih podatkov v dotičnem raziskovalnem okolju in dnevnega spremljanja dogodkov v vzhodnoazijski regiji ter predstavlja nepogrešljiv vir za raziskovalce azijskih študij, varnostnih študij, političnih ved in mednarodnih odnosov ter za vse tiste, ki jih Tajvan zanima iz drugačnih razlogov. Prvenstveno je učbenik napisan s ciljem, da na razumljiv in nevsiljivo didaktičen način poda temeljne informacije o Tajvanu. Opremljen je s slikovnim in grafičnim gradivom, medtem ko z vprašanji ob koncu poglavij spodbuja k nadaljnjemu razmisleku. V sprotnih opombah in zlasti v prilogi pa posreduje tudi napotke za nadaljnje branje ter ponuja podroben seznam ključne strokovne in znanstvene knjižne literature posameznih tematskih sklopov, s čimer bo ustrezal tudi zahtevnejšim raziskovalcem. Poglavja, ki sledijo, so splet številnih dejavnikov. Moje prvo spoznavanje s Tajvanom se je pričelo konec 90-ih med dodiplomskim študijem na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študij sinologije in japonologije mi je omogočil prijave na različne štipendije, s katerimi sem svoje znanje vrsto let marljivo izpopolnjevala na različnih koncih Vzhodne Azije. Prvi vtisi bivanja v Tajvanu so hipoma vzbudili mojo strast do malodane vsega povezanega z njim in nezavedno usmerjali tok mojih nadaljnjih podiplomskih raziskav. Doktorski študij je povsem po naključju potekal v univerzitetnem kampusu, ki je bil ob obali nedaleč stran od tajvanske vojaške baze. Ne le kleni tajvanski marinci, ki so večkrat dnevno švigali mimo mojega pritličnega okna v študentskem domu,

Tajvan_FINAL.indd 6

2. 02. 2021 11:59:31

Uvodne besede

temveč prav vsak pogled čez širno morje Tajvanske ožine, me je opominjal, da sta trenutni mir in spokojnost le navidezna. Strateška lokacija tajvanske obale, kjer sem dobra tri leta prelistavala kupe in kupe knjig, je bila nedvomno med pomembnimi tarčami tistih približno 1500 raketnih konic, nameščenih na kitajski obali. Strasti do raziskovanja zapletenih varnostno-političnih odnosov med Kitajsko in Tajvanom ni tako nikdar zmanjkalo. In ko sem ob sproščenem vsakodnevnem ritmu med Tajvanci, ki so se že zdavnaj sprijaznili z življenjem v grenki negotovosti in začuda delujejo kot najbolj brezskrbni ljudje na planetu, povsem odmislila pretečo nevarnost, sta me kitajsko nenehno rožljanje z orožjem ter jezik groženj, o katerem so na dnevni ravni poročali lokalni mediji, znova in znova postavljali na realna tla. Pravzaprav je zelo ironično, da je Tajvan obenem med najnevarnejšimi območji, kjer lahko pride do vojne svetovnih razsežnosti, kot tudi med najbolj varnimi popotniškimi destinacijami na svetu. Tudi sama sem se na otoku počutila povsem varno. Lahkoten otoški utrip, zapeljive arome tajvanske kulinarike (če izzvzamemo smrdljivi tofu:-) in prijazni obrazi prebivalcev so mi na lica prav vsak dan pričarali pristen nasmeh. Vselej sem se počutila nadvse dobrodošlo. In prav to iskreno gostoljubje in neizmerna toplina otoških prebivalcev sta tista, ki Tajvan najbolj odlikujeta in umeščata v svetovno ospredje. Tajvanci namreč veljajo za izjemno človekoljuben narod, zaradi česar popotniki iz različnih koncev sveta otok nenehno uvrščajo na seznam najbolj priljubljenih destinacij. Meni osebno pa ta prelepi otok predstavlja tudi svojevrsten dom, dragocen biser, v katerega se vedno znova navdušeno vračam. Opomba glede transkribiranja Kitajska pisava ni fonetična, zato se za zapisovanje besed v latinici uporablja različne sisteme, ki vsak po svoje skuša najbolje približati izgovorjavo posameznih kitajskih besed in glasov. Uradno sprejet sistem zapisovanja na Kitajskem in na splošno najbolj uporabljen sistem je pinyin, ki je zato v knjigi uporabljen za zapisovanje vseh kitajskih osebnih in krajevnih imen. Za razliko od Kitajske se v Tajvanu noben sistem transkribiranja ne uporablja konsistentno. Zaradi političnih konotacij, ki so posameznim sistemom prisojene, pričujoča knjiga pri zapisovanju tajvanskih osebnih in krajevnih imen bralcem ne vsiljuje določenega sistema latinizacije. Uporablja se zapis, ki je za določeno ime v Tajvanu najbolj uveljavljen, v oklepajih pa je naveden tudi pinyin in izvoren zapis v tradicionalnih kitajskih pismenkah, ki veljajo za tajvansko uradno sprejeto pisavo. Za zapis japonskih besed je poleg pismenk uporabljen standardni sistem latinizacije Hepburn, medtem ko se za nekatera krajevna imena, ki so poslovenjena, na primer Peking in Tajpej, knjiga dosledno drži slovenskih zapisov.

Tajvan_FINAL.indd 7

2. 02. 2021 11:59:31

Tajvan_FINAL.indd 8

2. 02. 2021 11:59:31

Splošen oris

1 Splošen oris

»Ali smo Kitajci ali Tajvanci? V generaciji naših staršev je bilo vse Republika Kitajska, ena Kitajska. Ampak mi smo Tajvanci. Niti pod razno se nimam za Kitajca.« - Yen Wei-chen2

Slika 1: Strateška lega Tajvana (prirejeno po CartoGIS Services, 2020). 2

Mnenje enega od mnogih tajvanskih študentov, ki so se udeležili gibanja sončnic spomladi 2014 (Gold, 2014).

Tajvan_FINAL.indd 9

2. 02. 2021 11:59:31

TAJVAN: biser v neizprosni geopolitični realnosti

1.1 Zmešnjava imen Medtem ko smo Slovenci užaljeni, kadar nas pomotoma označijo za Slovake, tudi mi sami Tajvance vedno znova zamenjujemo s Tajci, naziva »Republika Kitajska« in »Ljudska republika Kitajska« pa veliki večini Evropejcev predstavljata le zakomplicirani varianti imena za bolj znano Kitajsko. Beseda »Tajvan«, ki jo v standardni kitajščini zapisujeta dve pismenki, 臺 (tái) in 灣 (wān), v dobesednem prevodu pomeni »terasast zaliv« in ne vzbuja pomislekov. Toda če se obregnemo v sam etimološki pomen besede, že naletimo na več možnih razlag. Morda najbolj oprijemljiva je ta, da izhaja iz izraza, s katerim so tajvanski avtohtoni prebivalci poimenovali tujce, ki so od 16. stoletja dalje vse pogosteje pristajali na otoku. Ker je bila ta beseda za tujce najpogosteje izrečena in slišana beseda, so jo pomorščaki postopoma začeli uporabljati za poimenovanje otoka. Vrsto let je bil sicer Tajvan v mednarodni skupnosti najbolj poznan pod imenom Formosa. To poimenovanje so na Zahod ponesli portugalski raziskovalci, ko so ga ob odkritju v svoji pomorski odpravi na poti proti Japonski sredi 16. stoletja krstili za »Lepi otok« (Ilha Formosa). Današnje uradno ime Tajvana je Republika Kitajska, vendar je to ime zaradi nerešenega spora glede tajvanske suverenosti priznano le s strani nekaj manjših držav sveta. Kitajska namreč ne dopušča, da bi neka država imela sklenjene diplomatske vezi tako z njeno vlado v Pekingu kot tudi z vlado v Tajpeju. Na Tajvan gleda skozi zastarelo prizmo kitajske državljanske vojne v 30-ih in 40-ih, ko sta se za prevlado nad kitajskim ozemljem bojevali komunistična partija (KKP) na čelu z Mao Zedongom (毛澤東) in nacionalistična stranka ali Kvomintang (KMT) na čelu s Chiang Kai-shekom (Jiǎng Jièshí 蔣介石). Slednja je leta 1912 v Nanjingu (南京) ustanovila Republiko Kitajsko in sčasoma dejansko zavladala celotni Kitajski.3 Leta 1949 je bila primorana priznati premoč komunističnim silam, ki so v Pekingu ustanovile Ljudsko republiko Kitajsko, zaradi česar je Chiang prebegnil v Tajvan, od koder je nadaljeval s svojo oblastjo. Tako je nastal precep »dveh Kitajsk«, ki sta bili v mednarodni skupnosti še vrsto let poznani kot »Komunistična Kitajska« (Communist China) na čelu z Maom na celini in »Svobodna Kitajska« (Free China) v Tajvanu na čelu s Chiangom. 3

10. 10. 1911 so vojaške sile pod poveljstvom Sun Yat-sena (Sūn Yìxiān 孫逸仙) z revolucijo Xinhai proglasile odcepitev od dinastije Qing. Ta dan se še danes praznuje kot nacionalni praznik Republike Kitajske, t. i. praznik »dvojne desetke«. Revolucija je postopoma zajela večino južne in srednje Kitajske, za prestolnico pa je bil določen Nanjing. Uradno ustoličenje Suna za začasnega predsednika 1. 1. 1912 se šteje za prvi ustanovitveni dan RK, ki je postala legitimna naslednica celotnega ozemlja dinastije Qing. V realnosti je Sunova osrednja vlada ustvarjala le privid enotne države, saj so posameznim delom Kitajske še vedno vladali provincialni vojaški mogotci. Revolucionarna vojska, ki so jo leta 1925 vzpostavili pristaši novo nastale politične stranke KMT, izhajajoče iz Sunovega zavezništva (Zhōngguó tóngménghuì 中國同盟會), je pod Chiang Kai-shekovim poveljstvom do leta 1928 uspela povezati razdrobljeno Kitajsko. K poenotenju Kitajske se je vključila tudi leta 1921 formirana KKP, vendar so bila ideološka trenja med komunisti in nacionalisti prevelika, da bi se lahko vzpostavila trajna stabilnost. Ravno obratno, nesoglasja so privedla do kitajske državljanske vojne, ki jo je dodatno okrepila še zaostritev odnosov z Japonsko.

Tajvan_FINAL.indd 10

2. 02. 2021 11:59:31

Splošen oris

Spremenjeno ravnovesje moči konec 60-ih, izguba sedeža v Organizaciji združenih narodov (OZN) leta 1971 in proces demokratizacije so postopoma razblinili Chiangove politične sanje po »osvoboditvi« Kitajske, medtem ko se je otoka vse trdneje oprijemalo ime »Tajvan«. Tako se otok danes uradno predstavlja kot »Republika Kitajska (Tajvan)« ali kot »Tajvan (Republika Kitajska)«. A četudi je »Tajvan« najbolj poznan in uveljavljen naziv, ki predstavlja domovino Tajvancev, so slednji primorani, da se v mednarodni skupnosti predstavljajo s politično nevtralnimi nazivi, ki jim vlada v Pekingu ne nasprotuje. Ti načeloma »nesporni« nazivi pa so vse prej kot razumljivi in pregledni; »Kitajski Tajpej« (Chinese Taipei) je denimo naziv, pod katerim tajvanski športniki tekmujejo na olimpijskih igrah, »Ločeno carinsko ozemlje Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu« (Separate Customs Territory of Taiwan, Penghu, Kinmen and Matsu) pa je poimenovanje Tajvana v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Iz enakega razloga morajo tajvanska neuradna diplomatska predstavništva v večini držav sveta uporabljati naziv »Tajpej« namesto »Tajvan«, da se izognejo namigovanju, da je Tajvan od Kitajske ločena država.

Slika 2: Izobešanje tajvanske nacionalne zastave (arhiv avtorice).

Tajvan_FINAL.indd 11

2. 02. 2021 11:59:32

TAJVAN: biser v neizprosni geopolitični realnosti

Kitajske oblasti torej zavračajo vsakršno uporabo imena Tajvan, ki bi lahko nakazovala njegovo suverenost na političnem, gospodarskem ali kulturnem področju. Zato od tujih vlad eksplicitno zahtevajo, da se ob imenu »Tajvan« doda vejica in pripiše Kitajska, če že ne kar »provinca LRK«. Sploh slednje je za kitajske oblasti zdaleč najbolj zaželeno poimenovanje. Zaradi kitajskega pritiska tudi mednarodna organizacija za standardizacijo ISO od leta 2000 predpisuje, da se Tajvan v vseh uradnih dopisih OZN poimenuje kot »Tajvan, provinca Kitajske«. Problem seveda nastane, ker svetovna javnost naziv »Kitajska« enači z nazivom »Ljudska republika Kitajska«. Večina držav enostavno kopira poimenovanje ISO v svoje institucionalne računalniške sisteme misleč, da je to nevtralen naziv. Ime »Republika Kitajska« je seveda strogo prepovedano, saj slednje za Peking ne obstaja. Kitajskih uradnikov ne boste nikoli slišali, da bi z uradnimi nazivi poimenovali tajvanske državne voditelje, saj bi s tem namigovali, da jih uradno priznavajo. Podobno je strogo prepovedano predvajanje tajvanske nacionalne himne, izobešanje zastave ali drugih nacionalnih simbolov (slika 2). Razkazovanje le-teh zunaj ozemeljskih meja Tajvana bi tajvanskim umetnikom, športnikom ali glasbenikom močno ogrozilo njihove kariere, saj bi jim Peking bržkone prepovedal nadaljnje nastope na kitajskih tleh, kitajski mediji in številna družbena omrežja pa bi jih povsem izobčili. Vseeno se številnim preprekam navkljub prebivalci Tajvana ne uklanjajo kitajskim zahtevam, temveč še ponosneje in glasneje prevzemajo naziv »Tajvan« v poslovni, kulturni in politični sferi ter vedno znova iščejo načine, ki bi jim v svetu omogočali normalno poimenovanje. Po drugi strani pa si zaradi strahu pred kitajskimi sankcijami le redki tujci drznejo korektno zapisati otoško ime, kaj šele na glas izgovoriti, da je Tajvan praktično že neodvisna država. V zraku večinoma bolj ali manj repetitivno odmeva nadležna mantra »ene Kitajske«, ki je postala predpogoj vsakega srečanja s kitajskimi državniki, podjetniki in vlagatelji. Le malokdo pa se potrudi poglobiti v to, kaj slednja sploh pomeni. 1.2 Naracija ene Kitajske Nenavadno protislovje je, da mednarodna skupnost po eni strani obravnava Tajvan kot vzornika najuspešnejših demokracij sveta in obenem kot izobčenca svoje lastne družine. Razlog je v tako imenovanem načelu »ene Kitajske« (yīgè Zhōngguó 一个中国), naraciji, ki je nastala kot mantra s pomočjo repeticije in sčasoma postala privzeto vodilo večine držav sveta. Politika »ene Kitajske«, ki jo venomer slišimo v izjavah kitajskega vrha, je: »Na svetu obstaja samo 'ena Kitajska'; Tajvan je neodtujljiv del kitajskega ozemlja; Vlada Ljudske republike Kitajske je edina legitimna vlada Kitajske« (glej npr. MOFA PRC, 2020).

Tajvan_FINAL.indd 12

2. 02. 2021 11:59:32

Splošen oris

V želji po dobrih odnosih s svetovno velesilo, politiki in podjetniki večine držav sveta vedno znova, brez pomislekov, kot papagaji ponavljajo to kitajsko naracijo. Na prvi pogled se mantra zdi nedolžna. Obstaja ena Kitajska, tako kot obstaja ena Slovenija, ena Nemčija ali ena Kanada ali katera koli država na svetu. Ampak, kot pravi pregovor, se hudič skriva v detajlih. Problem pri interpretaciji načela ni v obstoju ene Kitajske, marveč v strinjanju s tem, kaj ta »enost« vključuje. Kitajska interpretacija naracije »ene Kitajske« avtomatično vključuje stališče, da je Tajvan njen del in posledično podrejen vladi v Pekingu. Kitajske oblasti zahtevajo, da mora katera koli država, ki želi sodelovati z njimi, priznati vlado LRK v Pekingu kot edino legitimno vlado te ene Kitajske. Sklepanje diplomatskih vezi s Tajvanom striktno prepovedujejo, od tajvanskih oblasti pa zahtevajo, da priznajo obstoj ene Kitajske pod pekinško pristojnostjo. Razumljivo je, da se tajvanske oblasti s kitajskim stališčem ne strinjajo, saj menijo, da je Tajvan neodvisna in suverena država ter da imajo izključno tajvanski prebivalci pravico, da odločajo o prihodnosti svoje domovine. Nasprotno pa Peking vztraja, da odločitev o prihodnosti Tajvana pripada tudi prebivalcem Kitajske. Glede na to, da avtoritarni kitajski režim svojim 1,3 milijarde prebivalcem ne dovoljuje svobodnega odločanja o političnih zadevah in voditeljih lastne domovine, upravičeno pa se mu zdi, da bi odločal o usodi domovine Tajvancev, je to stališče naravnost absurdno. Tajvanska vlada uradno interpretira »eno Kitajsko« kot Republiko Kitajsko, ustanovljeno leta 1912 s suverenostjo nad celotnim ozemljem Kitajske, vendar s pristojnostjo le nad Tajvanom in bližnjimi otočji. Utemeljuje, da sta tako Tajvan kot LRK del te »ene Kitajske«, torej da sta dve enakovredni entiteti in da Tajvan nikakor ni podrejen LRK. Medtem ko tajvanska vlada priznava legitimnost vlade v Pekingu nad ozemljem LRK, kitajska vlada ne priznava legitimnosti vlade v Tajpeju nad ozemljem Tajvana – ozemljem, ki je realno pod tajvansko oblastjo.4 Žal pa je naracija predhodnega režima Kvomintanga, ki je svoj vpliv v svetovni javnosti širil s poudarjanjem fikcije, da ima RK pristojnost nad »celotno Kitajsko«, do tedaj že pustila precejšno škodo. Povsem napačna, vendar pogosto opažena interpretacija v medijih je, da se je »Tajvan po izgubljeni državljanski vojni leta 1949 odcepil od Kitajske«. Kako le naj bi se od nje odcepil, če nikdar ni bil pod oblastjo leta 1949 nastale Kitajske? Čeravno vlada LRK v Pekingu zatrjuje, da je legitimno nasledila RK, je več kot očitno, da RK z letom 1949 ni izumrla, temveč je še danes obstoječa in funkcionalna. Na ozemlju Tajvana deluje kot katera koli druga država: ima svojo ustavo, skoraj 24 milijonov prebivalcev, ki demokratično volijo svoje voditelje, 4

Lee Teng-hui (Lǐ Dēnghuī 李登輝) je bil prvi tajvanski predsednik, ki je leta 1991 v ustavo vnesel ključne amandmaje, s katerimi je uradno omejil nacionalno administrativno upravo izključno na ozemlje Tajvana z bližnjimi otočji ter priznal legitimnost vlade v Pekingu nad ozemljem LRK (Constitution of the ROC (Taiwan), 2020).

Tajvan_FINAL.indd 13

2. 02. 2021 11:59:32

TAJVA BISER ISBN 978-961-06-0422-8

Tajvan_naslovnica_FINAL.indd 1

SAŠA ISTENIČ KOTAR: TAJVAN BISER V NEIZPROSNI GEOPOLITIČNI REALNOSTI

9 789610 604228

SAŠA ISTENIČ KOTAR

TAJVAN

BISER V NEIZPROSNI GEOPOLITIČNI REALNOSTI Oddelek za azijske študije Ljubljana 2021

9. 02. 2021 12:09:27