Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite

ISBN 978-961-237-910-0

OLM Priročnik Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite se odziva na migracijske tokove v Evropi in vse večje potrebe po tolmačenju iz jezikov, ki jih klasični študij tolmačenja ne nudi. Priročnik bo dodiplomskim študentom medjezikovnega posredovanja ter podiplomskim študentom tolmačenja pa tudi udeležencem drugih oblik strokovnega izpopolnjevanja omogočil globlji vpogled v potek postopka za priznanje mednarodne zaščite in delovanje državnih organov, olajšal pripravo na tolmačenje že tako psihično zahtevnih intervjujev s prosilci za mednarodno zaščito ter vsem tistim, ki nimajo tolmaške izobrazbe, omogočil, da se seznanijo z ustreznimi tehnikami tolmačenja in tako kar najbolj profesionalno pomagajo pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic.

Tolmacenje_v_postopkih_naslovka_FINAL.indd 1

PETER UMEK (1953) je rojen v Ljubljani, kjer je končal osnovno šolo, gimnazijo in diplomiral na Filozofski fakulteti iz angleškega in francoskega jezika.

Od leta 1992 pa je prevajalec na Ministrstvu RS za notranje zadeve v Azilnem domu Ljubljana. Opravlja delo, ki obsega intervjuje s prosilci za mednarodno zaščito, pisne prevode na področju priseljevanja, azila, človekovih pravic in informacij o državah izvora prosilcev azila.

Pri delu redno sodeluje s Službo za prevajanje in lektoriranje

Ministrstva za notranje zadeve – področja obsegajo vse teme t. i. 3. stebra EU (pravosodje in notranje zadeve), tudi policijo (Generalna Uprava Policije).

Kot simultani tolmač je delal v Bruslju za potrebe MNZ. Na Portugalskem je leta 2007 (v času predsedovanja te države Svetu EU) na povabilo organizatorjev, kot simultani tolmač, sodeloval na treh konferencah v Lizboni in Azorih (FR-SL-FR).

Od leta 2010 sodeluje z Oddelkom za prevajalstvo na Filozofski Fakulteti v Ljubljani.

PETER UMEK: TOLMAČENJE V POSTOPKIH ZA PRIZNANJE MEDNARODNE ZAŠČITE

9 789612 379100

PETER UMEK

TOLMAČENJE V POSTOPKIH ZA PRIZNANJE MEDNARODNE ZAŠČITE Oddelek za prevajalstvo Ljubljana 2017

28.3.2017 12:52:21

Peter Umek

TOLMAČENJE V POSTOPKIH ZA PRIZNANJE MEDNARODNE ZAŠČITE

Ljubljana 2017

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 1

27.3.2017 14:52:35

TOLMAČENJE V POSTOPKIH ZA PRIZNANJE MEDNARODNE ZAŠČITE Avtor: Peter Umek Recenzenta: Boštjan Udovič, Amalija Maček Lektor: Damjan Popič Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: Stock photo © aerogondo © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za prevajalstvo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2016 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 5,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81'253 347.9:341 UMEK, Peter, 1953Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite / Peter Umek. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 ISBN 978-961-237-910-0 289404160

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 2

27.3.2017 14:52:35

Kazalo

3

Kazalo

Uvodne besede.......................................................................................................................... 5 1 Postopek za priznanje mednarodne zaščite v Sloveniji........................................... 7 2 Priprave na osebni razgovor............................................................................................11 2.1 Podatki o izvorni državi...........................................................................................................12 2.2 Poznavanje vsebine prošnje..................................................................................................13 2.3 Priprave na tolmačenje............................................................................................................13 2.4 Pomen okolja in vašega odnosa...........................................................................................14 2.4.1 Zasebnost...........................................................................................................................14 2.4.2 Brez prekinitev..................................................................................................................14

3 Vrste tolmačenja...................................................................................................................15 3.1 Konsekutivno tolmačenje.......................................................................................................15 3.2 Tolmačenje v obliki povzetka................................................................................................15 3.3 Dobesedno tolmačenje...........................................................................................................15 3.4 Simultano tolmačenje..............................................................................................................16 3.5 Tolmačenje relais........................................................................................................................16

4 Sestavljanje zapiskov za konsekutivno tolmačenje................................................19 4.1 Kaj morajo vsebovati zapiski?...............................................................................................19 4.2 Kako ravnati?...............................................................................................................................20 4.3 Uporaba strani............................................................................................................................20 4.4 Kateri jezik uporabljati?...........................................................................................................21 4.5 Izbira simbolov...........................................................................................................................21 4.6 Označevanje časa......................................................................................................................22 4.8 Razlikovanje med nikalnim in trdilnim..............................................................................23 4.9 Izražanje količine in intenzivnosti........................................................................................23 4.10 Označevanje seznamov........................................................................................................24 4.11 Povezovanje in zaključevanje............................................................................................25 4.12 Postavljanje vprašanj.............................................................................................................25 4.13 Uporaba ločil.............................................................................................................................25 4.14 Osnovne točke.........................................................................................................................26 4.15 Samoizobraževanje................................................................................................................26

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 3

27.3.2017 14:52:35

4

Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite

5 Nekaj splošnih nasvetov....................................................................................................29 5.1 Kje naj sedi tolmač?..................................................................................................................30 5.2 Vloga tolmača.............................................................................................................................30 5.3 Kaj storiti, če …...........................................................................................................................31 5.4 Vloga in vedenje tolmača.......................................................................................................31 5.5 Ohranjanje visoke ravni storitev...........................................................................................33 5.6 Nevtralnost..................................................................................................................................33 5.7 Zaupnost.......................................................................................................................................33 5.8 Spopadanje z obremenitvami .............................................................................................34

Literatura....................................................................................................................................37 Priloga.........................................................................................................................................39

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 4

27.3.2017 14:52:35

Uvodne besede

5

Uvodne besede

Priročnik Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite se odziva na migracijske tokove v Evropi in vse večje potrebe po tolmačenju iz jezikov, ki jih klasični študij tolmačenja ne nudi. Priročnik bo dodiplomskim študentom medjezikovnega posredovanja ter podiplomskim študentom tolmačenja pa tudi udeležencem drugih oblik strokovnega izpopolnjevanja omogočil globlji vpogled v potek postopka za priznanje mednarodne zaščite in delovanje državnih organov, olajšal pripravo na tolmačenje že tako psihično zahtevnih intervjujev s prosilci za mednarodno zaščito ter vsem tistim, ki nimajo tolmaške izobrazbe, omogočil, da se seznanijo z ustreznimi tehnikami tolmačenja in tako kar najbolj profesionalno pomagajo pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic. Priročnik temelji na dolgoletnih praktičnih izkušnjah pri tolmaškem delu v Azilnem domu Ljubljana, na izobraževanjih, ki sem jih vodil v sklopu UNHCR, ter na mojem prevodu napotkov UNHCR za tolmače.

Peter Umek, september 2016

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 5

27.3.2017 14:52:35

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 6

27.3.2017 14:52:35

7

Postopek za priznanje mednarodne zaščite v Sloveniji

1 Postopek za priznanje mednarodne zaščite v Sloveniji

Postopek za priznanje mednarodne zaščite pri nas poteka v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti (Uradni List Republike Slovenije št. 22/16 – gl. https://www. uradni-list.si/ (v nadaljevanju ZMZ)).

Pojem mednarodna zaščita je uvedla tako imenovana Kvalifikacijska direktiva Evropskega sveta z dne 29. aprila 2004 št. 2004/83/ES in opredeljuje status begunca in status subsidiarne (dopolnilne) zaščite. Pred tem se je v ta namen uporabljal izraz azil, ki se še uporablja v mednarodnem pravu v smislu zaščite ali zatočišča pred preganjanjem. Glavna zakonska podlaga je še vedno Konvencija Združenih narodov iz leta 1951 o statusu beguncev.1 Oseba, ki namerava zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, lahko to stori na državni meji ali v notranjosti države, odvisno od okoliščin. Pogoj je, da mora v skladu z ZMZ to namero izraziti v »najkrajšem možnem času«. Namero mora podati na policijski postaji, kjer se ugotovi istovetnost osebe in izpolni tako imenovani registracijski list. Ta vsebuje osnovne osebne podatke o vlagatelju namere in na kratko razloge, zakaj potrebuje zaščito. Osebo se potem napoti v Azilni dom, ki je ustanova v sestavi Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo (DUNZMN) Ministrstva za notranje zadeve (MNZ). MNZ je pristojno za sprejem prošnje in odločanje o primeru. Delo tolmača se v bistvu začne že na policijski postaji, saj ima oseba po ZMZ pravico, da že od samega začetka spremlja postopek v jeziku, ki ga razume.

Oseba se po prihodu s policijske postaje nastani v sprejemnih prostorih Azilnega doma, ki spada v Sektor MNZ za nastanitev, oskrbo in integracijo (SNOI). V teh prostorih najprej počaka na obvezni osnovni preventivni zdravniški pregled v ambulanti doma, da se identificirajo morebitne bolezni. Šele po zdravniškem pregledu lahko steče postopek za priznanje mednarodne zaščite. Delavec operativne službe SNOI najprej odvzame prosilčeve prstne odtise. To je zelo pomembno zaradi možnega postopka v skladu z Dublinsko uredbo Evropske unije št. 604/2014 z dne 26. junija 2013,2 ki uvaja merila in mehanizme za ugotavljanje države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva. Gre za načelo »prve države azila«, kar pomeni, da je za obravnavanje prošnje odgovorna prva država članica, v katero je prosilec vstopil po odhodu iz svoje izvorne države oziroma v

1 Dostopno na http://www.unhcr-centraleurope.org/_assets/files/content/resources/pdf_si/refugee_convention/1951_Convention_status_refugees-svn.pdf (dostop: 25. 12. 2016).

2 Dostopno na http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32013R0604 (dostop 25. 12. 2016).

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 7

27.3.2017 14:52:36

8

Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite

kateri je prvič podal prošnjo za zaščito. V teku migracijske krize in večjega dotoka prosilcev v Evropo jeseni 2015 se pravilo prve države ni upoštevalo, kar predstavlja precejšnje težave pri izvajanju postopkov. Odtisi se odvzamejo v elektronski obliki vsem prosilcem, starim nad 14 let, in se pošljejo v posebno podatkovno bazo EURODAC v Luksemburgu, kjer so ti podatki hranjeni deset let.3 Na ta način lahko v nekaj minutah ugotovimo, ali je prosilec že prej vložil prošnjo drugje v Evropski uniji. Če to drži, slovenska dublinska enota (SIDUB NAP SI – Slovenian Dublin Unit), ki ima pisarno v Azilnem domu, pošlje zahtevek zadevni državi za prevzem odgovornosti in ponovni sprejem prosilca. Če je njen odgovor pozitiven, se prosilca vrne tej državi. Sistem deluje tudi v obratni smeri: če prosilec pred zaključkom postopka ali izdajo odločbe o prošnji zapusti Slovenijo in odide v drugo državo, ga bo slednja na isti podlagi vrnila nazaj v našo državo, ki je kot prva članica, v katero je oseba vstopila in v njej vložila prošnjo, odgovorna za njeno reševanje. Namen uvedbe tega sistema je preprečiti večkratno vložitev prošnje v različnih državah ali tako imenovani asylum shopping, kot so ga duhovito poimenovali evropski uradniki za priseljevanje. Pri tem gre tudi za varovanje zunanjih meja Evropske unije ali schengenskega prostora. Kdor želi vstopiti v ta prostor, mora načeloma pridobiti t. i. schengenski vizum, za katerega zaprosi na ustreznem veleposlaništvu države članice EU, v katero potuje. Prosilci za mednarodno zaščito v Sloveniji po navadi nimajo tega dovoljenja, če pa ga imajo, je vizum pogosto ponarejen, tako kot njihovi potni dokumenti. Legalnih prehodov prek meje in prihodov na mednarodno letališče Ljubljana je izredno malo. Rekel bi, da je to privilegij tistih, ki imajo denar in primerne zveze z uslužbenci državnih organov v izvorni državi.

Ko je ta postopek opravljen, sledi razgovor s prosilcem, ki ga ravno tako opravi sodelavec operativne službe SNOI v navzočnosti ustreznega tolmača. Pred vlogo prošnje ima prosilec pravico do informiranja o uradnem postopku, za katerega je ta čas zadolžena nevladna organizacija Pravnoinformacijski center (PIC), ki ima svojo pisarno v Azilnem domu. PIC informira prosilce predvsem o pravicah in dolžnostih ter poteku postopka samega, seveda v navzočnosti tolmača. Nato steče t. i. prvi intervju s prosilcem ali vloga prošnje za mednarodno zaščito, ki je na standardnem obrazcu MNZ, ki je prikazan v Prilogi.

!

Če se v teku pogovora zbudi dvom, da prosilec govori resnico o svojem izvoru ali razlogih za preganjanje, se pogovor prekine in izpraševalec določi nov datum razgovora.

3 Dostopno na https://www.ip-rs.si/o-pooblascencu/mednarodno-delovanje-pooblascenca/ sodelovanje-v-mednarodnih-delovnih-telesih/eurodac/ (dostop: 25. 12. 2016).

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 8

27.3.2017 14:52:36

9

Postopek za priznanje mednarodne zaščite v Sloveniji

V običajnih primerih pa po končanem pogovoru, ki lahko traja tudi več ur, sledi branje zapisnika. Bere ga tolmač in prosilec ima pravico do pripomb in morebitnih popravkov, nakar vsi navzoči zapisnik podpišejo. Prosilec nato počaka na socialnega delavca, zaposlenega v Azilnem domu, ki mu dodeli primerno sobo v oddelkih za družine, samske moške ali ženske in mladoletnike brez spremstva. V času bivanja imajo zagotovljeno brezplačno prehrano (zagotavlja se tudi hrana, ki je v skladu z muslimansko vero), osnovno zdravniško oskrbo, izobraževanje v osnovni šoli za otroke in odrasle, podporo socialnega delavca in psihologa ter različne prostočasne dejavnosti, med drugim tudi tečaj slovenščine. Za prostočasne dejavnosti skrbijo nevladne organizacije, ki pogodbeno sodelujejo s SNOI. Mesečno prejmejo 18 evrov žepnine, vendar šele po preteku prvega meseca bivanja v Sloveniji. Lahko se ukvarjajo z vzdrževalnimi deli v domu (čiščenje okolice, pleskanje sob, odmetavanje snega itd.) za manjši honorar v znesku dva in pol evra na uro. Uradno imajo pravico do zaposlitve po devetih mesecih bivanja v Azilnem domu, če v tem času še niso prejeli odločbe pod pogojem, da sami niso krivi za zamudo. Na odločbo čakajo običajno šest mesecev ali več, oziroma manj, odvisno od primera. Vsi razgovori potekajo v navzočnosti tolmača in odločba se tudi prevede v jezik, ki ga prosilec razume. V primeru negativne odločbe ima prosilec možnost, da izkoristi vsa pravna sredstva za pritožbo na Upravno in Vrhovno sodišče, in če je prošnja dokončno zavrnjena, mora zapustiti Slovenijo.

V ta namen je nastanjen v Center za tujce v Postojni, ustanovo policije, kjer čaka na odstranitev iz države v skladu z zakonodajo o tujcih (glej Zakon RS o tujcih – Uradni list Republike Slovenije št. 50/2011)4). Enako velja v primeru Dublinskega postopka, ko čaka na prevoz v državo članico, ki je odgovorna za reševanje njegove prošnje.

Za jasnejšo sliko morda nekaj statističnih podatkov iz Poročila o delu MNZ DUNZMN za leto 2015 (www.mnz.gov.si).

Tabela 1: Število prosilcev za mednarodno zaščito v letu 2015 glede na državo izvora.

Država Afganistan Irak Iran Kosovo Pakistan Sirija Ukrajina Albanija Kazahstan Rusija Somalija Srbija Bosna in Hercegovina

Število prosilcev 48 43 34 28 25 17 14 9 7 7 7 7 5

Država Nigerija Alžirija Gruzija Maroko Turčija Egipt Kamerun Bangladeš Gvineja Gvineja Bisao Niger Neznana država SKUPAJ

Število prosilcev 5 3 3 3 3 2 2 1 1 1 1 1 277

4 Dostopno na https://www.uradni-list.si/1/content?id=104275 (dostop: 3. 1. 2017).

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 9

27.3.2017 14:52:36

10

Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite

Tabela 2: Število priznanih statusov po vrsti statusa in po spolu oseb z mednarodno zaščito v 2015.

VRSTA STATUSA

Moški

Ženski

SKUPAJ

Status begunca

19

15

34

8

3

11

27

18

45

Subsidiarna zaščita SKUPAJ

Slika 1: Število priznanih statusov za mednarodno zaščito v letih 2010 do 2015.

50

Število priznanih statusov

45

40 30

25

23

24

2010

2011

45

2014

2015

37

34

35

44

20 15

10 5 0

2012

2013

Leto

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 10

27.3.2017 14:52:36

Priprave na osebni razgovor

11

2 Priprave na osebni razgovor

!Pogovori s prosilci za mednarodno zaščito v Sloveniji potekajo v sobi za raz-

govore Azilnega doma, vodi jih uradna oseba SNOI. Prosilcem se med razgovorom zagotavlja potrebne odmore, kavo in vodo. Tolmača pa izberejo s seznama, ki ga imajo na voljo. Vsi tolmači na seznamu morajo biti izbrani na javnem razpisu MNZ, ki je objavljen v Uradnem listu RS. Izbrani kandidati nato dobijo pogodbo za izvajanje tolmaških storitev. Plačani so približno 30 evrov na uro, kar je zelo malo v primerjavi s konferenčnimi tolmači, je pa precej več kot v drugih evropskih državah (npr. 4 evre v Italiji). Tolmači v postopkih za mednarodno zaščito niso vedno tudi sodni tolmači, marsikdo pa opravlja obe funkciji. Če je prihod prosilca znan, se tolmača obvesti tudi do teden dni vnaprej, v nekaterih primerih pa je obveščen šele en dan ali nekaj ur vnaprej. Če tolmač nima časa, uradna oseba pokliče drugega tolmača s sez­nama. Če ni tolmača za posamezni jezik, se Azilni dom obrne na prevajalske agencije ali na UNHCR (v preteklosti so organizirali videokonferenčno tolmačenje prek svojega predstavništva v Budimpešti). V takšnih primerih se uporablja angleščina kot vmesni jezik. Če prosilci (npr. iz nekdanjih francoskih, portugalskih ali angleških kolonij) sami dovolj dobro govorijo francosko ali angleško, se pogovor lahko opravi tudi v teh jezikih. V teh primerih tolmačijo tolmači, zaposleni na MNZ. Tolmači so seznanjeni z osnovnimi podatki o prosilcu in so zavezani k molčečnosti. Če je mogoče, se istega tolmača pokliče tudi za vse nadaljnje postopke istega prosilca (npr. obisk zdravnika).

Priprave na razgovor so bistven del postopka. Tolmač, ki je dobro informiran in pripravljen, lahko vzpostavi stik s prosilcem v okolju, ki omogoča zaupanje. Na ta način se izognemo težavam in zagotovimo ustrezno ovrednotenje prosilčeve verodostojnosti.

Najprej si je treba zapomniti definicijo izraza begunec iz Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951, ki še vedno velja, navedeno v členu 1 A (2): Begunec je vsaka oseba, ki se zaradi utemeljenega strahu pred pre­ ganjanjem, temelječem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja izven države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo.

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 11

27.3.2017 14:52:36

12

Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite

Natančno razumevanje te definicije je bistvenega pomena za vodenje razgovorov s prosilci za mednarodno zaščito. Poznavanje definicije pa ni dovolj – preučiti je treba še druge podatke ali vire glede na konkretne okoliščine. Tolmaču so lahko v pomoč še: • drugi pravni akti o človekovih pravicah in humanitarno pravo; • poznavanje izvorne države, iz katere je prosilec; • domača zakonodaja o beguncih in migraciji (Zakon o mednarodni zaščiti, Zakon o tujcih, predpisi ali sporazumi o izročanju oseb drugim državam itd.; • podatki o pristojnosti državnih organov oblasti.

2.1 Podatki o izvorni državi Seznaniti se morate z osnovnimi podatki o državi, iz katere prihaja prosilec: • osnovna politična in upravna ureditev, na primer, ali ima izvoljeno vlado, politične stranke, neodvisno sodstvo, civilno policijo, samostojno ali napol samostojno lokalno samoupravo, omejitve svobode gibanja itd.; • spoštovanje temeljnih človekovih pravic, poročila o nadlegovanju in pregan­ janju posameznikov ali skupin iz razlogov, ki ustrezajo definiciji begunca; • Osnovna geografija (zemljevid) države, gospodarske in socialne značilnosti, vključno z večjimi mesti, razdalje med mesti, narodnostne in plemenske skupine, glavni viri zaposlovanja, sistem razporeditve bogastva ali blaga, varnostne razmere itd; • Kultura: definicija družine in značilnosti družinskih odnosov, vloga in položaj žensk, manjšin, odnos do istospolno usmerjenih in »tujcev« ali tujih vplivov itd.; Poleg tega lahko poiščete tudi podrobnejše informacije, kot so operativne metode policije, vojske ali varnostnih sil, sistem kazenskega prava v smislu kaznovanja za razne prekrške zlasti politične. Preberete lahko tudi ustrezno pravno gradivo, poročila o spoštovanju človekovih pravic, posebna poročila o verskih ali narodnostnih manjšinah, političnih organizacijah, članke v tujih časopisih, poročila o dejanskem stanju v državi itd. Nenazadnje so pomembni tudi domači ali lokalni viri (mediji, TV, radio).

Viri teh podatkov so zelo različni, vključno z vladnimi spletnimi stranmi, agencijami Združenih narodov (zlasti Visoki komisariat Združenih narodov za begunce – UNHCR), organizacije za človekove pravice, nevladne organizacije, raziskovalni ter dokumentacijski centri, akademije, univerze, inštituti in zunanje mreže ter računalniške podatkovne baze. Obstajajo specializirane ustanove za podatke o izvornih državah, kot so na primer ACCORD (Avstrija), Evropska mreža za podatke

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 12

27.3.2017 14:52:36

Priprave na osebni razgovor

13

o izvornih državah,5 UNHCR »Refworld«, Norveški informacijski center za podatke o izvornih državah itd.

2.2 Poznavanje vsebine prošnje Tudi če vas omejuje čas, preberite osnovne podatke in obrazce ter izjave prosilca in po možnosti vnaprej prevedite prosilčeve dokumente še pred razgovorom. To vam bo v veliko pomoč: • preglejte, ali manjkajo podatki oziroma so ti nepopolni, nejasni ali pa si nasprotujejo; • pridobite prosilčevo zaupanje. Na ta način bo njegova pripoved iskrena, kar je ključnega pomena za izid postopka.

2.3 Priprave na tolmačenje Tolmačenje ob sprejemu prošnje za mednarodno zaščito je lahko ovira za sporazumevanje. Uradna oseba ali spraševalec vam mora predhodno pojasniti, kakšno delo boste opravljali. Razložiti mora, kako se bo vodil razgovor in kakšna vprašanja bo postavil prosilcu. Lahko vam pojasni tudi postopek odločanja in običajno terminologijo ter etična načela. Od vsega je najbolj pomembna zaupnost vseh podatkov v zvezi s prosilcem in to, da tolmač ostane objektiven ter nepristranski.

Tolmač mora prevesti vse, kar izrečeta prosilec in spraševalec. Povzetki ali celo olepševanja niso sprejemljivi in z njimi ne sme zapolniti vrzeli v podatkih.

Tolmač prav tako ne sme popravljati ali izboljšati prosilčevih besed in stavkov, da bi ga predstavil kot bolj razumnega, verodostojnega in izobraženega. Sestavljati mora zapiske, da se zagotovi točnost prevajanja in zabeleženje dejstev. Vsa imena oseb ali krajev je treba posamično črkovati. Dovoljeno je, da vsi udeleženci razgovora zahtevajo pojasnila, če je to potrebno. Če niste zadovoljni z ureditvijo, z razgovorom ne smete nadaljevati. To se zgodi v primerih, ko prosilec tolmača ne razume docela zaradi razlik v narečju. Podobno velja v primeru, da za prosilca prevaja njegov sorodnik ali znanec oziroma nekdo, ki je politično povezan z njim in je tudi sam prosilec. Takšna ureditev je nesprejemljiva, če gre za uradne postopke, kot je vloga za mednarodno zaščito, in pride v poštev zgolj v primeru neformalnega razgovora. To je pomembno ne le za objektivnost razgovora, ampak tudi zato, da prosilec ne bi vršil pritiska na tolmača.

5 Dostopno na ecoi.net (dostop 4. 1. 2017).

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 13

27.3.2017 14:52:36

14

Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite

2.4 Pomen okolja in vašega odnosa Okolje mora biti vzpodbudno za prosilca. Do njega se morate obnašati spoštljivo in pozorno ter vljudno. Pazite na svojo zunanjost in govorico telesa. Pomembno je tudi, kako ste oblečeni. Preveč »uradna« obleka lahko vzbudi v prosilcu strah in neprijetne občutke ter nepripravljenost za sodelovanje ali pa v njem vzbudi zmotno predstavo, da ste izredno pomembna osebnost, ki lahko reši njegove težave.

Oblecite se ustrezno in kulturno sprejemljivo, saj s tem pokažete spoštovanje. To pomeni tudi, da imate pozitiven odnos do dela.

Nikoli ne govorite strogo ali grozeče, temveč spodbujajte prosilca, da po res­ nici odgovarja na vprašanja. Morda ne boste imeli vpliva na izbiro prostora za razgovor, vendar upoštevajte naslednje podrobnosti, ker vplivajo na splošno okolje postopka.

2.4.1 Zasebnost Zaupanje je bistveno. Pričanje lahko vsebuje zadeve, o katerih prosilec ni nikoli govoril niti s svojim zakonskim partnerjem niti s sorodniki. Če se boji, da bi to slišali drugi, komunikacija ne more steči. Uradna oseba mora zaradi tega zagotoviti popolno zasebnost razgovora, kar pa na terenu ni vedno mogoče. Težave povzročajo zlasti vročina, hrup, natrpan prostor in stresno okolje. Če se temu ne da izogniti, je treba prosilcu razmere razjasniti. Težke razmere je mogoče ublažiti tako, da uradna oseba priskrbi stole, pitno vodo ali drugo osvežitev.

2.4.2 Brez prekinitev Razgovora ne sme motiti nihče. Telefonskim klicem in drugim motnjam se je treba izogibati. Na vratih prostora, kjer poteka razgovor, mora biti ustrezen napis, kot npr. »Razgovor – Ne moti!«. Pogovor se lahko prekine, da si prosilec in tolmač nekoliko oddahneta ali če pride do dvoma v resničnost prosilčevih navedb.

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 14

27.3.2017 14:52:36

Vrste tolmačenja

15

3 Vrste tolmačenja

Tolmači lahko izbirajo med več vrstami tolmačenja, zato so v tem poglavju vse na kratko opisane. V praksi bo izbrana tehnika odvisna od okoliščin, v katerih zagotavljate svoje storitve.

3.1 Konsekutivno tolmačenje To je zdaleč najpogostejša vrsta tolmačenja v zvezi z begunci, zlasti na osebnem razgovoru za status begunca. Tolmač posluša del govora in nato v jeziku poslušalca ponovi, kar je slišal. Govorec potem nadaljuje s svojo izjavo, preden spet napravi premor, kar tolmaču omogoči, da ta odsek prevede. Na ta način se tolmač izmenjuje z govorcem (v nasprotju s simultanim tolmačenjem, o katerem bomo govorili kasneje).

Dolžina odseka, ki si ga lahko zapomnite, je odvisna od zapletenosti ali obširnosti podane izjave in od vaše izkušenosti. Tolmač začetnik se bo držal kratkih segmentov (ne več kot stavek ali dva), bolj izkušen pa bo zmogel prevesti daljše segmente. Naslednja poglavja vsebujejo navodila, kako sestaviti zapiske, in druge pomembne nasvete o ritmu ter rešitvah, ki omogočajo čim bolj učinkovito prevajanje.

3.2 Tolmačenje v obliki povzetka To je zgoščena oblika konsekutivnega tolmačenja, ki zahteva precej izkušenj ter veščin. Tolmač pozorno posluša obširno izjavo, dela zapiske in nato posreduje povzetek v jeziku poslušalcev. V tem primeru zgoščeno formuliramo povedi in včasih celo spremenimo vrstni red točk, ki jih je omenil govorec. Takšno tolmačenje pride v poštev, ko gre za razpravo med dvema ali več osebami, ki se je ne sme prekinjati (sestanek, konferenca). Je precej manj natančna kot prej opisano konsekutivno tolmačenje in ni primerna za osebne razgovore z begunci.

3.3 Dobesedno tolmačenje Ta način zahteva tolmačenje vsake besede posebej po izrečeni frazi ali stavku. Tolmač torej zagotovi natančen prevod govorčevih besed, ne da bi razlagal

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 15

27.3.2017 14:52:36

16

Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite

pomena povedanega. Največkrat se uporablja na sodišču. Na razgovorih z begunci je takšno tolmačenje koristno, ko je treba natančno razložiti postopek in posredovati točno izjavo.

Tolmačenje na pogled je tesno povezano z dobesednim tolmačenjem, vendar pa gre v tem primeru za pisna besedila: tolmač simultano prevaja besedilo pisne izjave, ki se bere na glas. Znan je tudi izraz prima vista.

Primer 1 Izpraševalec še enkrat bere zapis prosilčeve izjave. Istočasno tolmač dobesedno prevaja iz besedila in tako omogoči prosilcu, da se prepriča o točnosti pisne izjave.

Ta vrsta tolmačenja pride v poštev, da se odpravi kakršenkoli nesporazum ali nerazumevanje na obeh straneh.

3.4 Simultano tolmačenje Pri tej vrsti tolmačenja tolmač posluša govorca in istočasno prevaja. Za takšno prevajanje je potrebna oprema, kot na primer zvočno izolirane kabine, mikrofoni in slušalke ter pomoč tehnikov za upravljanje z njo. Simultano tolmačenje pride v poštev na večjezičnih konferencah in se zelo redko uporablja za razgovore s prosilci za mednarodno zaščito ali na terenu. »Šepetanje« (fra. chuchotage) je druga metoda simultanega tolmačenja, vendar takšna, ki ne zahteva posebne tehnične opreme. Tolmač sproti prevaja izjave, medtem ko govorec nadaljuje z govorom. Tolmač mora biti tik zraven poslušalca in mu v uho s tihim, a razločnim glasom šepeta prevod (sotto voce). Iz očitnih razlogov je šepetanje primerno le za enega ali dva poslušalca.

Simultano tolmačenje je težavna tehnika, ki zahteva visoko koncentracijo, odličen kratkoročen spomin in najvišjo raven obvladovanja jezika. Za osvojitev te tehnike so potrebni posebna izobrazba, izkušnje in intenzivno praktično urjenje!

3.5 Tolmačenje relais Ta vrsta tolmačenja pride v poštev, če pri nas ni tolmača za določen jezik. Za primer lahko vzamemo »eksotičen« oz. redkejši jezik, kot je tigrinja (govorijo ga v vzhodni Afriki, zlasti Etiopiji in Eritreji), za katerega v Sloveniji nimamo tolmačev.

Našli pa smo ga prek mednarodne agencije v Nemčiji, in sicer Eritrejca, domačega govorca, ki odlično obvlada tudi angleščino. Razgovor s prosilcem je torej

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 16

27.3.2017 14:52:36

Vrste tolmačenja

17

potekal kot štafeta: vprašanje uradne osebe sem prevedel v angleščino, tolmač pa v jezik tigrinja. Odgovor prosilca je tolmač nato prevedel v angleščino, jaz pa v slovenščino. Ta vrsta pride v poštev zgolj v primeru, ko nimamo druge možnosti in je prosilca treba nujno zaslišati. Seveda se v tem primeru porabi tudi več časa kot običajno, zato se je treba osredotočiti bolj na bistvene podatke. Prednost tega načina je v tem, da tujemu tolmaču ni treba priti v Slovenijo, saj lahko razgovor poteka prek omrežja Skype ali prek videokonference.

Včasih se zgodi, da razmere narekujejo kombinacijo dveh vrst tolmačenja.

Primer 2 Minister za zdravje pride iz Ljubljane, da bi se sestal s predstavniki skupnosti v Azilnem domu. Sestanek je bil organiziran zato, da bi se sam seznanil s problemi prosilcev. Po prihodu minister poda splošno izjavo, med katero sestavljate zapiske in potem uporabite konsekutivno tolmačenje.

Minister nato povabi glavne predstavnike prosilcev, da povedo, katere so njihove največje težave. Tolmač stoji zraven ministra in mu simultano šepeta prevod različnih izjav ter vprašanj.

Pred odhodom minister na sestanku poda sklepno izjavo. Tolmač spet uporabi konsekutivno prevajanje in govori naglas.

Za namene teh osnov je poudarek na konsekutivnem tolmačenju, ker je to najbolj ustrezen način prevajanja na osebnem razgovoru s prosilci za status begunca. Zahteva veščino sestavljanja zapiskov, to pa je predmet naslednjega poglavja.

Tolmacenje_v_postopkih_FINAL.indd 17

27.3.2017 14:52:36

ISBN 978-961-237-910-0

OLM Priročnik Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite se odziva na migracijske tokove v Evropi in vse večje potrebe po tolmačenju iz jezikov, ki jih klasični študij tolmačenja ne nudi. Priročnik bo dodiplomskim študentom medjezikovnega posredovanja ter podiplomskim študentom tolmačenja pa tudi udeležencem drugih oblik strokovnega izpopolnjevanja omogočil globlji vpogled v potek postopka za priznanje mednarodne zaščite in delovanje državnih organov, olajšal pripravo na tolmačenje že tako psihično zahtevnih intervjujev s prosilci za mednarodno zaščito ter vsem tistim, ki nimajo tolmaške izobrazbe, omogočil, da se seznanijo z ustreznimi tehnikami tolmačenja in tako kar najbolj profesionalno pomagajo pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic.

Tolmacenje_v_postopkih_naslovka_FINAL.indd 1

PETER UMEK (1953) je rojen v Ljubljani, kjer je končal osnovno šolo, gimnazijo in diplomiral na Filozofski fakulteti iz angleškega in francoskega jezika.

Od leta 1992 pa je prevajalec na Ministrstvu RS za notranje zadeve v Azilnem domu Ljubljana. Opravlja delo, ki obsega intervjuje s prosilci za mednarodno zaščito, pisne prevode na področju priseljevanja, azila, človekovih pravic in informacij o državah izvora prosilcev azila.

Pri delu redno sodeluje s Službo za prevajanje in lektoriranje

Ministrstva za notranje zadeve – področja obsegajo vse teme t. i. 3. stebra EU (pravosodje in notranje zadeve), tudi policijo (Generalna Uprava Policije).

Kot simultani tolmač je delal v Bruslju za potrebe MNZ. Na Portugalskem je leta 2007 (v času predsedovanja te države Svetu EU) na povabilo organizatorjev, kot simultani tolmač, sodeloval na treh konferencah v Lizboni in Azorih (FR-SL-FR).

Od leta 2010 sodeluje z Oddelkom za prevajalstvo na Filozofski Fakulteti v Ljubljani.

PETER UMEK: TOLMAČENJE V POSTOPKIH ZA PRIZNANJE MEDNARODNE ZAŠČITE

9 789612 379100

PETER UMEK

TOLMAČENJE V POSTOPKIH ZA PRIZNANJE MEDNARODNE ZAŠČITE Oddelek za prevajalstvo Ljubljana 2017

28.3.2017 12:52:21