Učbenik madžarščine za Slovence 1, druga, dopolnjena izdaja by Znanstvena zalozba FF

MAFZ SLOV ISBN 978-961-06-0264-4

Prvi visokošolski učbenik madžarščine v slovenskem jeziku je namenjen predvsem študentom Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, vendar tudi širšemu krogu uporabnikov, ki jih zanima učenje madžarskega jezika. Učbenik bo predstavljal osnovno študijsko gradivo za učenje jezika na madžarskem lektoratu, vendar je zastavljen tako, da ga bo mogoče uporabljati tudi za samostojni študij. Učbenik vsebuje uravnoteženo razmerje pedagoških razlag in pojasnil ter natačnega jezikoslovnega prikaza slovničnih značilnosti madžarščine, zato bo koristil tako tistim, ki želijo usvojiti osnove jezika in komunikacije, kot tudi tistim, ki k jezikom pristopajo predvsem z jezikoslovnega vidika.

Madzarscina_naslovka_2019_FINAL.indd 1

ÉVA SCHWETTER je rojena v Budimpešti na Madžarskem. Diplomirala je iz madžarskega jezika s književnostjo (2005) in iz poučevanja madžarskega jezika kot tujega jezika (2006) na univerzi ELTE v Budimpešti. Od leta 2010 se ukvarja izključno s poučevanjem madžarščine. Od 2012 do 2018 je bila lektorica madžarščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je tudi soavtorica učbenika Magyar utca 1., ki ga je izdala univerza ELTE.

MIHA SUŠNIK je rojen v Mari-

boru. Diplomiral je leta 2017 iz primerjalnega in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

BLAŽ BOŽIČ je rojen v Ljubljani.

Leta 2018 je magistriral iz primerjalnega jezikoslovja in starogrškega jezika ter književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

ÉVA SCHWETTER, MIHA SUŠNIK, BLAŽ BOŽIČ: UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE I

9 789610 602644

ÉVA SCHWETTER, MIHA SUŠNIK, BLAŽ BOŽIČ

UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE I Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Ljubljana 2019

24.10.2019 10:06:26

Éva Schwetter, Miha Sušnik, Blaž Božič

UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE 1

Ljubljana 2019

Madzarscina_2019_FINAL.indd 1

18.11.2019 12:31:38

UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE 1 Tip publikacije: univerzitetni učbenik Avtorji: Éva Schwetter, Miha Sušnik, Blaž Božič Recenzenta: Tatjana Marvin, Albina Nećak-Lük Lektoriranje: Simona Klemenčič Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: Stock photo © roman_slavik © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Druga, dopolnjena izdaja, prvi natis Ljubljana, 2019 Naklada: 200 izvodov Cena: 15,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.511.141(075.8) SCHWETTER, Éva Učbenik madžarščine za Slovence 1 / Éva Schwetter, Miha Sušnik, Blaž Božič. - 2. dopolnjena izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019 ISBN 978-961-06-0264-4 1. Sušnik, Miha, jezikoslovje 2. Božič, Blaž COBISS.SI-ID 302331904

Madzarscina_2019_FINAL.indd 2

18.11.2019 12:31:38

Kazalo

Uvodna beseda.......................................................................................................................................................7 Struktura učbenika................................................................................................................................................8 Zahvala.......................................................................................................................................................................9 1. enota (priporočeno za ure 1–4)................................................................................................................. 11 1.1 Abeceda......................................................................................................................................................................11 1.2 Kako se predstavimo? Prvi kratki dialogi.........................................................................................................13 1.3 Osebni zaimki v ednini...........................................................................................................................................13 1.4 Glagol biti v ednini...................................................................................................................................................13 1.5 Is.....................................................................................................................................................................................14 1.6 Pozdravi.......................................................................................................................................................................14 1.7 Feladatok / Vaje........................................................................................................................................................15 1.8 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................16

2. enota (priporočeno za ure 5–8)................................................................................................................. 17 2.1 Stavki z nepolnopomenskim glagolom biti...................................................................................................17 2.2 Vprašalni stavki.........................................................................................................................................................17 2.3 Zanikanje nepolnopomenskega glagola biti.................................................................................................18 2.4 Samostalniški kazalni zaimki...............................................................................................................................18 2.5 Nedoločni in določni člen.....................................................................................................................................18 2.6 Spraševanje po lastnosti: Milyen?.......................................................................................................................19 2.7 Poimenovanja za narodnosti...............................................................................................................................19 2.8 Feladatok / Vaje........................................................................................................................................................20 2.9 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................21

3. enota (priporočeno za ure 9–12)............................................................................................................... 23 3.1 Prilogi...........................................................................................................................................................................23 3.2 Stavki s polnopomenskim glagolom biti ........................................................................................................23 3.3 Zanikanje polnopomenskega glagola biti......................................................................................................24 3.4 Žariščenje....................................................................................................................................................................24 3.5 Van – nincs..................................................................................................................................................................25 3.6 Samoglasniško sozvočje.......................................................................................................................................25 3.7 Števniki 0–10.............................................................................................................................................................27 3.8 Feladatok / Vaje........................................................................................................................................................27 3.9 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................31

4. enota (priporočeno za ure 13–16)............................................................................................................ 33 4.1 Osnovni vzorec sedanjika nedoločne spregatve v ednini ��33 4.2 Zanikanje glagolov..................................................................................................................................................34 4.3 Sedanjik osnov na ‑s, ‑sz, ‑z v ednini..................................................................................................................34 4.4 Milyen nyelven beszél? Kateri jezik govorite?..................................................................................................34

Madzarscina_2019_FINAL.indd 3

18.11.2019 12:31:38

Éva Schwetter, Miha Sušnik, Blaž Božič : Učbenik madžarščine za Slovence 1 4.5 Besedni red in žariščenje.......................................................................................................................................35 4.6 Veznika de in hanem................................................................................................................................................36 4.7 Feladatok / Vaje........................................................................................................................................................36 4.8 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................39

5. enota (priporočeno za ure 17–20) ........................................................................................................... 41 5.1 Tožilnik.........................................................................................................................................................................41 5.2 Vzorec na ‑ik sedanjika nedoločne spregatve v ednini ��42 5.3 Glagoli na ‑zik............................................................................................................................................................43 5.4 Feladatok / Vaje........................................................................................................................................................43 5.5 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................45

6. enota (priporočeno za ure 21–24)............................................................................................................ 47 6.1 Tvorba števnikov nad 10.......................................................................................................................................47 6.2 Hány éves? Hány éves vagy?..................................................................................................................................48 6.3 Tožilnik pridevnikov in števnikov.......................................................................................................................48 6.4 Premene v osnovi pri tvorbi tožilnika...............................................................................................................50 6.5 Feladatok / Vaje........................................................................................................................................................54 6.6 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................53

7. enota (priporočeno za ure 25–28)............................................................................................................ 57 7.1 Hányadik emelet? Hányas busz?...........................................................................................................................57 7.2 Osebni zaimki v množini.......................................................................................................................................58 7.3 Sedanjik nedoločne spregatve v množini.......................................................................................................58 7.4 Glagol biti v množini...............................................................................................................................................58 7.5 Zanikanje polnopomenskega in nepolnopomenskega glagola biti v množini ��59 7.6 Feladatok / Vaje........................................................................................................................................................60 7.7 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................62

8. enota (priporočeno za ure 29–32)............................................................................................................ 63 8.1 Notranjostni mestnik..............................................................................................................................................63 8.2 Površinski mestnik ..................................................................................................................................................63 8.3.Izražanje mestnika pri krajih, prevoznih sredstvih in institucijah ��64 8.4 Sedanjik osnov na ‑ít in osnov na dva soglasnika........................................................................................64 8.5 Feladatok / Vaje........................................................................................................................................................65 8.6 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................67

9. enota (priporočeno za ure 33–36)............................................................................................................ 69 9.1 Izrazi za čas 1: Hány óra van? Koliko je ura?....................................................................................................69 9.2 Izrazi za čas 2: Dnevi, meseci, letni časi............................................................................................................70 9.3 Glagol biti v preteklem, sedanjem in prihodnjem času: volt – van – lesz ��70 9.4 Feladatok / Vaje........................................................................................................................................................71 9.5 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................72

10. enota (priporočeno za ure 37–40).......................................................................................................... 75 10.1 Mikor?.........................................................................................................................................................................75 10.2 Hány órakor? / Hánykor?......................................................................................................................................75

Madzarscina_2019_FINAL.indd 4

18.11.2019 12:31:38

Kazalo 10.3 Množina samostalnikov: Mik ezek?..................................................................................................................76 10.4 Feladatok / Vaje......................................................................................................................................................77 10.5 Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................78

11. enota (priporočeno za ure 41–44).......................................................................................................... 81 11.1 Množina pridevnikov in števnikov..................................................................................................................81 11.2 Premene v osnovi pri tvorbi sklonskih oblik...............................................................................................82 11.3 Feladatok / Vaje......................................................................................................................................................83 11.4 Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................84

12. enota (priporočeno za ure 45–48).......................................................................................................... 85 12.1 Miket? Kiket? Tvorba sklonov v množini.........................................................................................................85 12.2.Notranjostni smernik...........................................................................................................................................86 12.3 Sedanjik glagolov megy ‘iti’ in jön ‘priti’.........................................................................................................86 12.4.Površinski smernik ...............................................................................................................................................86 12.5.Izražanje smernika pri krajih, prevoznih sredstvih in institucijah ��87 12.6.Feladatok / Vaje......................................................................................................................................................87 12.7 Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................89

13. enota (priporočeno za ure 49–52).......................................................................................................... 91 13.1 Orodnik: Mivel? Kivel? S čim? S kom?..............................................................................................................91 13.2 Pridevnik na ‑s.........................................................................................................................................................91 13.3 Pridevniški kazalni zaimki...................................................................................................................................92 13.4 Feladatok / Vaje......................................................................................................................................................94 13.5 Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................96

14. enota (priporočeno za ure 53–56).......................................................................................................... 97 14.1 Nedoločnik...............................................................................................................................................................97 14.2 Modalni glagoli .....................................................................................................................................................98 14.3 Miért? Mert …..........................................................................................................................................................99 14.4 Feladatok / Vaje......................................................................................................................................................99 14.5 Seznam besed v enoti...................................................................................................................................... 101

15. enota (priporočeno za ure 57–60)........................................................................................................103 15.1 Sklanjatev.............................................................................................................................................................. 103 15.2 Sistem prostorskih sklonov............................................................................................................................. 107 15.3 Spregatev sedanjika.......................................................................................................................................... 107 15.4 Tvorba nedoločnika........................................................................................................................................... 109 15.5 Paradigme............................................................................................................................................................. 110 15.6 Feladatok / Vaje................................................................................................................................................... 115

Literatura..............................................................................................................................................................120 Rešitve...................................................................................................................................................................121

Madzarscina_2019_FINAL.indd 5

18.11.2019 12:31:38

Madzarscina_2019_FINAL.indd 6

18.11.2019 12:31:38

Uvodna beseda

Knjiga, ki jo imate pred seboj, je nastala za potrebe lektorata madžarskega jezika, ki na ljubljan‑ ski Filozofski fakulteti deluje od leta 1981. Kljub temu, da se madžarščina kot neindoevropski jezik na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje poučuje že vrsto let, slušateljem tega predmeta doslej ni bila na voljo opisna slovnica madžarščine, ki bi bila napisana v slovenskem jeziku. Tako se je porodila ideja, da bi to vrzel zapolnili z učbenikom madžarščine, ki bi slušatelje začetnike uvedel v slovnico madžarskega jezika. Učbenik je zato v prvi vrsti namenjen študen‑ tom Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, vendar verjamemo, da bo koristil vsakomur, ki ga zanima madžarski jezik in si želi pridobiti osnovno jezikovno znanje. Med pisanjem učbenika smo imeli ves čas pred očmi dvojni cilj: po eni strani smo želeli napisati učbenik, ki bo koristil pouku na lektoratu, po drugi strani pa takšnega, da ga bo lahko uporabljal tudi tisti, ki želi osnovno jezikovno znanje usvojiti s samostojnim študijem. V učbeniku je zajeta snov, ki naj bi jo študent usvojil v prvem semestru študija. Tematska členitev učbenika ustreza 15‑tedenski strukturi semestra. Na začetku vsakega enote je navede‑ no priporočeno število ur za posamezno enoto. Učbenik je zastavljen tako, da je celotno vsebino moč predelati v 60 kontaktnih urah.

Madzarscina_2019_FINAL.indd 7

18.11.2019 12:31:38

Éva Schwetter, Miha Sušnik, Blaž Božič : Učbenik madžarščine za Slovence 1

Struktura učbenika

Vsaka enota uvede študenta v določene slovnične strukture madžarskega jezika, ki so prikazane ob jezikovnem gradivu, opremljenem s slovenskim prevodom. Posebno pozornost smo posvetili vzporednicam s slovenščino, ki študentu olajšajo razumevanje in omogočajo hitrejše usvajanje snovi. Ob tem so posebej skrbno obravnavane posebnosti madžarskega jezika, ki so govorcem indoevropskih jezikov manj poznane: prikaz teh posebnosti temelji na ozaveščanju, ponavljanju in utrjevanju, kar olajšuje učni proces. Razlagi in ponazoritvi slovničnih struktur sledijo povezane vaje, s katerimi utrjujemo naučeno in hkrati širimo besedišče. Na koncu vsake enote se nahaja seznam besed, v katerem je zajeto vse novo besedišče enote. Seznam besed je zastavljen tako, da ga študent samostojno dopolni s slovenskimi prevodi in tako utrdi besedišče, ki ga je usvojil v posamezni enoti. Učbenik dopolnjujejo tudi štiri krajša besedila, ki so namenjena razvijanju bralnega razumevanja. Zaključna enota učbenika nudi sistematski in razširjen pregled izbranih madžarskih slovničnih struktur. Ta enota je namenjena predvsem tistim študentom, ki bodo želeli z učenjem madžarščine nadaljevati. V tej enoti bodo našli razširjene paradigme, povzetke izjem in opise slovničnih struktur. Prav tako bodo od te enote imeli korist tisti, ki si želijo že od samega začetka učenja pridobiti sistematičen pregled nad madžarsko slovnico.

Madzarscina_2019_FINAL.indd 8

18.11.2019 12:31:38

Zahvala

Zahvale za podporo in spodbudo v prvi vrsti namenjamo predstojnici Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, red. prof. dr. Tatjani Marvin. Za koristne jezikoslovne nasvete in za besede podpore se prav tako zahvaljujemo red. prof. dr. Albini Nećak Lük. Za pronicljive ideje, ki so v marsikaterem pogledu izboljšale pričujoči učbenik, in za številne plodne pogovore o jezikoslov‑ nih problemih se zahvaljujemo doc. dr. Mateju Šekliju in doc. dr. Luki Repanšku, še posebej pa doc. dr. Sašu Živanoviću, ki je vzpodbudil uporabo slovenske terminologije in tudi sam predlagal nekatere izmed novih terminov. Za natančno lekturo in strokovni pregled besedila smo zahvalo dolžni asist. dr. Simoni Klemenčič. Prav tako bi se radi zahvalili oddelčni knjižničarki in tajnici mag. Ani Mehle za njeno navdušujočo pomoč in podporo. Zahvala, ki je zadnja v vrsti, nikakor pa ne v vrednostnem smislu, pa gre slušateljem predmeta Madžarščina 1, ki so prispevali nepre‑ cenljiva prva povratna mnenja o učbeniku. Pri strukturiranju prikaza slovničnih struktur, pravil in izjem je bila v izjemno pomoč opisna slovnica madžarščine avtorice Katalin Szili Vezérkönyv a magyar grammatika tanításához. Gre za slovnico, posebej prirerejeno za poučevanje. Marsikateri prikaz v našem učbeniku temelji na tej knjigi. Prav tako so bile v veliko pomoč naslednje publikacije: učbenik Magyar utca 1., ki je prav tako soavtorsko delo Katalin Szili, Hungarian: An Essential Grammar avtorice Carol Rounds, in skladenjske slovnice The Syntax of Hungarian avtorice Katalin É. Kiss. Učbenik je plod dolgoletnih lektorskih izkušenj madžarske predavateljice, nabranih ob pou‑ čevanju madžarščine kot tujega jezika na eni in izkušenj dveh slovenskih jezikoslovcev, ki sta več let intenzivno študirala madžarski jezik, na drugi strani. Ob pisanju učbenika se je izkazalo, da je madžarščino govorcem slovenščine moč najbolje približati z uravnoteženim razmerjem pedago‑ ških metod in natančnega jezikoslovnega prikaza slovničnih značilnosti. Iskreno upamo, da nam je uspelo ujeti to ravnotežje in da bo pričujoči učbenik koristen pripomoček za vse tiste, ki si želijo aktivnega znanja madžarščine in dobrega pregleda nad slovničnim sistemom tega jezika. Želimo vam uspešno in prijetno učenje! Avtorji

Madzarscina_2019_FINAL.indd 9

18.11.2019 12:31:38

Madzarscina_2019_FINAL.indd 10

18.11.2019 12:31:38

1. enota (priporočeno za ure 1–4)

1.1 Abeceda Madžarski jezik se zapisuje v latinici. V madžarski abecedi je 44 črk, vendar se črke q, w, x, y po‑ javljajo samo v prevzetih besedah. Madžarščina ima 14 samoglasnikov in 30 soglasnikov. Črka

IPA

Primer

Prevod

Črka

IPA

Primer

Prevod

[ɒ]

autó

avto

[ɲ]

nyaklánc

ogrlica

[aː]

állatkert

živalski vrt

[o]

orvos

zdravnik

[b]

bicikli

kolo

[oː]

óra

ura

[t͡s]

cár

car

[ø]

öt

pet

[t͡ʃ]

csokoládé

čokolada

[øː]

on/ona

[d]

diák

dijak/dijakinja

[p]

pék

pek

[d͡z]

madzag

vrv

‑

squash

skvoš

DZS

[d͡ʒ]

dzsem

marmelada

[r]

répa

korenje

[ɛ]

elefánt

slon

[ʃ]

sonka

šunka

[eː]

én

jaz

[s]

szoba

soba

[f]

finom

okusen

[t]

tolvaj

tat

[g]

gomba

goba

[c]

tyúk

kura

[ɟ]

vagyok

sem

[u]

udvar

dvorišče

[h]

hiba

napaka

[uː]

út

pot, cesta

[i]

igen

[y]

üveg

steklenica

[iː]

ír

pisati

[yː]

űrhajó

vesoljska ladja

[j]

japán

Japonec/Japonka

[v]

vihar

vihar, nevihta

[k]

kávé

kava

‑

[l]

lámpa

luč

‑

taxi

taksi

[j]

lyuk

luknja

‑

yacht

jahta

[m]

macska

mačka

[z]

zebra

[n]

nem

[ʒ]

zsemle

žemlja

Madzarscina_2019_FINAL.indd 11

18.11.2019 12:31:39

Éva Schwetter, Miha Sušnik, Blaž Božič : Učbenik madžarščine za Slovence 1 1.1.1 Samoglasniki Madžarščina razlikuje kratke in dolge samoglasnike. V pisavi dolge samoglasnike označujemo z enojnim ali dvojnim ostrivcem, medtem ko so kratki samoglasniki neoznačeni: i, u, o, ü, ö : í, ú, ó, ű, ő. Med njimi je razlika samo v dolžini samoglasnika, samoglasniška kvaliteta je enaka.1,2 Madžarski samoglasniki se med seboj razlikujejo v treh izgovornih lastnostih: • Sprednji : zadnji, glede na vodoravni položaj jezika. Sprednji so i, í, e, é, ü, ű, ö, ő, zadnji so u, ú, o, ó, a, á. • Zaokroženi : nezaokroženi, glede na (ne)zaokroženo obliko ustnic. Nezaokroženi so i, í, e, é, a, á, zaokroženi so ü, ű, u, ú, ö, ő, o, ó. • Visoki : sredinski : nizki, glede na navpični položaj jezika. Visoki so i, í, ü, ű, u, ú, sredinski so e, é, ö, ő, o, ó, nizka sta a, á.

Visoki Sredinski Nizki

Sprednji Nezaokroženi Zaokroženi ií üű 1 eé öő

Zadnji Nezaokroženi

Zaokroženi uú oó

a á2

1.1.2 Soglasniki3 Nosniki Zaporniki Priporniki Zlitniki Jezičniki Drsniki

Ustnični m pb fv

Zobni n td sz z c dz rl

Zadlesnični

Trdonebni ny ty gy

s zs cs dzs

Mehkonebni

Grlni

kg h

ly = j

V madžarščini obstajajo tudi dolgi soglasniki, ki jih izgovarjamo daljše kot njihov kratki ustreznik. V zapisu dolžino označuje podvojena črka za soglasnik, npr. állat. Pri dvočrkjih dolžino zaznamu‑ jemo s podvojenim zapisom samo prvega znaka, npr. hosszú, könnyű. 1.1.3 Naglas V madžarščini je naglas vedno na prvem zlogu v besedi.

Sprednja sredinska nezaokrožena samoglasnika e in é nimata povsem enake kvalitete: e je širok (kot slovenski široki ê), medtem ko je é ozek (kot slovenski ozki é).

Zadnja nizka samoglasnika a in á nimata povsem enake kvalitete: a je izgovorjen bolj zadaj in je lahko tudi zaokrožen (približno kot ameriško hot), medtem ko je á izgovorjen bolj spredaj in ni nikoli zaokrožen (približno kot finski hyvää ali britanski cat). Kljub razliki v izgovoru se samoglasnika v fonološki procesih obnašata enako, in sicer kot zadnja nizka nezaokrožena samoglasnika.

Glasovi v razpredelnici so zapisani v skladu z madžarsko abecedo, njihova fonetična vrednost pa je razvidna iz mesta v razpredelnici. Kjer sta navedena dva zapornika, pripornika ali zlitnika znotraj iste celice, je levi nezveneči, desni pa zveneči par.

Madzarscina_2019_FINAL.indd 12

18.11.2019 12:31:39

1. enota (priporočeno za ure 1–4) 1.2 Kako se predstavimo? Prvi kratki dialogi Attila vagyok.

Jaz sem Attila.

I. Attila vagyok. Jan vagyok. Nagyon örülök. Én is.

Jaz sem Attila. Jaz sem Jan. Me veseli. Mene tudi.

II. Hogy vagy? Hogy van?  : Jól, köszönöm.

Kako si? Kako ste? Dobro, hvala.

 : Nem jól, köszönöm.

Nisem dobro, hvala.

Bodite pozorni na besedni red: najprej povemo ime in šele nato uporabimo glagol biti.

1.3 Osebni zaimki v ednini én te / ön ő

jaz ti / vi on / ona

Osebni zaimki se kot v slovenščini ponavadi uporabljajo samo, kadar je osebek poudarjen. Madžar‑ ščina ne pozna slovničnega spola. Zaimek ő lahko označuje osebo kateregakoli spola, primerjajte: Ő Péter. Ő diák. Ő Júlia. Ő is diák.

On je Péter. On je študent / dijak. Ona je Júlia. Ona je tudi študentka / dijakinja.

Madžarščina pozna tudi vljudnostno naslavljanje (kot je v slovenščini vikanje). Pri vljudnostnem naslavljanju uporabljamo zaimek ön, ki ob sebi zahteva oblike v 3. osebi. 1.4 Glagol biti v ednini Glagol biti je tako v madžarščini kot v slovenščini lahko nepolnopomenski ali polnopomenski. Medtem ko imata oba glagola v slovenščini enako obliko, je v madžarščini med njima razlika v tretji osebi (tako ednine kot množine):

Madzarscina_2019_FINAL.indd 13

18.11.2019 12:31:39

MAFZ SLOV ISBN 978-961-06-0264-4

Madzarscina_naslovka_2019_FINAL.indd 1

MIHA SUŠNIK je rojen v Mari-

boru. Diplomiral je leta 2017 iz primerjalnega in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

BLAŽ BOŽIČ je rojen v Ljubljani.

Leta 2018 je magistriral iz primerjalnega jezikoslovja in starogrškega jezika ter književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

ÉVA SCHWETTER, MIHA SUŠNIK, BLAŽ BOŽIČ: UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE I

9 789610 602644

ÉVA SCHWETTER, MIHA SUŠNIK, BLAŽ BOŽIČ

UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE I Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Ljubljana 2019

24.10.2019 10:06:26