HISTORIA ARTIS MAGISTRA

Janez Balažic, Gottfried Biedermann, Matjaž Bizjak, Francesco Caglioti, Serenella Castri, Gašper Cerkovnik, Marjeta Ciglenečki, France M. Dolinar, Ingrid Flor, Ulrich Fürst, Sonja Ana Hoyer, Jana Intihar Ferjan, Mojca Jenko, Metoda Kemperl, Jakob Klemenčič, Matej Klemenčič, Stanko Kokole, Dušan Kos, Anabelle Križnar, Nina Kudiš, Ana Lavrič, Douglas Lewis, Anne Markham Schulz, Predrag Marković, Vladimir Marković, Renata Novak Klemenčič, Mija Oter Gorenčič, Giovanna Perini Folesani, Robert Peskar, Ivana Prijatelj Pavičić, Johannes Röll, Lothar Schultes, Mario Schwarz, Helena Seražin, Andrej Smrekar, Samo Štefanac, Peter Štih, Anchise Tempestini, Guido Tigler, Radoslav Tomić, Polona Vidmar, Tomislav Vignjević, Alenka Vodnik, Ignacij Voje, Tanja Zimmermann, Beti Žerovc

40,00 EUR

02_ovitek165x230_373x241.indd 1

HISTORIA ARTIS MAGISTR A

•

HISTORIA ARTIS MAGISTR A

9/1/14 9:14 AM

HISTORIA ARTIS MAGISTR A AMICORVM•DISCIPVLORVMQVE•MVNVSCVLA JOHANNI•HÖFLER•SEPTVAGENARIO•DICATA

LJUBLJANA•2012

03_HistoriaArtis165x230o.indd 3

9/1/14 9:59 AM

HISTORIA ARTIS MAGISTRA AMICORVM DISCIPVLORVMQVE MVNVSCVLA JOHANNI HÖFLER SEPTVAGENARIO DICATA

Uredila: Renata Novak Klemenčič, Samo Štefanac

Oblikovanje: arnoldvuga+

Uredniški odbor: Matej Klemenčič, Stanko Kokole, Renata Novak Klemenčič, Samo Štefanac

Tisk: Tiskarna Bori

Recenzenta: Sanja Cvetnić, Mateja Kos Lektoriranje: Jelka Jamnik, Petra Likar Stanovnik Prevod povzetkov: Alessandro Quinzi, Madita Šetinc Salzmann, Deks d.o.o. © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 2013 Vse pravice pridržane Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zanjo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete, in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, zanj: Robert Peskar Izdal: Oddelek za umetnostno zgodovino

03_HistoriaArtis165x230o.indd 4

Naklada: 250 Ljubljana, 2012

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 7.072(497.4):929Höfler J.(082) HISTORIA artis magistra : amicorum discipulorumque munuscula Johanni Höfler septuagenario dicata / [uredila Renata Novak Klemenčič, Samo Štefanac ; prevod povzetkov Alessandro Quinzi, Madita Šetinc Salzmann, Deks]. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 2012 ISBN 978-961-237-623-9 (Znanstvena založba Filozofske fakultete) 1. Novak Klemenčič, Renata 2. Höfler, Janez 271102976

9/1/14 9:59 AM

AVC T ORV M T I T V L ORV M QV E C O NS PE C T V S 

Spremna beseda Bibliografija 1964–2012

9 13

Ignacij Voje Novi pogledi na nastanek Dubrovnika/Nuove ipotesi sulla fondazione di Ragusa 27 Matjaž Bizjak Listina o izgradnji in posvetitvi lastniške cerkve v Lescah/Die Urkunde zur Errichtung und Einweihung der Eigentumskirche in Lesce 33 Peter Štih Addenda et corrigenda k listini stiškega opata Aldepranda za stavbenika Mihaela/

Addenda et Corrigenda zu der für den Baumeister Michael ausgestellten Urkunde des Abtes Aldeprand von Stična/Sittich 43

Mija Oter Gorenčič Dolina sv. Janeza Krstnika v evropskem kontekstu/Das Tal des Johannes des Täufers im europäischen Kontext 53 Mario Schwarz Kunst des Mittelalters im Deutschen Orden zwischen Wien und Ljubljana

61

Ulrich Fürst De aspectibus - das Phänomen der Mehransichtigkeit in der mittelalterlichen Skulptur und die Sehtheorie in den Optiktraktaten des 13. Jahrhunderts

69

Anabelle Križnar Pigments in Medieval Wall Paintings in Slovenia

79

Janez Balažic Krog slikarja iz Altenmarkta/Der Kreis des Malers von Altenmarkt 89 Samo Štefanac “Mavrus me fecit”: aggiunta all’opera dell’enigmatico scultore trecentesco

03_HistoriaArtis165x230o.indd 5

97

9/1/14 9:59 AM

Guido Tigler L’attività di tre generazioni di una maestranza di scultori nella seconda metà del Trecento a Venezia, Aquileia e Capodistria alla luce di tre malnote opere a Rimini

107

Alenka Vodnik Janezovo razodetje in poslednja sodba. Ali Pavlova vizija?/Die Offenbarung des Johannes und das Jüngste Gericht. Oder eine Vision des Paulus? 119 Polona Vidmar Ptujskogorska Marija Zavetnica s plaščem/Die Schutzmantelmadonna von Ptujska Gora 131 Robert Peskar Dolgi kor župnijske cerkve v Kranju/Der Langchor der Pfarrkirche in Kranj 143 Stanko Kokole A Venetian Work by Giorgio da Sebenico: New Attribution to the Mid-Fifteenth-Century Master Sculptor from Dalmatia

153

Anne Markham Schulz Nanni di Bartolo and Terracotta Sculpture in Fifteenth-Century Venice

165

Renata Novak Klemenčič Guglielmo Monaco med Milanom, Dubrovnikom in Neapljem/Guglielmo Monaco tra Milano, Ragusa e Napoli 177 Francesco Caglioti Un nuovo ‘profilo’ di Desiderio da Settignano

183

Ingrid Flor Maria und die aurea dilectonis catena

193

Jana Intihar Ferjan Gotika v Stični: nekaj izhodiščnih razmišljanj/Die Gotik in Stična 205 Gašper Cerkovnik Nekaj opažanj o sv. Ani Samotretji Mojstra Bolfganga v Crngrobu, bakrorezu Israhela van Meckenema in izgubljeni kompoziciji Mojstra E. S./Einige Bemerkungen zur hl.

Anna Selbdritt des Meisters Bolfgangus von Crngrob, einem Kupferstich von Israhel van Meckenem und einer verloren gegangenen graphischen Komposition von Meister E.S. 211

Predrag Marković The Artists of Michelozzo’s Circle in Dubrovnik and the Reflections of their Activity in Dalmatia

221

Ivana Prijatelj Pavičić On the Iconography of Miniatures with Depictions of Exorcism of St. Tryphon in the Buća Codex from the Marciana Library in Venice

231

03_HistoriaArtis165x230o.indd 6

9/1/14 9:59 AM

Serenella Castri Un focus sul Strassburger Frari Meister von 1468: collaborazione e integrazione di un artista teutonico nella Venezia del secondo Quattrocento.

237

Anchise Tempestini L’“Ebbrezza di Noè” di Giovanni Bellini

253

Lothar Schultes Ein Apostelaltar des Meisters S. H.

261

Jakob Klemenčič Schongauer in Robetta/Schongauer e Robetta 269 Johannes Röll Ein Beitrag zum Grabmonument des Giovanni Antonio Lomellino in Sant‘Agostino in Rom

275

Gottfried Biedermann Some iconographic annotations on Leonardo da Vinci’s Virgin of the Rock in Paris (Louvre) and some specific remarks on the digital gesture in other paintings

281

Mojca Jenko Jernej iz Loke v Rutu upodobil legendo o sv. Lambertu/Bartholomeo de Loch gestaltete in Rut die Legende des hl. Lambert 289 Tomislav Vignjević Opombe k freskam v cerkvi sv. Roka v Draguću/Note sugli affreschi della chiesa di San Rocco a Draguccio

297

Dušan Kos Kako nasilen je bil resnični Polikarp Kalan? Prispevek k biografiji Kalanov iz Tavčarjeve Visoške kronike in k problematiki ugrabljanja nevest na Kranjskem v zgodnjem novem veku/Wie gewalttätig war der wirkliche Polikarp Kalan?

Ein Beitrag zur Biographie der Kalans aus Tavčars »Chronik von Visoko« und zur Problematik des Brautraubs in Krain in der Frühen Neuzeit 305

Helena Seražin Pozabljeni oltar Baldassareja Longhene v beneški cerkvi San Giovanni Crisostomo/

A Forgotten Altar by Baldassare Longhena in the Church of San Giovanni Crisostomo in Venice 315

Douglas Lewis Out of the Shadows: Drawings After the 1656–1664 Prisons in Vicenza by Baldassare Longhena

325

France M. Dolinar Knjižnica ižanskega župnika Mihaela Omerza (1679–1742)/Die Bibliothek des Pfarrers von Ig Mihael Omerza (1679-1742) 333

03_HistoriaArtis165x230o.indd 7

9/1/14 9:59 AM

Vladimir Marković Luposignoli’s Design for the Franciscan Church in Split

343

Matej Klemenčič Sv. Janez Evangelist Francesca Robbe v reški Marijini cerkvi: opomba k reško-ljubljanskim umetnostnim povezavam v 18. stoletju/Il San Giovanni Evangelista di Francesco Robba

nella chiesa fiumana della Madonna: nota in margine ai rapporti artistici tra Lubiana e Fiume nel Settecento

349

Radoslav Tomić Due crocifissi lignei in Dalmazia

355

Nina Kudiš Three Altarpieces by Costantino Cedini, “che s’occupa degli affreschi”

361

Metoda Kemperl Načrti Johanna Schöbla za gradnjo nove romarske cerkve v Novi Štifti pri Gornjem Gradu/Die Pläne von Johann Schöbl zur Errichtung einer neuen Wallfahrtskirche in Nova Štifta bei Gornji Grad 369 Ana Lavrič Razkrivanje neznanih Kristusovih muk – Kristus na mučilnem stolu v Kajfovi ječi/

Die Offenbarung des unbekannten Leidens Christi. Christus auf dem Folterstuhl im Gefängnis des Kaiphas 377

Giovanna Perini Folesani Collezionismo d’autografi raffaelleschi tra ‘800 e ‘900: osservazioni storico-metodologiche sul riconoscimento dei falsi documentali

385

Andrej Smrekar Erotični motivi v grafiki Mateja Sternena/Erotica in Matej Sternen’s Prints 395 Beti Žerovc O Jakopičevem portretu Henrika Czernyja/Jakopič’s Portrait of Henrik Czerny 405 Tanja Zimmermann Mediatized Prayer and the Politicized Nation

413

Marjeta Ciglenečki Tovarniška fotografija Stojana Kerblerja (1965–2007)/Stojan Kerbler’s Factory Photos (1965–2007)

419

Sonja Ana Hoyer Med konservatorstvom in umetnostno zgodovino

427

03_HistoriaArtis165x230o.indd 8

9/1/14 9:59 AM



Spremna beseda Veliko več kot še tako izčrpna biografija, ki bi vsebovala podroben curriculum vitae in popolen akademski cursus honorum, o znanstvem profilu in pedagoškem credu zaslužnega profesorja Janeza Höflerja pove obsežna bibliografija njegovih del, nastalih med leti 1964 in 2012. Jubilant je začel objavljati že kot dodiplomski študent muzikologije in umetnostne zgodovine ter se v prvih letih v celoti posvečal muzikološkim temam. Nekaj več kot desetletje in pol dolgo obdobje, v katerem se je posvečal zgodovini glasbe, zaznamuje precejšnje število objav, med katerimi je marsikatera doživela tudi mednarodno odmevnost, kar velja še posebej za slavljenčevo sodelovanje z American Institute of Musicology pri urejanju objave zbranih del vidnega flamsko-francoskega renesančnega skladatelja Dominiqua Phinota. Z umetnostnozgodovinsko tematiko se je začel intenzivneje ukvarjati šele v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja, a so postale kmalu –­morda tudi zaradi nastavitve na mesto asistenta na Oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske univerze – jedro jubilantovega raziskovalnega dela.

Med prve umetnostnozgodovinske študije profesorja Höflerja sodijo skrbne objave arhivskih dokumentov, sicer pa je bila osrednja tema njegovega raziskovanja že v tem »zgodnjem obdobju« stensko slikarstvo 15. stoletja na Koroškem (tema njegove disertacije je bila beljaška slikarska delavnica) in posledično seveda tudi na Kranjskem, sčasoma pa je raziskovanje zajelo celotno slovensko ozemlje. Janez Höfler ostaja še danes eden vodilnih raziskovalcev srednjeveškega slikarstva ne le na Slovenskem ampak tudi v širšem vzhodnoalpskem prostoru, temu primerno veliko pa je tudi tej tematiki posvečeno število objav, med katerimi moramo poleg številnih tehtnih člankov ne samo v slovenski in hrvaški, temveč še zlasti v avstrijski, italijanski in nemški znanstveni periodiki ter prispevkov v razstavnih katalogih posebej omeniti študije o stenskem in tabelnem slikarstvu na Koroškem od začetka 15. stoletja do »Dürerjevega časa«, monografijo o stenskem slikarstvu na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in mojstrom sv. Andreja iz Krašc (ki ga po zaslugi poznejšega Höflerjevega odkritja slikarjevega podpisa v Krašcah danes poznamo kot mojstra Leonarda), številne članke o problemu prenosa motivov

1. Na ekskurziji po Koroškem in Salzburškem, 1992: St. Michael im Lungau.

H istoria A rt I s M A G I S T R A

03_HistoriaArtis165x230o.indd 9

2. V Firencah ob simpoziju »Quattrocento adriatico«, junij 1994 (od leve Helena Seražin, Renata Novak Klemenčič, Magda Miklavčič Pintarič, Janez Höfler in Samo Štefanac).

9

9/1/14 9:59 AM

4. Ekskurzija ob simpoziju Gotika v Sloveniji, oktober 1994: Špitalič (v ospredju od leve Artur Rosenauer, Andrea De Marchi, Artur Saliger, Janez Höfler, župnik, Dušan Buran, Marjeta Ciglenečki).

3. Ekskurzija ob simpoziju Gotika v Sloveniji, oktober 1994: Žiče (od leve Samo Štefanac, Ernö Marosi, Janez Höfler).

z zgodnjih grafik v slikarstvo, o vplivih italijanskega Trecenta na slikarstvo v vzhodnih Alpah, ne smemo prezreti monografije o Janezu Aquili (v soavtorstvu z Janezom Balažicem), nekakšno sintezo njegovih raziskav pa predstavlja »mini korpus« srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji, ki je izšel v štirih zvezkih pri založbi Družina in danes, na prelomu stoletja, predstavlja naše ključno referenčno delo o stanju odkrivanja in raziskovanja fresk.

Analiza Höflerjevega raziskovanja slovenskega srednjeveškega slikarstva nazorno pokaže še en vidik njegovega znanstvenega pristopa: čeprav se je ukvarjal z umetnostnimi pojavi na – gledano z »občeumetnostnozgodovinske« perspektive – »obrobnem« območju, so ga prav vprašanja, ki so se postavljala ob posamičnih odprtih interpretativnih problemih, pogosto – lahko bi skoraj rekli, praviloma – pripeljala do nekaterih »velikih« tem evropske umetnosti poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Že sama pritegnitev »kanoniziranih umetnin« kot primerjalnega gradiva v zvezi z »domačo problematiko« neredko pač pripelje do bolj izostrenega in jasneje artikuliranega spoznanja o odprtih problemih, zato včasih prav pogled skozi optiko »obrobnega« pomaga najti pot do rešitve. Tako najdemo v slavljenčevem opusu nekaj evropsko pomembnih študij ne samo o Konradu Laibu, katerega delo je bilo nedvomno povezano tudi z naročniki na naših tleh, marveč tudi o Michaelu Pacherju, Martinu Schongauerju in drugih mojstrih severnega slikarstva in grafike. Seveda ni naključje, da je profesor Höfler svoje dolgoletne raziskave o vlogi grafičnih predlog v najširšem smislu nedavno sklenil z monumentalno monografijo o enem najvplivnejših grafikov sredine 15. stoletja, mojstru E. S., ki je izšla pri ugledni nemški znanstveni založbi Schnell & Steiner.

Kot pomemben del jubilantovega na konkretna in preverljiva zgodovinska pričevanja oprtega raziskovanja slovenskega srednjega veka moramo omeniti tudi posebno dragocene razprave o in objave primarnih pisnih virov za zgodnjo zgodovino cerkvene organizacije na Slovenskem: to slavljenčevo delo že nekaj časa teče vzporedno z drugimi raziskavami. Potem ko je marsikateri posebno pričevalni dokument že predstavil v številnih člankih v periodiki ter ga strokovni javnosti dal na razpolago celo v računalniško razmnoženem gradivu, trenutno avtor pripravlja še obsežnejšo monografijo na to temo.

10

03_HistoriaArtis165x230o.indd 10

H istoria A rt I s M A G I S T R A

9/1/14 9:59 AM

5. Ekskurzija ob simpoziju Gotika v Sloveniji, oktober 1994: Ptujski grad (v ospredju od leve Gerhard Schmidt, Artur Rosenauer, Robert Wlattnig in Janez Höfler).

6. O sebje oddelka za umetnostno zgodovino, oktober 1996 (od leve zadaj Matej Klemenčič, Tine Germ, Lev Menaše, Nataša Golob, Blanka Lukić, Milček Komelj, Samo Štefanac in Janez Höfler, spredaj Ida Maček Kranjc, Mateja Tušar in Vesna Krmelj).

Predmet, ki ga je profesor Höfler dolga leta predaval na Oddelku za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, se je imenoval Umetnost srednjega veka pri Slovencih in drugih jugoslovanskih narodih in je, kot že ime pove, vključeval snov s celotnega ozemlja tedanje Jugoslavije. Tu je našel jubilant mnoge nove raziskovalne izzive predvsem v srednjeveški in zgodnjerenesančni umetnosti Dalmacije.

Posebej po svojem mednarodnem pomenu izstopa njegov tehten in trajen prispevek k razkrivanju vloge florentinskih umetnikov Michelozzovega kroga (Maso di Bartolomeo, Michelozzo, Michele di Giovanni da Fiesole, Salvi di Michele) pri uvajanju elementov all’antica v dubrovniški arhitekturi sredine 15. stoletja. Prav tako ga je močno pritegnil fenomen nenadnega in, na prvi pogled, radikalnega zasuka k uporabi renesančnih form v poznem opusu Jurija Dalmatinca, enega protagonistov dalmatinskega Quattrocenta.

Značaj pravkar navedenih razprav je izrazito specialističen, vendar je slavljenec vzporedno z njimi pripravil tudi širši evropski umetnostnozgodovinski javnosti namenjen sintetični pregled dalmatinske umetnosti srednjega veka in renesanse Die Kunst Dalmatiens, ki je sicer žal doživel le eno nemško izdajo, čeprav ga je izdala mednarodno posebno ugledna akademska založba v avstrijskem Gradcu ADEVA, a – kljub več podobnim pregledom, ki so v novejšem času izšli v večjih evropskih jezikih – in kljub zgoščeni obravnavi gradiva še danes sodi med temeljna (in zato tudi često citirana) referenčna dela svoje zvrsti.

Tudi poglobljeno in na primarne vire oprto preučevanje začetkov renesančne arhitekture v Dubrovniku je odprlo Höflerju nova raziskovalna obzorja: nova odkritja o delu cenjenih toskanskih mojstrov, kot sta bila Maso di Bartolomeo in Michele di Giovanni da Fiesole, ga je pripeljalo do znamenite Vojvodske palače v Urbinu in do spoznanja, da ostajajo ob tem svetovno pomembnem spomeniku kljub obsežni literaturi odprta številna vprašanja, ki zadevajo stavbno zgodovino palače, še posebej njenega jedra, ki je nastalo v času Federiga da Montefeltro. Sledilo je sistematično in poglobljeno delo v arhivih, ki ga je okronala objava nove monografije o arhitekturi urbinske palače, ki je doživela nemško in kar dve italijanski izdaji ter postala nepogrešljiva opora za nadaljnje študije, avtorju, ki je medtem postal tudi član Accademie Raffaello v Urbinu, pa je bila za monografijo podeljena prestižna italijanska nacionalna nagrada za kulturo Frontino-Montefeltro.

Odlično poznavanje severnjaške umetnosti 15. stoletja na eni strani ter italijanske na drugi je jubilantu omogočilo doseči tisto, kar uspe le redkim strokovnjakom, ki se posvečajo zgolj in samo italijanski umetnosti ali zgolj in samo likovni ustvarjalnosti na (srednje)evropskem »severu«: raziskave o pove-

H istoria A rt I s M A G I S T R A

03_HistoriaArtis165x230o.indd 11

11

9/1/14 9:59 AM

7. Ekskurzija ob prvem slovensko-bavarskem umetnostnozgodovinskem kolokviju, oktober 2001: Ljubljana (v ospredju od leve Robert Peskar, Samo Štefanac, Jörg Traeger, Janez Höfler in Hartmut Krohm).

8. E kskurzija v Toskano, februar 2004: Siena (od leve Ida Maček Kranjc, Janez Höfler, Simona Menoni, Janez Balažic, Donovan Pavlinec in Sonja Ana Hoyer).

zavah med manjšimi in večjimi umetnostnimi centri severno in južno od Alp so tudi v smislu iskanja vplivov zgodnjih grafičnih listov na italijanske umetnike pokazale, da so – na prvi pogled presenetljivo – v »severnjaških zgledih« našli navdih za svoje figuralne rešitve številni veliki zgodnjerenesančni slikarji, kot sta bila npr. Andrea del Verrocchio in Luca Signorelli. Zanimivo pa je, da je eno izmed slavljenčevih najpomembnejših posamičnih odkritij (in hkrati ena izmed najpogosteje citiranih objav) pravzaprav naključna najdba ob iskanju podatkov o zvezah Florentincev z Dubrovnikom v državnem arhivu v Firencah: gre za dokument, v katerem je izpričano potovanje florentinskega kiparja Andrea Sansovina v Batalho na Portugalskem. Članek, ki ga je objavil znameniti The Burlington Magazine, rešuje dolgoletno dilemo piscev o Sansovinu glede do tedaj nepojasnjene umetnikove »portugalske epizode«, hkrati pa je to jubilantovo odkritje prineslo tudi pomemben dokaz o tem, da se celo v tako pogosto obiskovanih arhivih, kot je florentinski, še danes lahko najdejo pomembni, a doslej neopaženi dokumenti, čeprav sam vselej trdi, da arhivskih dognanj ne smemo jemati kot izključni vir za znanstveno podkrepljeno umetnostnozgodovinsko analizo in da pokažejo svojo pravo vrednost šele v sožitju z drugimi metodami, kjer pa vselej igra pomembno vlogo interpretova vizualna perceptivnost za likovne prvine.

Pričujoče kratko razmišljanje seveda ne more osvetliti vseh plati vsestransko bogatega znanstvenoraziskovalnega dela zaslužnega profesorja Janeza Höflerja, a vendarle že zgovorno priča, da gre za strokovnjaka, ki je s svojim delom vselej dokazoval, kako pomembno se je sistematično lotiti tem iz »domače« umetnosti, a da je o njih potrebno razmišljati v širšem geografskem kontekstu. Z odmevnimi objavami izven Slovenije in njenega neposrednega sosedstva je jubilant de facto še kako pomembno prispeval tudi k ustreznejši umestitvi slovenskega gradiva v kontekst evropske umetnosti kot celote, hkrati pa je s svojim pisanjem o »velikih« temah – če je sploh dopustno uporabiti ta izraz – dokazal, da tudi za predstavnike malih narodov ni – in nikoli ne sme biti – niti notranjih niti zunanjih ovir pri izbiri teme raziskav, saj navsezadnje v zares znanstvenem diskurzu nikoli ni pomembno poreklo pisca ampak zgolj in samo metodična doslednost, argumentativna jasnost, tehtnost in prepričljivost konkretnih dognanj.

Uredniški odbor

12

03_HistoriaArtis165x230o.indd 12

H istoria A rt I s M A G I S T R A

9/1/14 9:59 AM



Bibliografija 1964–2012 1964 1. Gregorijanika izpred leta 1300 v NUK, Ljubljana 1964 (tipkopis, izvod v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani).

1965 2.

3.

4.

5.

O interpretaciji renesančnega zborskega večglasja, Naši zbori, XVII, 1965, pp. 49–56.

O tonskoj podjeli u europskom srednjem veku, Zvuk, 65, 1965, p. 565.

Starejša gregorijanika v ljubljanskih knjižnicah in arhivih, Kronika, XIII/3, 1965, pp. 164–181.

Vprašanja notacije rokopisne gregorijanike na Slovenskem, Ljubljana 1965 (tipkopis, naloga za univerzitetno Prešernovo nagrado).

1966 6. Gorenjski prispevki k najstarejši glasbeni zgodovini na Slovenskem, Kronika, XIV/2, 1966, pp. 91–100.

7. Menzuralni fragment iz nadškofijskega arhiva v Ljubljani, Muzikološki zbornik = Musicological annual, II, 1966, pp. 12–17.

1967 8. Ein Seyzer Hymnar aus der Staatsbibliothek in Prag, Zvuk, 77–78, 1967, pp. 152–153.

9. (+ Ivan Klemenčič), Glasbeni rokopisi in tiski na Slovenskem do leta 1800: katalog = Music manuscripts and printed music in Slovenia before 1800: catalogue, Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1967.

10. Glasbenozgodovinske najdbe XVIII. in XIX. stoletja v Novem mestu, Kronika, XV/3, 1967, pp. 135–148.

11. Idejno izoblikovanje cecilijanskega gibanja na Slovenskem, Kronika, XV/1, 1967, pp. 46–53.

12. Iz zgodovine glasbene renesanse na Slovenskem: Hrenovi rokopisi, Naši zbori, XIX, 1967, pp. 6–8.

13. Nova otkrića muzičke arhivistike u Sloveniji, Zvuk, 75–76, 1967, p. 62.

14. Nove najdbe v slovenski glasbeniki arhivaliki, Naši razgledi, XVI, 1967, p. 127.

15. O vprašanju naravnega in umetnega v glasbeni sistematiki, Tribuna, XV, 1966–1967, p. 10.

16. Rekonstrukcija srednjeveškega sekvenciarija v osrednji Sloveniji, Muzikološki zbornik = Musicological annual, III, 1967, pp. 5–15.

1968 17. Glasbeniki koprske stolnice v 17. in 18. stoletju, Kronika, XVI/3, 1968, pp. 140–144.

18. Gorenjski prispevki k zgodovini gregorijanskega korala na Slovenskem, Ljubljana 1968 (tipkopis, diplomska naloga, Univerza v Ljubljani).

19. Motetske kompozicije Antonia Tarsie, Zvuk, 88, 1968, pp. 163–168.

20. O nekaterih problemih sociološke zasnove v glasbeni zgodovini, Artes, I, 1968, pp. 2–6.

21. Ob novih virih za zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem, Artes, I, 1968, pp. 16–17.

22. Peta jugoslovanska glasbena tribuna – Opatija, 23.–27. oktobra, Naši razgledi, XVII, 23. 11. 1968, p. 666.

1969 23. Glasbena kapela ljubljanske stolnice v drugi polovici 17. stol., Kronika, XVII/3, 1969, pp. 141–147.

24. Nekaj opažanj ob letošnji jugoslovanski glasbeni tribuni (12. XI. – 16. XI.), Naši razgledi, XVIII, 5. 12. 1969, p. 705.

25. Primer primitivnega srednjeveškega večglasja iz Kranja, Muzikološki zbornik = Musicological annual, V, 1969, pp. 5–9.

1970 26. Dominique Phinot i počeci renesansnog višehorskog pevanja (1548–1568), Zvuk, 100, 1970, pp. 497–515.

27. Dvije zbirke skladbi Tome Cecchinija, Sv. Cecilija, II, 1970, pp. 44–45.

28. Nekaj vrstic o prvih desetletjih jezuitskega kolegija v Ljubljani, Kronika, XVIII/1, 1970, p. 21.

29. Nekaj umetnostnozgodovinskih izpiskov iz kapiteljskega arhiva v Ljubljani, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. VIII, 1970, pp. 243–244.

30. Pisarska delavnica okoli leta 1300 v Ljubljani?, Kronika, XVIII/1, 1970, p. 46.

31. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem: od začetkov do 19. stoletja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

H istoria A rt I s M A G I S T R A

03_HistoriaArtis165x230o.indd 13

13

9/1/14 9:59 AM

1971 32. Antonio Tarsia – nekoliko dopuna povodom njegove kompozitorske ostavštine, Zvuk, 115–116, 1971, pp. 305–315.

1972 33. Dominique Phinot. Opera omnia = Collected works. I, Motetta, Liber primus motettarum quinque vocum (ed. Janez Höfler), [s.l.]: American institute of musicology, 1972 (Corpus mensurabilis musicae, 59).

34. Freske v Srednji vasi pri Šenčurju (ok. 1440) in njeni Sv. Trije kralji, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. IX, 1972, pp. 7–21.

35. Janez Krstnik Dolar (ok. 1620–1673): prispevek k zgodovini glasbe na Slovenskem v 17. stoletju, Kronika, XX/2, 1972, pp.

82–89.

36. Nekaj zgodnejših primerov italijanskega »dialoga«: prispevek k vprašanju renesančnega večzborja, Muzikološki zbornik = Musicological annual, VIII, 1972, pp. 40–56.

37. P. Johannes Baptista Dolar (um 1620–1673): Beiträge zu seiner Lebensgeschichte, Musikforschung, XXV/3, 1972, pp.

310–314.

38. Slovenska cerkvena pesem v 18. stoletju: tipologija njenega glasbenega stavka, Ljubljana 1972 (tipkopis, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani).

39. [gesla s področja opere], Slovenski gledališki leksikon (ed. Smiljan Samec), I–III, Ljubljana: Mestno gledališče, 1972.

40. Stolnica v Krki, Koroški kulturni dnevi, 4: referati, [s. l.], 1972, s. p. [12 pp.].

1973 41. Glasbena umetnost na Koroškem do 19. stoletja, Zbornik predavanj (edd. Erich Prunč, Avguštin Malle), Maribor: Obzorja, 1973, pp. 253–263.

42. Glasbena zgodovina na razpotju. Ob knjigi Vilka Ukmarja »Glasba v preteklosti«, Delo, 27. 1. 1973, p. 20.

43. Iz neke jezuitske anketne knjige, Kronika, XXI/2, 1973, pp. 105–109.

44. Slovenska glasbena ustvarjalnost med obema vojnama, Ljubljana: Scena, 1973 (Umetnost in kultura, 91).

1974 45. Beljaška slikarska delavnica v 15. stoletju, Ljubljana 1974 (tipkopis, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani).

46. Dominique Phinot. Opera omnia = Collected works. II (ed. Janez Höfler), [s. l.]: American institute of musicology, 1974 (Corpus mensurabilis musicae, 59).

47. Do sada nepoznati biografski podaci o Atanaziju Jurjeviću, Zvuk, 1974, pp. 44–45.

48. Osnove umetnostne vzgoje = likovni del: priročnik za učitelje, Ljubljana: Zavod za šolstvo SR Slovenije, 1974.

1975 49. O nekaterih slovenskih skladateljih 16. stoletja, Kronika, XXIII/2, 1975, pp. 87–94.

50. Slovenska cerkvena pesem v 18. stoletju: tipološki prikaz njenega glasbenega stavka = Das slowenische Kirchenlied im 18. Jahrhundert, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1975 (Razprave, 9/2).

1976 51. Še o slovenskem »paradižu« iz 17. stoletja, Jezik in slovstvo, XXI/6, 1975–1976, p. 208.

52. Zum ehemaligen Zwölfbotenaltar aus Wiener Neustadt, Österreichische Zeitschrift für Kunst und Denkmalpflege, XXX/4, 1976, pp. 163–172.

1977 53. Carlo Gesualdo e le tendenze artistiche del suo tempo = Carlo Gesualdo in umetnostne tendence njegovega časa, L'opera profana e sacra di Carlo Gesualdo da Venosa: La commedia madrigalistica con speciale riferimento a Orazio Vecchi e Adriano Banchieri: atti e documentazioni, Gorizia: Corale Goriziana »C. A. Seghizzi«, 1977, pp. 43–50.

54. Nekaj novega o pesmarici Tomaža Hrena, Jezik in slovstvo, XXII/4, 1977, pp. 97–104.

55. Osnove likovne umetnosti, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1977.

1978 56. Cerkve in kapele visokega srednjega veka na Slovenskem. Historično topografsko gradivo, Ljubljana 1978, (tipkopis, izvod na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana).

57. Ein Salzburger Maler des 15. Jahrhunderts am slowenischen Karst, Österreichische Zeitschrift für Kunst und Denkmalpflege, XXXII/1–2, 1978, pp. 71–77.

58. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, Ljubljana: Partizanska knjiga – Znanstveni tisk, 1978.

59. K stilni podobi stenskega slikarstva 15. stoletja na Slovenskem, Zbornik za likovne umetnosti, XIV, 1978, pp. 131–151.

14

03_HistoriaArtis165x230o.indd 14

H istoria A rt I s M A G I S T R A

9/1/14 9:59 AM

1979 60. Das Treffen der heiligen Drei Könige – ein verkanntes Thema der gotischen Wandmalerei der östlichen Alpenländer, Carinthia I, CLXIX, 1979, pp. 111–141.

61. Der »Trompette de Menestrels« und sein Instrument: zur Revision eines bekannten Themas, Tijdschrift van de Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis, XXIX/2, 1979, pp. 92–132.

62. Stensko slikarstvo na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in Mojstrom sv. Andreja iz Krašc, Ljubljana 1979 (tipkopis, habilitacijsko delo, Univerza v Ljubljani).

1980 63. Muzikološka dela in nedela. O knjigi dr. Andreja Rijavca Slovenska glasbena dela, Delo, 27. 3. 1980.

1981 64. Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810, Muzikološki zbornik = Musicological annual, XVII/2, 1981, pp. 7–21.

65. Glasbeni barok, Glasbena mladina, XI/7, 1980–1981, pp. 3–31.

66. Nekaj zgodovinskega gradiva k arhitekturi 17. stoletja na Slovenskem, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XVII, 1981, pp. 89–96.

67. Zvonimir Ciglič šestdesetletnik, Delo, 20. 2. 1981, p. 9.

1982 68. Die gotische Malerei Villachs: Villacher Maler und Malerwerkstätten des 15. Jahrhunderts, Villach: Museum der Stadt, 1981–1982 (Neues aus Alt-Villach, Jahrbuch, 18–19).

69. Dominique Phinot. Opera omnia = Collected works. IV (ed. Janez Höfler), [s. l.]: American institute of musicology – Hänssler-Verlag, 1982 (Corpus mensurabilis musicae, 59).

70. Nekaj opomb k Mojstru bohinjskega prezbiterija, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XVIII, 1982, pp. 9–16.

71. Potovanja oglejskih vizitatorjev na Slovensko v poznem srednjem veku, Kronika, XXX/3, 1982, pp. 189–203.

72. Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja = Drei Verzeichnisse der Kirchen und Kapellen in Krain und Slowenischer Steiermark aus dem Ende des 16. Jahrhunderts, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 1982 (Viri za zgodovino Slovencev, 6).

73. Zwei frühe Wandgemälde nach den Stichen des Meisters E. S., Österreichische Zeitschrift für Kunst und Denkmalpflege, XXXVI/3–4, 1982, pp. 144–149.

1983 74. Alcune note sugli affreschi di S. Maria di Bevazzana, Noncello, LV, 1983, pp. 135–144.

1984 75. O umetnostnih spomenikih srednjega veka v Blejskem kotu, Kronika, XXXII/2–3, 1984, pp. 130–142.

76. Maso di Bartolommeo in Dubrovnik (1455/1456): zur Biographie des Florentiner Bronzegiessers, Mitteilungen des Kunsthistorischen Institutes in Florenz, XXVIII/3, 1984, pp. 389–394.

1985 77. Meister Bolfgangus und die Rolle der deutschen Druckgraphik in der Wandmalerei der zweiten Hälfte des 15.

Jahrhunderts, Akten des XXV. Internationalen Kongresses für Kunstgeschichte, Wien, 4.–10. September 1983. Bd. 9, Sektion 9, Eröffnungs- und Plenarvorträge [der] Arbeitsgruppe »Neue Forschungsergebnisse und Arbeitsvorhaben« (ed. Elisabeth Liskar), Wien [etc.]: H. Böhlaus, 1985, pp. 91–93.

78. Stensko slikarstvo na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in Mojstrom sv. Andreja iz Krašc, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete – Partizanska knjiga, 1985.

1986 79. O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem: prolegomena k historični topografiji predjožefinskih župnij, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1986 (Razprave Filozofske fakultete).

80. Parohijska crkva Uspenja Bogorodice i neka hronološka i stilska pitanja renesanse na Pagu, Zbornik za likovne umetnosti, XXII, 1986, pp. 43–59.

H istoria A rt I s M A G I S T R A

03_HistoriaArtis165x230o.indd 15

15

9/1/14 9:59 AM

1987 81. Die Tafelmalerei der Gotik in Kärnten: (1420–1500), Klagenfurt: Geschichtsverein für Kärnten, 1987 (Aus Forschung und Kunst, 24).

82. O kapelah in oltarjih šibeniške stolnice za časa Jurija Dalmatinca, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XXIII, 1987, pp. 75–83.

83. Vrata od Ponte v Dubrovniku: prispevek k dejavnosti poznega Jurija Dalmatinca in njegovega kroga, Prilozi povijesti umjetnosti u Dalmaciji, XXVI, 1986–1987, pp. 247–262.

1988 84. Die Wandmalereien der Gruppe Suha-Prilesje und die künstlerischen Wechselbeziehungen zwischen Friaul und Slowenien im 15. Jahrhundert, Cultura in Friuli: atti del convegno internazionale di studi in omaggio a Giuseppe Marchetti (1902–1966), Udine: Società Filologica Friulana, 1988, pp. 467–483.

85. Freske v cerkvi sv. Jurija v Ptuju, Varstvo spomenikov, XXX, 1988, pp. 67–73.

86. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Radovljica in Kranj, Acta ecclesiastica Sloveniae, X, 1988, pp. 201–251.

87. Maso di Bartolomeo und sein Kreis, Mitteilungen des Kunsthistorischen Institutes in Florenz, XXXII/3, 1988, pp.

537–546.

88. Ob novih odkritjih srednjeveških fresk v mestni župnijski cerkvi sv. Jurija v Ptuju. Preliminarna opažanja in ugotovitve, Časopis za zgodovino in narodopisje, XXIV/1, 1988, pp. 31–50.

89. Zu den Apostelmartyrien vom Weltgerichtsaltar Stephan Lochners, Wallraf-Richartz-Jahrbuch, XLVIII–XLIX, 1987– 1988, pp. 65–76.

1989 90. Ana Deanovič, Željka Čorak: Zagrebačka katedrala, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XXV, 1989, pp. 119–121.

91. Ana Lavrič: Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XXV, 1989, pp. 122–124.

92. Die Kunst Dalmatiens: vom Mittelalter bis zur Renaissance (800–1520), Graz: Akademische Druck-u. Verlagsanstalt, 1989 (Forschungen und Berichte des Institutes für Kunstgeschichte der Karl-Franzens-Universität Graz, 8).

93. Ivan Stopar: Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah in problem karolinške sakralne arhitekture na Slovenskem, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1987, Arheološki vestnik, XXXIX–XL, 1988–1989, pp.

650–652.

94. Nekaj opomb o srednjeveški župnijski organizaciji na Slovenskem Štajerskem (odgovor na recenzijo), Časopis za zgodovino in narodopisje, XXV/1, 1989, pp. 115–119.

95. O metodi in metodah slovenske umetnostne zgodovine, M'ars, I/3, 1989, pp. 27–28.

96. O nekaterih vidikih likovne umetnosti srednjega veka na Slovenskem, Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: mednarodni simpozij v Ljubljani od 29. junija do 1. julija 1988 (ed. Jože Toporišič), Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989 (Obdobja, 10), pp. 267–273.

1990 97. Steiermark und Mittelosteuropa zwischen Italien und Böhmen – Kunstgeographisches zur Malerei des späten 14.

Jahrhunderts, Kunsthistorisches Jahrbuch Graz, XXIV, 1990, pp. 127–134.

98. (+ Ignacij Voje, Matjaž Puc, Boris Sket), in: Svetovna dediščina v Jugoslaviji: UNESCO – naravne in kulturne znamenitosti (ed. Marjan Krušič), Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990.

99. (+ Ignacij Voje, Matjaž Puc, Cvetan Grozdanov, Boris Sket), in: Svjetska baština u Jugoslaviji: UNESCO – prirodne i kulturne znamenitosti (ed. Marjan Krušič), Ljubljana – Zagreb: Mladinska knjiga, 1990.

100. (+ Ignacij Voje, Matjaž Puc, Vlado Malenko, Cvetan Grozdanov, Boris Sket), in: World heritage in Yugoslavia: UNESCO – Natural and Cultural Treasures (ed. Marjan Krušič), Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990.

1991 101. Cerkvena umetnost na Slovenskem, Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ed. Metod Benedik), Celje: Mohorjeva družba, 1991, pp. 403–422.

102. Leonard – mojster fresk v cerkvi sv. Andreja pri Krašcah, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XXVII, 1991, pp.

51–63.

103. Michelozzo di Bartolomeo i njegov krug u Dubrovniku, Likovna kultura Dubrovnika 15. i 16. stoljeća: znanstveni skup uz izložbu Zlatno doba Dubrovnika: zbornik radova sa Simpozija Likovna kultura Dubrovnika 15. i 16. stoljeća, 18.–20. svibnja 1987, Zagreb (ed. Igor Fisković), Zagreb: Muzejsko galerijski centar, 1991 (Exegi monumentum, 2), pp. 105–113.

16

03_HistoriaArtis165x230o.indd 16

H istoria A rt I s M A G I S T R A

9/1/14 9:59 AM

104. Mittelalterliche Wand- und Tafelmalerei, Schatzhaus Kärntens, Landesausstellung St. Paul 1991: 900 Jahre Benediktinerstift (edd. Johannes Grabmayer, Günther Hödl, Hartwig Pucker), Klagenfurt: Universitätsverlag Carinthia, 1991, pp. 689–697.

105. (+ Ignacij Voje, Matjaž Puc), in: Svetovna dediščina: UNESCO – naravne in kulturne znamenitosti (ed. Marjan Krušič), Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991.

1992 106. Akademik prof. Kruno Prijatelj – sedemdesetletnik, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XXVIII, 1992, pp. 31–33.

107. Doslej neobjavljen likovni vir za apsidalne niše šibeniške stolnice Jurija Matejeva Dalmatinca, Prilozi povijesti umjetnosti u Dalmaciji, XXXII, 1992, pp. 445–457.

108. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupnija Mengeš, Acta ecclesiastica Sloveniae, XIV, 1992, pp. 80–119.

109. (+ Janez Balažic), Johannes Aquila, Murska Sobota: Pomurska založba, 1992 (Zbirka Panonika).

110. New Light on Andrea's Sansovino Journey to Portugal, The Burlington Magazine, CXXXIV/1069, 1992, pp. 234–238.

111. Projekt Leopoldo Cicognara: eden najpomembnejših podvigov na področju umetnostnozgodovinskih virov in bibliotekarstva, Naši razgledi, XVI/17, 11. 9. 1992, p. 592.

1993 112. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Del 1, Primorska. 1, Oglejski patriarhat, [Ljubljana] 1993 (tipkopis).

113. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Del 2, Primorska. 2, Tržaška škofija, [Ljubljana] 1993 (tipkopis).

114. (+ Nataša Golob, Blaž Resman, Nika Leben), Podružna cerkev sv. Marka, Kranj: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1993.

115. Življenje in delo Antonia Tarsie = La vita e l'opera di Antonio Tarsia, Antonio Tarsia: 1643–1722: 350 let/anni (ed.

Salvator Žitko), Koper: Izvršni svet Skupščine občine = Capodistria: Consiglio esecutivo dell'Assemblea comunale, 1993, pp. 25–27.

1994 116. Raziskovanje srednjeveške umetnosti na Slovenskem, Zgodovinski časopis, XLVIII/4, 1994, pp. 449–456.

117. (+ Rajko Bratož), Split, Lexikon der Kunst: Architektur, bildende Kunst, angewandte Kunst, Industrieformgestaltung, Kunsttheorie, 6, Leipzig: E.A. Seemann Verlag, 1994, pp. 810–812.

118. Srednjeveška cerkev na Slovenskem, Dokumenti slovenstva (ed. Jože Žontar), Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994, pp.

53–56.

119. (+ Samo Štefanac), Umetnost srednjega veka na Slovenskem: arhitektura in plastika: skripta, Ljubljana: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, 1994 (tipkopis).

120. Življenje in delo Antonia Tarsia, Muzikološki zbornik = Musicological annual, XXX, 1994, pp. 17–21.

1995 121. Gotika na Kozjanskem z izbranimi kosi plastike in slikarstva (Grad Podsreda, 1. VII. – 1. X. 1995, Pokrajinski muzej Celje, 22. XII. 1995 – 29. II. 1996), Podsreda: Zavod Spominski park Trebče, 1995.

Sv. Andrej s križem = Sitzender Hl. Andreas mit Kreuz, pp. 22–26; Kristus vladar = Christus als Weltherrscher, pp. 22–26.

122. Gotik in Slowenien: Ljubljana, 1. Juni bis 1. Oktober 1995 (ed. Janez Höfler), Ljubljana: Narodna galerija, 1995.

Einleitung: Malerei, pp. 29–31; cat. 90: Die Verkündigungsgruppe von Ptujska gora, pp. 188–191; cat. 139–141: Die nach Kärnten orientierte Malergruppe des 2. Viertels des 15. Jahrhunderts, pp. 250–253; cat. 142–145: Johannes von Laibach = Janez Ljubljanski, pp. 253–258; cat. 155–161: Meister Bolfgangus und sein Kreis, pp. 271–280; cat. 188: Conrad Laib, pp.

324–328.

123. Gotika v Sloveniji: Ljubljana, 1. junij – 1. oktober 1995 (ed. Janez Höfler), Ljubljana: Narodna galerija, 1995.

Uvod: Slikarstvo, pp. 29–31; cat. 90: Skupina Oznanjenja s Ptujske gore, pp. 188–191; cat. 139–141: Skupina koroške usmeritve druge četrtine 15. st., pp. 250–253; cat. 142–145: Janez Ljubljanski, pp. 253–258; cat. 155–161: Mojster Bolfgang in njegov krog, pp. 271–280; cat. 188: Konrad Laib, pp. 324–328.

124. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Del 1, Primorska. 1: Oglejski patriarhat, [Ljubljana] 1995 (tipkopis).

125. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Del 2, Primorska. 2: Tržaška škofija, [Ljubljana] 1995 (tipkopis).

126. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Del 3: pražupnija Šenpeter pri Ljubljani, Gorenjska, [Ljubljana] 1995 (tipkopis).

H istoria A rt I s M A G I S T R A

03_HistoriaArtis165x230o.indd 17

17

9/1/14 9:59 AM

127. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Del. 6, Koroška in Štajerska: (južno od Drave), [Ljubljana] 1995 (tipkopis).

128. Grafika kot predloga ter motivična in slogovna spodbuda v gotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem = Die Druckgraphik als Vorlage. Motiv- und Stilanregung in der gotischen Wandmalerei Sloweniens, Gotika v Sloveniji, Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom: akti mednarodnega simpozija, Ljubljana, Narodna galerija, 20. – 22. oktober 1994, Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Pannonien und Adria: Vorträge des internationalen Symposiums, Ljubljana, Narodna galerija, 20. – 22. Oktober 1994, La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l'Adriatico: atti del convegno internazionale di studi, Ljubljana, Narodna galerija, 20/22 ottobre 1994 (ed. Janez Höfler), Ljubljana: Narodna galerija, 1995 [i. e. 1996], pp. 331–359.

129. Ingo Sandner, Spätgotische Tafelmalerei in Sachsen (mit Texten von Helmut Wilsdorf und Arndt Kiesewetter, Aufnahmen von Asmus Steuerlein), Verlag der Kunst, Dresden – Basel 1993, 381 S., darunter 81 Farbtafeln, zahlreiche schwarz-weisse Textabb, Mediävistik, VIII, 1995, pp. 507–509.

130. Monografija o slikarskem mojstru: Janez Sedej, Janez Ljubljanski, Razgledi, IX, 11. 10. 1995, p. 27.

1996 131. »Biblia pauperum« in slovenske srednjeveške freske, Biblija: simpozij '96, Ljubljana (edd. Tanja Benedik, Jože Krašovec), Ljubljana: Organizacijski odbor Mednarodnega simpozija o interpretaciji Svetega pisma, 1996, pp. 76–77.

132. Bolfgangus de ...cz... = Bolfgang iz Crngroba = Bolfgangus von Crngrob, Allgemeines Künstlerlexikon: die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, Vol. 12: Bobrov-Bordačev, München – Leipzig: K. G. Saur, 1996, p. 378.

133. Dvajset let raziskovanja srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji, Prilozi povijesti umjetnosti u Dalmaciji, XXXVI (Petriciolijev zbornik, 2), 1996, pp. 79–85.

134. Ein verlorener Kupferstich Martin Schongauers, Zeitschrift für Kunstgeschichte, LIX/3, 1996, pp. 395–402.

135. Florentine Masters in Early Renaissance Dubrovnik: Maso di Bartolomeo, Michele di Giovanni, Michelozzo, and Salvi di Michele, Quattrocento Adriatico: Fifteenth-Century Art of the Adriatic Rim: Papers from a Colloquium Held at the Villa Spelman, Florence, 1994 (ed. Charles Dempsey), Bologna: Nuova Alfa Editoriale – Elemond Editori Associati, 1996 (Villa Spelman Colloquia, 5), pp. 81–102.

136. Srednjeveške freske v Sloveniji. 1, Gorenjska, Ljubljana: Družina, 1996.

137. Vloga grafike v evropskem slikarstvu in kiparstvu 15. in zgodnjega 16. stoletja: skripta izbranih poglavij za 3. in 4. letnik, [Ljubljana] 1996 (tipkopis).

138. Werner Müller: Grundlagen gotischer Baukunst, Mediävistik, IX, 1996, pp. 456–457.

139. Zum Thema »Seelengeleit« in der italienischen Kunst des Mittelalters und Renaissance, Glasba in likovna umetnost: koncerti [in] simpozij: Konzerte [und] Symposium (ed. Primož Kuret), Ljubljana: Festival, 1996 [i. e. 1997], pp. 78–83.

1997 140. Biblia pauperum in slovenske srednjeveške freske, Bogoslovni vestnik, LVII/1–2 (Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma, ed. Jože Krašovec), 1997, pp. 203–210.

141. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Del 5, Dolenjska. 2, [Ljubljana] 1997 (tipkopis).

142. Ne pavšalno in brez globljih utemeljitev!: ugovori in pripombe, Delo, 13. 3. 1997, p. 14.

143. Ob odkritju Kristusove podobe na oboku Marijine rotunde v Kopru, Annales: anali za istrske in mediteranske študije.

Series historia et sociologia, VII/10, 1997, pp. 75–80.

144. Srednjeveške freske v Sloveniji. 2, Primorska, Ljubljana: Družina, 1997.

145. Zum Pettauer Altar Conrad Laibs und dessen ikonographischen Bezügen, Conrad Laib: 211. Wechelausstellung der Österreichischen Galerie Belvedere 9. Sonderausstellung in Zussamenarbait mit den Werkstätten des Bundesdenkmalamtesin der ständigen Ausstellungsserie »Bedeutende Kunstwerke, gefährdet-konserviertpräsentiert«: Wien, 19. September – 26. Oktober 1997 (ed. Arthur Saliger), Wien: Österreichische Galerie Belvedere, 1997, pp. 72–83.

1998 146. Bemerkungen zu den Villacher Bildschnitzerwerkstätten des 16. Jahrhunderts, Neues aus Alt-Villach, 1998, pp. 87–107.

147. Cleriginus (Chierigino; Clerigino), Allgemeines Künstlerlexikon: die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, Vol. 19: Chouppe–Clovio, München – Leipzig: K. G. Saur, 1998, p. 535.

148. Delo in umetnostnozgodovinski profil Janeza Ljubljanskega = Works and Art-historical Profile of Janez of Ljubljana, Cerkev Marijinega vnebovzetja na Muljavi – konservatorski posegi (ed. Ivan Bogovčič), Ljubljana: Restavratorski center Republike Slovenije, 1998 (RES., Dela = Papers, 3), pp. 23–39.

149. Die „Biblia pauperum» und die mittelalterliche Freskomalerei, Interpretation of the Bible = Interpretation der Bibel = Interprétation de la Bible = Interpretacija Svetega pisma (edd. Peter Weiss, Jože Krašovec), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Sheffield: Sheffield Academic Press, 1998, pp. 1763–1774.

18

03_HistoriaArtis165x230o.indd 18

H istoria A rt I s M A G I S T R A

9/1/14 9:59 AM

150. Die Tafelmalerei der Dürerzeit in Kärnten (1500–1530), Klagenfurt: Geschichtsverein für Kärnten, 1998 (Aus Forschung und Kunst, 32).

151. Einige Gedanken zum Meister Friedrich und seiner Werkstätte anlässlich der neuen Ergänzungen seines Œuvres, Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten 1998 (ed. Franz Nikolasch), [s. l.] 1998, pp. 2–11.

152. Glasba v poznosrednjeveških beneficijih na Slovenskem, Srednjeveška glasba na Slovenskem in njene evropske vzporednice: zbornik referatov z mednarodnega simpozija 19. in 20. junija 1997 v Ljubljani: Proceedings from the International Symposium, Ljubljana, June 19th and 20th 1997 (ed. Jurij Snoj), Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 1998, pp.

85–94.

153. Gotik in Slowenien, Berichte aus dem Internationalen Begegungszentrum der Wissenschaft e.V.: eine Auswahl der Veranstaltungen 1997: Berichte '97 aus dem IBZ (ed. Claudia Müller-Tief), München: Internationales Begegungszentrum der Wissenschaft e.V., 1998, pp. 14–15.

154. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Stara Loka in Šentpeter pri Ljubljani, Acta ecclesiastica Sloveniae, XX, 1998, pp. 305–368.

155. Maso di Bartolomeo e la sua cerchia a Urbino: il portale di San Domenico e il primo palazzo di Federico da Montefeltro, Michelozzo: Scultore e Architetto (1396–1472): Atti del Convegno Internazionale Michelozzo: Scultore e Architetto nel suo tempo (1396–1472) (ed. Gabriele Morolli), Firenze: Centro Di, 1998, pp. 249–268.

156. Michael Pacher und die frühe Druckgraphik, Michael Pacher und sein Kreis: ein Tiroler Künstler der Europäischen Spätgotik: 1498–1998: Augustiner-Chorherrenstift Neustift, 25. Juli – 31. Oktober 1998 (ed. Cornelia Plieger), [s. l.]: Südtiroler Landesregierung, 1998, pp. 69–75.

157. Mittelalterliche Totentanzdarstellungen im Alpen-Adria-Raum, du guoter tôt: Sterben im Mittelalter – Ideal und Realität: Akten der Akademie Friesach »Stadt und Kultur im Mittelalter«, Friesach (Kärnten), 19. – 23. September 1994 (ed. Markus J. Wenninger), Klagenfurt: Wieser, 1998 (Schriftenreihe der Akademie Friesach, 3), pp. 131–144.

158. O grafičnih virih za freske v Hrastovljah, Acta historiae artis Slovenica, III, 1998, pp. 23–38.

159. Signorelli und Schongauer. Zur Rezeption früher transalpiner Druckgraphik in Italien, Wiener Jahrbuch für Kunstgeschichte, LI, 1998, pp. 63–75.

1999 160. Ad Slovenska umetnost ali umetnost na Slovenskem?, Razgledi, 3, 3. 2. 1999, p. 14.

161. Fara sv. Petra v Komendi pred jožefinskimi reformami, Glavarjev simpozij v Rimu (ed. Edo Škulj), Celje: Mohorjeva družba, 1999 (Simpoziji v Rimu, 16), pp. 27–34.

162. Glasba v Škofjeloškem pasijonu, Škofjeloški pasijon: preprosta fonetična transkripcija s prevodom neslovenskih delov besedila (ed. Goran Schmidt), Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 (Klasiki Kondorja, 30), pp. 188–191.

163. Konrad Laib in njegov oltar v mestni ž. c. sv. Jurija na Ptuju, Križani iz Pirana. Ptujski oltar Konrada Laiba: restavrirane umetnine (edd. Andrej Smrekar, Marja Lorenčak), Ljubljana: Narodna galerija, 1999 (Knjižnica Narodne galerije, Študijski zvezki, 5), pp. 32–37.

164. Ljubljana – Lubiana – Laibach um 1500: zur kultur-, kunst- und musikgeschichtlichen Situation in der Geburtsstadt Georg von Slatkonias und seiner Heimat im ausgehenden Mittelalter, Die Wiener Hofmusikkapelle I, Georg von Slatkonia und die Wiener Hofmusikkapelle (ed. Theophil Antonicek), Wien – Köln – Weimar: Böhlau, 1999, pp. 37–48.

165. Nova pota slovenske umetnostne zgodovine?: srednji vek in renesansa v knjigi Umetnost na Slovenskem, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, Acta historiae artis Slovenica, IV, 1999, pp. 209–214.

166. Novità sull'attività di Michele di Giovanni da Fiesole a Dubrovnik (Ragusa) e la paternità artistica dell'appartamento della Jole nel Palazzo Ducale di Urbino, Territori e contesti d'arte, 3–4, 1999, pp. 11–32.

167. O Mojstru Bolfgangu in nekaterih pogledih na srednjeveško stensko slikarstvo v Sloveniji, Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem: Šumijev zbornik: ob dvajsetletnici Znanstvenega inštituta (ed. Jadranka Šumi), Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1999 (Razprave Filozofske fakultete), pp. 343–364.

168. Osservazioni sulle botteghe degli intagliatori in legno di Villaco nel primo Cinquecento, La scultura lignea nell’arco Alpino: storia, stili e tecniche: 1450 – 1550 (ed. Giuseppina Perusini), Udine: Forum, 1999, pp. 239–246.

169. Uvod v slovensko umetnostno zgodovino z bibliografskim pregledom: skripta, Ljubljana: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, 1999 (tipkopis).

2000 170. Die Druckgraphik als Medium der Reproduktion, Circa 1500: Leonhard und Paola: Ein ungleiches Paar – De ludo globi: Vom Spiel der Welt – An der Grenze des Reiches, Innsbruck: Tiroler Landesmuseum Ferdinandeum – Milano: Skira, 2000, pp. 364–367.

H istoria A rt I s M A G I S T R A

03_HistoriaArtis165x230o.indd 19

19

9/1/14 9:59 AM

171. Dioecesis Justinopolitana: l'arte gotica nel territorio della diocesi di Capodistria (ed. Samo Štefanac), Capodistria: Museo regionale, 2000.

Cat. 38: Pietà, pp. 191–193; La pittura, pp. 216–221; cat. 50: Cristo Pantocratore, pp. 223–225; cat. 51: Madonna col Bambino fra San Nazario e Sant'Elio, pp. 226–227; cat. 52: Zanigrad, chiesa di Santo Stefano, pp. 228–230; cat. 53: Paugnano (Pomjan), chiesa della Natività di Maria, p. 231; cat. 54: Capodistria, cappella di San Tommaso, p. 232; cat.

55: Popecchio (Podpeč) presso Črni Kal, chiesa di Sant'Elena, pp. 234–235; cat. 56: Cristoglie (Hrastovlje), chiesa della Santissima Trinità, pp. 236–240; cat. 57: Popetra (Popetre), chiesa di Sant`Andrea, p. 241; cat. 58: Covedo (Kubed), parrocchiale di San Floriano, p. 242.

172. Dioecesis Justinopolitana: spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije (ed. Samo Štefanac), Koper: Pokrajinski muzej, 2000.

Cat. 38: Sočutna, pp. 191–193; Slikarstvo, pp. 216–221; cat. 50: Kristus Pantokrator, pp. 223–225; cat. 51: Mati božja med sv. Nazarjem in sv. Elijem, pp. 226–227; cat. 52: Zanigrad, p. c. sv. Štefana, pp. 228–230; cat. 53: Pomjan, p. c. Marijinega rojstva, p. 231; cat. 54: Koper, kapela sv. Tomža, p. 232; cat. 55: Podpeč pri Črnem Kalu, p. c. sv. Helene, pp. 234–235; cat.

56: Hrastovlje, p. c. sv. Trojice, pp. 236–240; cat. 57: Popetre, p. c. sv. Andreja, p. 241; cat. 58: Kubed, ž. c. sv. Florjana, p.

242.

173. Editor's introduction, Francesco Robba and Venetian sculpture of the eighteenth century: papers from an international symposium, Ljubljana, 16th – 18th October, 1998 (ed. Janez Höfler et alii), Ljubljana: Rokus, 2000, pp.

9–14.

174. Grundlagen und Entwicklung der Wandmalerei des ersten Drittels des 15. Jahrhunderts im südlichen Ostalpenraum, Die Spätgotische Wandmalerei der Michaelskapelle in Piesendorf: zur Erhaltung und Erforschung mittelalterlicher Wandmalerei im Ostalpenraum (ed. Ronald Gobiet), Salzburg: Tauriska, 2000 (Salzburger Beiträge zur Kunst- und Denkmalpflege, 1), pp. 113–118.

175. Le pievi delle origini e la prima organizzazione ecclesiastica nel territorio sloveno del patriarcato di Aquileia, Aquileia e il suo patriarcato: atti del Convegno Internazionale di Studio (Udine 21–23 ottobre 1999) (edd. Sergio Tavano, Giuseppe Bergamini, Silvano Cavazza), Udine: Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia: Deputazione di storia patria per il Friuli, 2000 (Publicazioni della Deputazione di storia patria per il Friuli, 29), pp. 207–219.

176. Milostna podoba med znakom in vizualno fascinacijo: k vprašanju »Lepih Madon« v srednjeevropskem kiparstvu okoli leta 1400, Poligrafi, V/19–20, 2000, pp. 51–61.

177. Umetnost srednjega veka na Slovenskem, slikarstvo: skripta, Ljubljana: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, 2000 (tipkopis).

178. Umetnostnozgodovinski profil Goriške v srednjem veku, Goriški letnik, XXVII, 2000, pp. 83–100.

179. Zum Neuerwerb der Millstätter Flügelbilder des Thomas Artula im Museum der Stadt Villach, Neues aus Alt-Villach, XXXVI, 2000, pp. 143–172.

2001 180. Auf der Spur einer verlorenen Komposition der Verkündigung Mariens von Dieric Bouts, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XXXVII, 2001, pp. 85–97.

181. Folknandus ali Aldeprandus?: k najstarejši zgodovini cistercijanskega samostana v Stični in njegovi rokopisni zapuščini, »Hodil po zemlji sem naši ---«: Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici = Festschrift Marijan Zadnikar (ed. Alenka Klemenc), Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2001, pp. 123–137.

182. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska: Oglejski patriarhat, Goriška nadškofija, Tržaška škofija, Nova Gorica: Goriški muzej, 2001.

183. Noch einmal zur Millstätter Domitianstafel des Thomas Artula im Museum der Stadt Villach, Neues aus Alt-Villach (ed.

Dieter Neumann), Villach: Museum der Stadt Villach, 2001 (Jahrbuch des Stadtmuseums, 38), pp. 47–68.

184. Noch einmal zur Millstätter Domitianstafel des Thomas Artula im Museum der Stadt Villach, Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten 2000 (ed. Franz Nikolasch), Millstatt: Verein Stiftsmuseum, 2001, pp. 124–136.

185. Slika Kristusove molitve na Oljski gori s Koritnega nad Čadramom, Kristus na Oljski gori: poznogotska tabla s Koritnega nad Čadramom = Christus am Ölberg: spätgotisches Tafelbild aus Koritno ob Čadram (ed. Marja Lorenčak), Ljubljana: Narodna galerija, 2001 (Knjižnica Narodne galerije, Študijski zvezki, 7), pp. 10–31.

186. Some observations on the reception of early northern engravings in Florence, Klovićev zbornik: minijatura – crtež – grafika 1450–1700: zbornik radova sa znanstvenoga skupa povodom petstote obljetnice rođenja Jurja Julija Klovića, Zagreb, 2.–24. listopada 1998 (ed. Milan Pelc), Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti – Institut za povijest umjetnosti, 2001, pp. 127–135.

187. Srednjeveške freske v Sloveniji. 3, Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, Ljubljana: Družina, 2001.

188. Še enkrat o tako imenovanem »češkem cestopisu« v zbirki Arhiva Republike Slovenije, Acta historiae artis Slovenica, VI, 2001, pp. 17–31.

20

03_HistoriaArtis165x230o.indd 20

H istoria A rt I s M A G I S T R A

9/1/14 9:59 AM

2002 189. Das Volkstümliche in der spätgotischen Wandmalerei Sloweniens und Istriens, Der Meister von Schöder: Salzburger Beiträge zur Kunst und Denkmalpflege, Bd. II: Der Meister von Schöder: zur Erhaltung und Erforschung mittelalterlicher Wandmalerei im Ostalpenraum (ed. Roland Gobiet), Bad Gastein: ARGE, 2002, pp. 11–20.

190. Elga Lanc: Die mittelalterlichen Wandmalereien in der Steiermark. Wien 2002, Acta historiae artis Slovenica, VIII, 2003, pp.

213–218.

191. Il Gotico internazionale in Slovenia e in Carinzia, Il gotico nelle Alpi: 1350–1450: catalogo: Castello del Buonconsiglio – Museo Diocesano Tridentino, Trento, 20 luglio – 20 ottobre 2002, Trento: Castello del Buonconsiglio – Museo Diocesano Tridentino – Provincia Autonoma di Trento, 2002, pp. 383–390.

192. L’enigmatico San Girolamo di Sao Paulo – un’opera di Giorgio Chiulinovich? = Zagonetni Sv. Jeronim u Sao Paolu – djelo Jurja Ćulinovića?, Zbornik Tomislava Marasovića (edd. Ante Milošević, Željko Rapanić), Split: Sveučilište u Splitu – Muzej hrvatskih arheoloških spomenika u Splitu, 2002, pp. 430–438.

2003 193. (+ Anabelle Križnar, Antonio Ruíz-Conde, Pedro Jose Sánchez-Soto), Caracterización de pigmentos procedentes de pinturas murales góticas (S. XIII–XIV), XLIII. Congreso de la Sociedad Española de Cerámica y Vidrio, Manises (Valencia), 19–22 Novembre 2003, SECV, Casellón 2003, Libro de Resumenes (CD–ROM), Castellón: Sociedad Española de Carámica y Vidrio, 2003, p. 136.

194. Die Gotik in Slowenien: periphere Kunst in europäischen Koordinaten: eine Einleitung, Bayern und Slowenien in der Früh- und Spätgotik: Beziehungen, Anregungen, Parallelen (edd. Janez Höfler, Jörg Traeger), Regensburg: Schnell & Steiner, 2003, pp. 9–17.

195. Die Werkstätte des sogenannten Meisters von Solčava und die Architekturplastik der zweiten Hälfte des 13. Jahrhunderts in Slowenien und in der Steiermark, Bayern und Slowenien in der Früh- und Spätgotik: Beziehungen, Anregungen, Parallelen (edd. Janez Höfler, Jörg Traeger), Regensburg: Schnell & Steiner, 2003, pp. 143–159.

196. Francesco di Giorgio e la pittura bizantina: nota sull’Annunciazione di Siena, Arte in Friuli arte a Trieste, XXI–XXII, 2003, pp. 97–102.

197. Geschichte der Bildenden Kunst in Österreich. Bd. 3, Spätmittelalter und Renaissance (ed. Artur Rosenauer), München [etc.]: Prestel, 2003.

Steiermark, pp. 462–467; Kärnten, pp. 468–476.

198. Kopien und Paraphrasen nach der frühen Druckgraphik in der gotischen Tafelmalerei Oberösterreichs, Gotik-Schätze Oberösterreich: Symposion im Linzer Schloss, Linz, 20. bis 22. September 2002 (ed. Lothar Schultes), Linz: Gesellschaft für Landeskunde – Oberösterreichischer Musealverein, 2003, pp. 231–243.

199. (+ Anabelle Križnar, Miguel Angel Aviles, Enrique Jiménez, Pedro Jose Sánchez-Soto), Pinturas murales góticas de la iglesia de la Anunciación de Maria (Crngrob, Eslovenia), V. Congreso Ibérico de Arqueometría, Grupo de investigatión SCEM, Libro de Resumenes de Actas, Cádiz: Universidad de Cádiz, 2003, pp. 151–152.

2004 200. Der Palazzo Ducale in Urbino unter den Montefeltro (1376–1508): neue Forschungen zur Bau- und Ausstattungsgeschichte, Regensburg: Schnell & Steiner, 2004.

201. (+ Anabelle Križnar, Miguel Angel Aviles, Enrique Jiménez, Antonio Ruíz-Conde, Pedro Jose Sánchez-Soto), Estudio cientifico de pinturas murales góticas (S. XIII–XIV) procedentes de Eslovenia: el encuentro entre las corrientes italianas y norteuropeas, Quinta (5a) Reunión Temática Patrimonio Histórico y Cultural (Red Temática PHYC) del Consejo Superior de Investigaciones Cientificas (CSIC), Técnicas para la caracterización del Patrimonio, Instituto de Química Física Rocasolano, CSIC, Madrid, 27 de Mayo de 2004, Libro de Resumenes, Madrid 2004, p. 35.

202. Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: pražupnija Cerknica, Acta ecclesiastica Sloveniae, XXVI, 2004, pp. 125–191.

203. Hat Conrad Laib Antonio Vivarini gekannt?: Marginalie zu Laibs Verbindungen mit Italien, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XL, 2004, pp. 61–70.

204. (+ Anabelle Križnar, Pedro Jose Sánchez-Soto), Las corrientes europeas del gótico: análisis de pinturas murales góticas del siglo XV de la iglesia de la Anunciación de María (Crngrob, Eslovenia), Cuadernos de restauración, V, 2004, pp. 83–88.

205. (+ Barbara Murovec, Andrej Kranjc, Zoran Stančič, Stanko Kokole, Janez Dular, Biba Teržan, Marjeta Šašel Kos, Borut Telban, Oto Luthar, Darja Mihelič, Metoda Kokole, Slavko Ciglenečki, Andrej Ule, Naško Križnar, Damjan Prelovšek), Mednarodno sodelovanje v humanistiki: Razprava, Za odprto znanost (edd. Oto Luthar et alii), Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2004, pp. 72–79.

206. (+ Metod Benedik, Bogdan Kolar), Pisma Janeza Evangelista Kreka: pražupnija Cerknica, Ljubljana: Družina, 2004 (Acta Ecclesiastica Sloveniae, 26).

H istoria A rt I s M A G I S T R A

03_HistoriaArtis165x230o.indd 21

21

9/1/14 9:59 AM

207. Slovenska umetnostna zgodovina nekdaj in danes, Slovenska umetnostna zgodovina: tradicija, problemi, perspektive (ed. Barbara Murovec), Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2004, pp. 51–61.

208. Srednjeveške freske v Sloveniji. 4, Vzhodna Slovenija, Ljubljana: Družina, 2004.

209. Srednjeveške freske na Slovenskem, Ljubljana: TV Slovenija, 2004 (videokaseta VHS, PAL, ca. 50 min).

210. V Regensburgu o bavarsko-slovenskem sodelovanju, Umetnostna kronika, 3, 2004, p. 28.

2005 211. (+ Anabelle Križnar, Antonio Ruíz-Conde, Pedro Jose Sánchez-Soto), Characterization of Pigments and Mortars From Gothic Wall Paintings (S. XIII-XV) of Some Selected Churches of Slovenia, 9th Conference & Exhibition of the European Ceramic Society ECERS 2005, Portoroz, Slovenia, 19-23 June 2005, Book of Abstracts, European Ceramic SocietySlovenian Ceramic Society, Portorož 2005, pp. 260–261.

212. Jörg Traeger (1942–2005), Umetnostna kronika, 8, 2005, p. 31.

213. (+ Anabelle Križnar, Antonio Ruíz-Conde, Pedro Jose Sánchez-Soto), La técnica de pintura mural de Maestro Bolfgang y su discipulo Maestro de Mace en las iglesias de Eslovenia (S. XV), 7a Reunión de la Red temática de Patrimonio histórico y cultural del CSIC: ˝La doble cultura˝, Madrid (Cantoblanco) – Aranjuez, 12–13 de diciembre de 2005, Madrid: Instituto de cerámica y vidrio, Consejo superior de investigaciones científicas, 2005, pp. 17–18.

214. Listina iz leta 1074, Več kot tisoč let: kronika župnije sv. Jurija Stara Loka (ed. Alojzij Pavel Florjančič), Stara Loka [i. e.]

Ljubljana: Salve, 2005, pp. 26–30.

215. (+ Anabelle Križnar, Antonio Ruíz-Conde, Pedro Jose Sánchez-Soto), Pinturas murales góticas en iglesias de Eslovenia: el encuentro entre las corrientes italianas y norte-europeas, Investigación en conservación y restauración: Universidad de Barcelona del 9 al 11 noviembre de 2005, Barcelona 2005, p. 307.

216. Re: slovenska umetnostna zgodovina, Umetnostna kronika, 6, 2005, pp. 27–28.

217. Trubarjevi »Lubi Slovenci« ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu, Ampak, VI/10, 2005, pp. 46–49.

218. Zur frühen Schongauer-Rezeption in Florenz: Ein Verrocchio-Nachtrag, Mitteilungen des Kunsthistorischen Institutes in Florenz, XLIX/1–2, 2005, pp. 227–232.

2006 219. Akademik dr. Marijan Zadnikar (1921–2005), Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XLII, 2006, pp. 285–290.

220. (+ Alenka Vodnik), Der Maler Heinrich in Zweinitz – ein Grazer, Carinthia I, 196, 2006, pp. 600–602.

221. Die Grafen und Fürsten von Cilli als Mäzene und Förderer der Kunst, Sigismund von Luxemburg: ein Kaiser in Europa: Tagungsband des internationalen historischen und kunsthistorischen Kongresses in Luxemburg, 8. – 10. Juni 2005 (edd. Michel Pauly, François Reinert), Mainz am Rhein: P. von Zabern, 2006, pp. 337–348.

222. Die Musikpflege in Slowenien unter Bischof Thomas Chrönn, Die Wiener Hofmusikkapelle II, Krisenzeiten der Hofmusikkapellen (ed. Theophil Antonicek), Wien – Köln – Weimar: Böhlau, 2006, pp. 79–86.

223. Il Palazzo Ducale di Urbino sotto i Montefeltro (1376–1508): nuove ricerche sulla storia dell´edificio e delle sue decorazioni interne, Urbino: Accademia Raffaello, 2006.

224. Nataša Golob: Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160–1560), katalog razstave Narodne galerije v Ljubljani od 16. novembra 2006 do 21. januarja 2007, Ljubljana, Narodna galerija, 2006, Acta historiae artis Slovenica, XII, 2007, pp.

219–222.

225. (+ Janez Balažic, Marjeta Ciglenečki, Matevž Čelik, Miha Dešman, Mitja Guštin, Matej Klemenčič, Stanko Kokole, Marko Košan, Ljubo Lah, Ana Lavrič, Barbara Murovec, Aleksander Ostan, Eva Sapač, Igor Sapač, Helena Seražin, Samo Štefanac, Luka Vidmar, Polona Vidmar), Novogradnje v historičnih jedrih slovenskih mest, Umetnostna kronika, 11, 2006, pp.

36–40.

226. Nuove indagini sulla storia edilizia del palazzo ducale di Urbino: il primo palazzo dei Montefeltro sulla piazza grande, Contributi e ricerche su Francesco di Giorgio nell´Italia Centrale: Simposio di Studi: Urbino, Monastero di Santa Chiara, 22 marzo 2003 (ed. Francesco Colocci), Urbino: Comune di Urbino, 2006, pp. 299–309.

227. Peter Parshall / Rainer Schoch: Die Anfänge der europäischen Druckgraphik. Holzschnitte des 15. Jahrhunderts und ihr Gebrauch, Nürnberg: Germanisches Nationalmuseum 2005, Sehepunkte, VI/9, 2006, http://www.sehepunkte. de/2006/09/9845.html.

228. Raziskovanje umetnostne preteklosti Dalmacije na ljubljanski Filozofski fakulteti, Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik (edd. Sašo Jerše, Darja Mihelič, Peter Štih), Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2006, pp. 647–658.

229. Še ena slika iz skupine t. i. Velenjskih tabel, Umetnostna kronika, 10, 2006, pp. 2–7.

230. Zum Einfluss des Meisters E. S. auf die niederländische Malerei: der Tod Mariens des Hugo van der Goes in Brügge, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XLII, 2006, pp. 77–91.

22

03_HistoriaArtis165x230o.indd 22

H istoria A rt I s M A G I S T R A

9/1/14 9:59 AM

2007 231. (+ Anabelle Križnar, Antonio Ruíz-Conde, Pedro Jose Sánchez-Soto), Caracterización arqueométrica de pigmentos y soportes procedentes de pinturas murales góticas (S. XIII–XV), Boletin de la Sociedad Española de Ceramica y Vidrio, 2007, XLVI/2, pp. 76–85.

232. Der Meister E. S.: ein Kapitel europäischer Kunst des 15. Jahrhunderts, Regensburg: Schnell & Steiner, 2007.

233. Devetnajsto stoletje: pota nastajanja umetnostne zgodovine na Slovenskem, Studia Historica Slovenica, VII/3–4, 2007, pp.

463–469.

234. Luciano Laurana in vojvodska palača v Urbinu, Zbornik povzetkov Znanstvenega simpozija Arhitekturna zgodovina, Ljubljana, 30. november–1. december 2007 (edd. Renata Novak Klemenčič, Matej Klemenčič), Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2007, pp. 15–16.

235. Kristusova podoba na oboku, Krstilnica sv. Janeza Krstnika v Kopru (edd. Biserka Ribnikar, Mojca M. Kovač), Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2007 (Vestnik, XIX), pp. 113–121.

236. „Kunstgeschichte als Faltengeschichte». Die Kissenstudien Albrecht Dürers und anderes mehr, Festschrift für Götz Pochat: zum 65. Geburtstag (ed. Johann Konrad Eberlein), Wien – Berlin – Münster: LIT, 2007 (Grazer Edition, 2), pp.

145–160.

237. Nastanek župnije Šmarje, Šmarska knjiga: jubilejna monografija ob 500-letnici šolstva v Šmarju (ed. Jakob Müller), Šmarje-Sap: Kulturno-raziskovalno društvo Turenček, 2007, pp. 111–116.

2008 238. Antje-Fee Köllermann: Conrad Laib. Ein spägotischer Maler aus Schwaben und Salzburg, Berlin, Deutscher Verlag für Kunstwissenschaft, 2007, Sehepunkte, VIII/12, 2008, http://www.sehepunkte.de/2008/12/13681.html.

239. (+ Nuška Dolenc-Kambič, Robert Peskar), Gotski krilni oltar iz Britofa pri Ukanju (ob Idriji) = L'altare a battenti di Britof di Ukanje sul fiume Idrija (Judrio), Ljubljana: Narodna galerija, 2008.

240. Kiparska delavnica na Ptujski Gori: nekaj izhodišč za ponoven razmislek, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XLIV, 2008, pp. 55–88.

241. Luciano Laurana in vojvodska palača v Urbinu, Arhitekturna zgodovina (edd. Renata Novak Klemenčič, Martina Malešič, Matej Klemenčič), Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete – Zavod za gradbeništvo Slovenije, 2008 [i. e. 2011], pp. 60–69.

242. Matteo Gentili da San Ginesio v Ljubljani: doslej prezrti drobec iz zgodovine slovenskega protestantizma, Liturgia theologia prima: zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika (edd. Rafko Valenčič, Slavko Krajnc, Jože Faganel), Ljubljana: Teološka fakulteta – Družina – Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008, pp. 405–413.

243. Med stroko, populariziranjem in znanostjo: Milček Komelj: Svetniki: slikarstvo XVIII. stoletja na Slovenskem, Ljubljana: Nova revija, 2008, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XLV, 2009, pp. 257–261.

244. Zu einem neuen Buch über Conrad Laib: Antje-Fee Köllermann: Conrad Laib. Ein spätgotischer Maler aus Schwaben in Salzburg, Berlin: Deutscher Verlag für Kunstwissenschaft, 2007, Acta historiae artis Slovenica, XIII, 2008, pp. 221–228.

2009 245. Funktionale Internationalität: die Kunst um 1400 in Slowenien, Kunst als Herrschaftsinstrument: Böhmen und das Heilige Römische Reich unter den Luxemburgern im europäischen Kontext (edd. Jiří Fajt, Andrea Langer), Berlin – München: Deutscher Kunstverlag, 2009, pp. 577–585.

246. Grafički predlošci u srednjovjekovnome zidnom slikarstvu Istre, »Az grišni diak Branko pridivkom Fučić«: raspored rada i sažetci izlaganja, Malinska-Dubašnica: Općina, 2009, pp. 34–35.

247. Ivo Petricioli (1925–2009), Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XLV, 2009, pp. 269–271.

248. Mojster Bolfgang iz Crngroba in Gornje Porenje, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XLV, 2009, pp. 133–141.

249. Mojster iz Okoličnega (krog): Sveto sorodstvo, ok. 1500, Umetnine iz Prekmurja: od romanike do modernizma (ed.

Janez Balažic), Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2009, pp. 84–86.

250. Nekaj terminoloških opomb k pojmu renesansa, Umetnostna kronika, 24, 2009, pp. 45–52.

251. Trubarjevi »Lubi Slovenci« ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu: o pojmu Slovenije v srednjem veku, Ljubljana: samozaložba, 2009.

252. Umetnostnozgodovinska terminologija in metafora Milčka Komelja, Umetnostna kronika, 25, 2009, pp. 33–34.

H istoria A rt I s M A G I S T R A

03_HistoriaArtis165x230o.indd 23

23

9/1/14 9:59 AM

2010 253. Gerhard Schmidt (1924–2010), Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XLVI, 2010, pp. 367–370.

254. Il Palazzo Ducale di Urbino sotto i Montefeltro (1376–1508): nuove ricerche sulla storia dell´edificio e delle sue decorazioni interne, Urbino: Accademia Raffaello, 20102 (Collana di studi e testi, 24).

255. Mija Oter Gorenčič: Deformis formositas ac formosa deformitas: Samostanska stavbna plastika 12. in 13. stoletja v Sloveniji, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2009, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. XLVI, 2010, pp. 347–359.

256. Robert Suckale: Die Erneuerung der Malkunst vor Dürer, Petersberg: Michael Imhof Verlag 2009, Sehepunkte, X/10, 2010, http://www.sehepunkte.de/2010/10/18193.html.

257. Ulrike Heinrichs: Martin Schongauer. Maler und Kupferstecher, München, 2007, Sehepunkte, X/3, 2010, http://www. sehepunkte.de/2010/03/9774.html.

2011 258. Cult Image between Formal and Visual Fascination: on Sculpture around 1400 in Central Europe, Umetnost okrog 1400: globalni in regionalni pogledi: global and regional perspectives (edd. Marjeta Ciglenečki, Gorazd Bence, Polona Vidmar), Maribor: Filozofska fakulteta, 2011, p. 21.

259. Grafične predloge v srednjeveškem stenskem slikarstvu slikarstvu Istre, »Az grišni diak Branko pridivkom Fučić«: radovi Međunarodnog znanstvenog skupa o životu i djelu akademika Branka Fučića (1920.–1999.), Malinska, Dubašnica, otok Krk, 30. siječnja – 1. veljače 2009. godine: conference papers from the International Scholary Seminar on the Life and Work of Academician Branko Fučić (1920–1999), Malinska, Dubašnica, Island of Krk, 30 January – 1 February 2009 (ed. Tomislav Galović), Malinska-Dubašnica: Općina – Rijeka: Sveučilišna knjižnica – Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti [et al.], 2011, pp. 265–280.

260. Humanismus und Renaissance in den bildenden Künsten Sloweniens = Humanizem in renesansa v slovenski upodabljajoči umetnosti, Tu felix Europa: der Humanismus bei den Slowenen und seine Ausstrahlung in den mitteleuropäischen Raum = humanizem pri Slovencih in njegovo izžarevanje v srednjeevropski prostor (edd. Vincenc Rajšp, Feliks J. Bister, Miroslav Polzer), Dunaj = Wien: Slovenski znanstveni inštitut = Slowenisches Wissenschaftsinstitut – Ljubljana: Sekcija za interdisciplinarno raziskovanje, ZRC SAZU, 2011 (Srednjeevropska znanstvena knjižnica, 6), pp. 129–141.

261. Likovna umetnost, Ljubljanska škofija: 550 let (ed. France M. Dolinar), Ljubljana: Nadškofija, 2011, pp. 493–510.

262. Marija Zavetnica na Ptujski Gori: zgodovina in umetnostna zapuščina romarske cerkve (ed. Janez Höfler), Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2011.

Uvod, pp. 9–17; Ustanovitev cerkve v luči zgodovinskih virov, pp. 47–71; Stensko slikarstvo, pp. 149–171.

2012 263. Das Kultbild zwischen Formel und visueller Faszination: Zur Skulptur um 1400 in Zentraleuropa, Art and Architecture around 1400: Global and Regional Perspectives = Umetnost okrog 1400: Globalni in regionalni pogledi (edd. Marjeta Ciglenčki, Polona Vidmar), Maribor: Faculty of Arts, 2012, pp. 15–28.

24

03_HistoriaArtis165x230o.indd 24

H istoria A rt I s M A G I S T R A

9/1/14 9:59 AM