V senci vélikih mojstrov: vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih

Jana S. Rošker

Jana S. Rošker

ISBN 978-961-06-0305-4

ISBN 978-961-06-0305-4

9 789610 603054

V_senci_velikih_mojstrov_naslovka_FINAL.indd 1

V senci vélikih mojstrov: vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj

Jana S. Rošker (1960) je bila rojena v Murski Soboti. Doktorirala je na Univerzi na Dunaju v Avstriji. Med študijem se je strokovno izpopolnjevala na Univerzi Peking in na Centru za sinološke študije v Tajpeju. Po doktoratu je bila najprej zaposlena kot docentka na Pedagoški univerzi v Hsinchuju, kjer je v kitajščini predavala metodologijo medkulturnih raziskav. Je prva slovenska sinologinja in soustanoviteljica Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer predava tradicionalno in moderno kitajsko filozofijo ter sinološko metodologijo. Jana S. Rošker je mednarodno uveljavljena znanstvenica in strokovnjakinja na področju kitajske filozofije, zlasti epistemologije in teorije percepcije.

Z vabljenimi predavanji vsako leto gostuje na vrsti znanih evropskih in azijskih univerz.

Je avtorica mnogih izvirnih znanstvenih člankov, monografij in univerzitetnih učbenikov ter prevajalka številnih kitajskih del. Kot tipična Slovenka posveča obilico svojega prostega časa družini, psički Lajki in glasbenemu ustvarjanju.

V senci vélikih mojstrov: vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj

Tej knjigi sta botrovala dva vidika akademskega ustvarjanja. Oba sta povezana s filozofskim delom, ki je – popolnoma neupravičeno – odrinjeno na obrobje prevladujočih diskurzov.

Prvič gre pri tem za delo filozofskih teoretičark, ki ne glede na kraj svojega bivanja in dela kot tudi ne glede na svoje teoretske potenciale ter dejansko vrednost svojih raziskav, še vedno ostajajo v senci svojih moških kolegov, učiteljev in sodelavcev. Drugi vidik, ki je vzpodbudil to raziskavo, pa je povezan z vprašanjem o vlogi in prispevku tajvanske filozofije v ohranjanju kontinuitete kitajske idejne tradicije v drugi polovici 20. stoletja, ki je bilo na kitajski celini opredeljeno predvsem z diskurzi sinizacije marksizma in maoistično ideologijo. Knjiga združuje oba omenjena vidika in predstavlja nekakšen most, ki povezuje obe problematiki. Četudi diskriminacija ženskih filozofskih teoretičark na eni in neprepoznavnost pomembnega prispevka tajvanske filozofije k razvoju sodobne kitajske filozofske misli na drugi strani na prvi pogled nimata kaj dosti skupnega, gre pri obeh vprašanjih vendarle za problem, ki korenini v primerljivih diskurzih negacije, izhajajoče iz zgodovinskih, političnih in družbenih nesorazmerij, povezanimi s strukturami moči.

Povezava obeh tipov diskriminacije se kaže tudi skozi življenje in delo dveh sodobnih tajvanskih filozofinj, ki ju predstavlja pričujoče delo.

24.3.2020 11:07:12

Jana. S. Rošker

V senci vélikih mojstrov: vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 1

18.3.2020 9:50:06

V senci vélikih mojstrov: vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333, e-ISSN 2712-3820) Avtorica: Jana S. Rošker Recenzentki: Ana Sarah Lunaček Brumen, Olga Markič Lektor: Rok Janežič Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Lektura povzetka v angleščini: Paul Steed Transkripcija intervjujev: Su Ping Fotografije na naslovnici: avtor – Simon Chang, plesalca – Maša Žekš in Ryuzo Fukuhara Fotografija avtorice na zavihku: Wikimedia Commons Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2020 Prva izdaja Naklada: 200 Cena: 19,90 EUR

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2019 in raziskovalnega programa št. P6-0243 (Azijski jeziki in kulture) iz državnega proračuna ter s podporo »Chiang Ching-kuo Foundation« v okviru raziskovalnega projekta RG004-U-17 (Modern and Contemporary Taiwanese Philosophy).

Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610603030 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=304526592 ISBN 978-961-06-0305-4 E-knjiga COBISS.SI-ID=304502016 ISBN 978-961-06-0303-0 (pdf )

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 2

18.3.2020 9:50:06

Kazalo vsebine 1 Uvod: Ženske v filozofiji – problem sui generis? . . . . . . . . . . . . . . 9 2 Ženske in kitajska filozofska tradicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 2.1

Patriarhalna tradicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

2.2

Ban Zhao (45–116), prva mislica v zgodovini kitajske filozofije . . . 20

2.3

Mojstra Sun Bu’er (1119–1182) ter binarnost vitalne tvornosti (qi) in duha (shen) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

2.4

He Zhen (1884–okr. 1920) in pretresi anarhofeministične teorije . 27

2.5

Ženski vidiki kitajske filozofije: komplementarnost paradigme yinyang, nesmrtni duh vagine in etika skrbnosti . . . . . . . . . . . 34

3 Pomen Tajvana za kitajsko filozofijo druge polovice 20. stoletja . . 51 3.1

Poseben politični in idejni položaj Tajvana po letu 1949 in ohranjanje kontinuitete v raziskovanju tradicionalne filozofije . . 51

3.2

Filozofske struje in osrednje osebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

3.3

Moderno konfucijanstvo (Xin ruxue) kot osrednje idejno gibanje ohranjanja kitajske tradicije . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

3.4

Teoretski in metodološki prispevki tajvanskega modernega daoizma (Xin daojia) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

3.5 Pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 4 Učitelja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 4.1

Mou Zongsan (1909–1995) in nova tajvanska moralna metafizika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

4.2

Chen Guying: enfant terrible sodobne tajvanske filozofije . . . . . 70

5 Lin Yueh-hui . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 5.1

Življenje, delo in odnos z Mou Zongsanom . . . . . . . . . . . . . . 75

5.2

Teoretsko delo in metodologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

5.3

Moderne reinterpretacije neokonfucijanstva in relevantnost konfucijanske miselnosti za sodobni svet . . . . . . . . . . . . . . . 88

5.4

Pomen vzhodnoazijske perspektive v raziskovanju konfucijanstva in odnos do celinskih raziskav . . . . . . . . . . . . 91

5.5

Korejsko konfucijanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

5.6

Zahodna in kitajska filozofija ter razmerje med konfucijanstvom in krščanstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105

5.7

Diskriminacija žensk v tajvanski filozofiji . . . . . . . . . . . . . . . 113

3

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 3

18.3.2020 9:50:06

6 Wu Hui-Ling . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 6.1

Od naravoslovja do filozofije, od Platona do Zhuangzija . . . . . 117

6.2

Problematika metodologije kitajske filozofije . . . . . . . . . . . . 119

6.3

Ženske in filozofija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

6.4

Poklic predavateljice in raziskovalke filozofije . . . . . . . . . . . . 127

6.5

Teoretske vsebine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

6.6

Vpliv Chen Guyinga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

6.7

Publikacije in načrti za prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133

7 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 Indeks strokovnih terminov in lastnih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 Priloga 1: Kronološka tabela kitajskih dinastij, obdobji Kitajske Republike in Ljudske Republike Kitajske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Priloga 2: Transkribirani intervjuji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 A) B)

Transkripcije intervjujev z Lin Yueh-hui, december 2017 . . . . 163 Intervju z Wu Hui-Ling, 18. avgust 2018 . . . . . . . . . . . . . . . . 199

4

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 4

18.3.2020 9:50:06

To knjigo posvečam prijateljicama Darji Zaviršek in Susan Zimmermann

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 5

18.3.2020 9:50:06

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 6

18.3.2020 9:50:06

Zahvale Pričujoča knjiga je nastala s podporo tajvanske fundacije Chiang Ching-kuo v okviru raziskovalnega projekta »Moderna in sodobna tajvanska filozofija« (Modern and Contemporary Taiwanese Philosophy, RG004-U-17) ter s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v okviru programske skupine »Azijski jeziki in kulture« (P6-0243).

Zahvaljujem se tudi vsem članicam in članom Oddelka za azijske študije FF UL, ki so mi ob delu vselej prijazno stali ob strani. Vsem navedenim institucijam kot tudi posameznicam in posameznikom, ki delujejo v njih, se iskreno zahvaljujem za njihovo pomoč. Upam, da je končni rezultat upravičil njihovo podporo mojemu delu, ki sem ga vložila v nastanek pričujoče knjige. Ta namreč zagotovo predstavlja vsaj droben kamenček v mozaiku spregledane ženske misli v tajvanski, s tem pa tudi v svetovni filozofiji.

7

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 7

18.3.2020 9:50:06

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 8

18.3.2020 9:50:06

1

Uvod: Ženske v filozofiji – problem sui generis?

V svoji knjigi z naslovom Odmik opazovanja (守望的距离) je ugledni sodobni kitajski filozof Zhou Guoping zapisal: Če se ženske ukvarjajo s filozofijo, je to velika škoda tako za filozofijo kot tudi za ženske.

女人搞哲学，对于女人和哲学两方面都是一项损失. (Zhou Guoping, 2003, 325) Ta stavek je v zadnjih letih zaslovel in se razširil po vesoljnem svetu kitajske akademije; marsikatera ženska, ki piše lastna dela in deluje na področju filozofskih raziskav, je pogosto soočena s prizanesljivim nasmeškom kolega, ki ji dobrohotno pomežikne in zašepeta ta priljubljeni moderni slogan, namesto da bi se z njo argumentirano soočil v enakovredni teoretski debati. Tak paternalistični diskurz moških teoretikov je seveda povsem dobronameren, saj je vendar jasno, da je filozofija moška domena prav zaradi tega, ker s svojim strogim terminološkim aparatom, svojimi zapletenimi miselnimi zankami in kompleksnimi koncepti škoduje temu, kar počiva v samem jedru vsake »normalne« ženske, torej njeni ženstvenosti (beri: šibkosti), ljubkosti (beri: naivnosti) in lepoti (beri: objektnosti). Tudi sam Zhou Guoping je svoje nasprotovanje ženskemu ukvarjanju s filozofijo utemeljil na podoben način: Ko vidim pametno žensko, ki se utaplja v labirintu konceptualnih spekulacij in govori nerazumljive stavke, si ne morem kaj, da me to ne bi razžalostilo. Ko ugledam bistro dekle, ki se vzpenja na vrhove metafizike in preliva solze nad njenimi globinami, me ob tem neobhodno zaboli srce. Slaba filozofija nas ujezi in dobra nas pretrese. Oboje škoduje ženski lepoti. Dejstvo, da sem proti temu, da bi se ženske ukvarjale s filozofijo, pravzaprav izhaja iz mojega obžalovanja izgube njihove subtilne erotike in dražljive krasote.

看到一个聪慧的女子陷入概念思辩的迷宫，说着费解的话，我不 免心酸。看到一个可爱的女子登上形而上学的悬崖，对着深渊 落泪，我不禁心疼。坏的哲学使人枯燥，好的哲学使人痛苦，两 者都损害女性的美。我反对女人搞哲学，实出于一种怜香惜玉之 心。(ibid., 327) Kot zapiše mlada teoretičarka Jia Cuixiang, lahko vsako žensko, ki dela na tem področju, ob takšnih izjavah seveda spreleti srh, saj Zhoujev ton spominja na tihe, a neprizanesljive in resne grožnje temačnih, skritih stražarjev, ki budno pazijo na vhod v razkošno palačo filozofske misli in jo branijo pred ženskami, ki so že po naravi neposvečene in jim je zato vstop vanjo strogo prepovedan ( Jia Cuixiang, 9

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 9

18.3.2020 9:50:06

2004, 2). Jia v nadaljevanju opozori na tesno povezavo med tovrstnimi stališči in patriarhalno kitajsko tradicijo:

Če se lotimo nekoliko podrobnejše analize tovrstnih vrednostnih sodb, bomo pri tem naleteli na številne probleme. Prvič gre pri tem seveda za strupeni vpliv fevdalnih doktrin,1 ki so dolga obdobja prevladovale v kitajski tradiciji. V skladu s to tradicijo je bila ženska resnična ženska samo v primeru, da je spoštovala ženske kreposti in se obnašala v skladu z njimi.

Morála je ženskam predpisovala, da morata biti zanje »neizobraženost in netalentiranost krepost« ter da se morajo obnašati v skladu z ustreznimi predpisi: »Pri smehu ne kaži zob in pri hoji naj se ti krilo ne premika.« Drugič so takšna stališča odraz podobe ženske, kakršno so v patriarhalnih družbah ustvarili moški. Vse od konca matrilinearnih plemen prevladuje patrilinearna ureditev, v kateri moški zavzemajo osrednji in prvenstveni položaj. Zato o tem, kakšna mora biti ženska, vselej odločajo moški. Večina moških pa je še vedno mnenja, da mora biti ženska nežna, ljubka in skromna. Za to, da bi ugajale moškim, večina žensk še vedno potlači svoje potenciale in zatira svoje talente. Ni čudno, da smo postale drugorazredni spol in da še vedno nismo niti enakopravne niti samostojne. Še vedno smo podrejene in pripadamo prvorazrednemu spolu, torej moškim. Določajo nas vloge mater, hčera in žena. In vendar gre pri teh vlogah za družbeno pridobljene vloge, ki so jih ustvarili moški. Tudi to nedvomno drži. 事实上，仔细分析一下对女人的这种价值判断，就会发现有许多 问题。第一，当然是中国封建礼教的长期遗毒的影响。什么“女 子无才便是德”，女人要遵守妇道和妇德，要坐有坐样，走有走 样，“笑不露齿，行不动裙”，这样才象一个女人。其次，是父权 社会中男性对女性的塑造。自母系氏族社会解体以来，人类社会 就一直是以男性为中心地位的父系社会。女人应该怎样，这取决 于男性的价值判断。在大多数男人的眼里，女人应该是温柔的、 可爱的、娇小的等。女人为了博得男人的欣赏和欢心，也会努力 地把自己的天性压抑住，塑造成男性喜欢的样子。所以波伏瓦才 会说，女性是第二性的，她从来没有取得过与男性独立、平等的 地位，她从来都附属于第一性——男性。女人的母性、女儿性、 妻性等都是后天的、被男性社会所塑造出来的。此话有一定的道 理。( ibid., 3)

1

Tradicionalna kitajska družbenoekonomska ureditev v največji meri ni bila fevdalna: fevdalizmu primerljiv sistem je v kitajski družbi prevladal zgolj v obdobju Zahodne dinastije Zhou (okr. 1046–771 pr. n. št.). Vendar sodobni kitajski izobraženci (vključno s kolegicami ženskega spola) večinoma še vedno enačijo tradicionalno kitajsko ureditev s fevdalno družbo. Pri tem gre za relikt nereflektiranega prevzemanja marksističnih kategorij, ki so bile seveda vzpostavljene glede na razvoj evropskih družb.

10

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 10

18.3.2020 9:50:06

Vsi ti dejavniki seveda odločilno vplivajo na to, da se zelo malo žensk odloči za študij filozofije, saj tudi v sodobni družbi še vedno prevladuje mnenje, da filozofija za ženske ni primerna:

Pogosto slišimo, da ljudje dekletom svetujejo, naj se odločajo za študij kitajske literature in kulture, tujih jezikov, trgovanja ali prava. Pri tem naj bi šlo za dobre véde, ki so primerne za dekleta, saj so v skladu z žensko nežnostjo in vitalnostjo. Odločitev za študij filozofije po njihovem mnenju ni modra oziroma je celo strašljiva. 常听人们谈到，作为一个女孩最好去学中文、外语、贸易、法律 等专业。专业好又具有女孩子气，似乎这些专业更适合女性温 柔、灵活的气质。而学哲学则被看作是一个不明智的，甚至是可 怕的选择. ( ibid., 1)

Seveda so stališča, kakršna v svoji knjigi zastopa prej omenjeni Zhou Guoping, hkrati tudi odraz novega konservativizma, ki se v zadnjih dveh desetletjih znova širi po vsej Kitajski. Kljub temu pa kitajski primer pri tem ni osamljen, saj je razmerje žensk in filozofije še vedno problematično povsod, tudi v najbolj naprednih družbah tako imenovanega zahodnega sveta.

Tudi v Evropi, denimo, je delež žensk, ki delujejo na področju filozofije, »alarmantno nizek« (Anderl, 2013, 1). Na drugih celinah »razvitega sveta« je položaj podoben: leta 2011 je ameriški sociolog Kieran Healy raziskal delež žensk glede na doktorate, ki so bili v različnih disciplinah podeljeni v ZDA v letu 2009. Razi­ skava je pokazala, da je zdaleč najmanjše število žensk na področju humanistike doktoriralo prav na področju filozofije. Izkazalo se je celo, da je delež doktoric v tej disciplini celo nižji od deleža ženskih promocij v mnogih drugih védah, ki tradicionalno veljajo kot »moške«, denimo v matematiki, kemiji ali astrofiziki. Seveda se to nesorazmerje odraža tudi v deležih akademskih zaposlitev: v ZDA je samo 21 odstotkov filozofov ženskega spola, enako velja za Veliko Britanijo. Kako majhen je ta delež v resnici, se pokaže tudi ob upoštevanju dejstva, da je odstotek univerzitetnih profesoric v Ameriki – glede na vse discipline – enkrat višji ( ibid., 3).

Kje so razlogi za dejstvo, da se ženske torej težje uveljavljajo na področju filo­ zofskih raziskav? Odgovori na to vprašanje se še vedno kažejo samo na ravni spekulacij, ki so različne. Teza o tem, da ženske razmišljajo drugače od moških, ki so jo zastopali filozofi, kot sta Hegel ali Schopenhauer (in katero, četudi na vrednostno nevtralni ravni, zastopajo tudi številni feministični teoretiki in teoretičarke), empirično ni preverljiva. Po drugi strani pa obstaja vrsta dobro utemeljenih psiholoških raziskav, ki kaže na obstoj implicitnih predsodkov in stereotipov, h kakršnim sodi,

11

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 11

18.3.2020 9:50:06

denimo, pojem »subtilne inkompetence«. Ti predsodki so ogrožajoči ter še posebej močni prav v naravoslovju in filozofiji. Tovrstne študije so pokazale, da kažejo člani in članice določenih družbenih skupin, v katerih prevladujejo negativni predsodki, manjšo učinkovitost, kajti njihovo lastno poznavanje teh predsodkov vpliva tudi na njihovo konkretno vedenje v smislu »prerokb, ki se same po sebi uresničijo«.

Morda ni nerealistično pričakovati, da tovrstna negotovost vpliva tudi na ženske, ki delajo na področju filozofije, ki ga zlasti vodijo belopolti, heteroseksualni in neovirani moški. Vpliv takšnih psiholoških pojavov je morda tudi eden od razlogov za dejstvo, da obstaja ogromno diskrepance v spolih glede števila objav filozofskih člankov v vrhunskih akademskih revijah tega področja. Filozofinja Sally Haslanger je v letu 2008 primerjala število avtorjev in avtoric, ki so v zadnjih petih letih objavili članek v eni od petih najpomembnejših filozofskih znanstvenih revij. Pri tem je ugotovila, da je nastalo kar 95,5 odstotka objav v vrhunski filozofski reviji Mind pod peresom moškega avtorja. Samo v eni sami od petih revij je delež avtoric bil primerljiv z deležem žensk, zaposlenih na oddelkih za filozofijo in filozofskih inštitutih. Če odmislimo predpostavko, da naj bi bile ženske »po naravi« slabše v ustvarjanju dobre teorije, sta lahko razloga za takšne številke predvsem dva: bodisi oddajajo ženske manj člankov v objavo bodisi so recenzenti in recenzentke teh revij žrtve nezavednih spolno opredeljenih predsodkov. Haslangerjeva je namreč ugotovila, da recenzentski postopki v teh revijah še zdaleč niso vselej anonimni (ibid., 6).

Kot so pokazali izsledki zgoraj omenjene ameriške raziskave, je zanimivo tudi dejstvo, da delež žensk v humanistiki neustavljivo narašča in da je nesorazmerje med spoli znotraj teh véd že veliko manjše kot v naravoslovju. Edina izjema je tukaj prav filozofija. Tudi Švicarsko združenje žensk v filozofiji ugotavlja enako za svojo državo (Altanian, 2018, 2). Njegova predsednica, filozofinja Melanie Altanian, prav tako meni, da temu stanju med drugim zagotovo botruje razširjen biologističen predsodek o tem, da so ženske bolj emocionalna, moški pa bolj racionalno-analitična bitja.

Zato ni čudno, da zelo veliko žensk v filozofiji deluje na področju feministične filozofije, ki je v to moško dominirano védo vnesla že precej inovativnih izhodišč, konceptov in teorij. Večina teh filozofinj vnaša nove feministične uvide v ogrodja tradicionalnih zahodnih filozofskih disciplin, vključno s tradicijami analitične, kontinentalne in pragmatične filozofije. Ti novi uvidi so pogosto radikalni, saj hkrati predstavljajo intervencije v običajne načine filozofskega razmišljanja. S tem ko feministični filozofi in filozofinje na tak način vplivajo na tradicionalna področja teoretskega dela, ki segajo od metafizike, etike, logike, fenomenologije pa vse do epistemologije in ontologije, vnašajo vanje nove koncepte, perspektive in

12

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 12

18.3.2020 9:50:06

razsežnosti, ki ne spreminjajo zgolj teh poddisciplin, ampak širijo tudi obzorja filozofije kot take. Dotikajo se tematik, ki so bile doslej na obrobju filozofije in jih ni nihče posebej problematiziral. Sem sodijo, denimo, pojmi telesa, razreda in delitve dela, oviranosti, družine, reprodukcije, sebstva, seksualnega dela, trgovine z ljudmi in spolnosti. Poleg tega vnašajo specifično feministično optiko tudi v obravnavo vprašanj, povezanih s problemi znanosti, globalizacije, človekovih pravic, popularne kulture, rase in rasizma. Če torej v tej knjigi govorimo predvsem o dveh ženskih filozofinjah iz Tajvana, ki svoja dela ustvarjata večinoma v kitajščini, potem je torej jasno, da v svojem ustvarjanju nista omejeni samo s spolno pogojenimi predsodki svoje lastne, torej kitajske tradicije, ampak gre pri tem za seksistične predsodke, ki imajo širše, univerzalne oziroma globalne razsežnosti. Kljub temu je tradicionalni kitajski patriarhat nekaj, kar bistveno opredeljuje njuno delovanje. Zato si bomo v nadaljevanju najprej ogledali, kakšne so kulturno pogojene značilnosti te vrste patriarhalne ureditve in kakšna je bila vloga žensk v kitajski filozofski tradiciji.

13

V_senci_velikih_mojstrov_FINAL.indd 13

18.3.2020 9:50:06

Jana S. Rošker

Jana S. Rošker

ISBN 978-961-06-0305-4

ISBN 978-961-06-0305-4

9 789610 603054

V_senci_velikih_mojstrov_naslovka_FINAL.indd 1

V senci vélikih mojstrov: vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj

Jana S. Rošker (1960) je bila rojena v Murski Soboti. Doktorirala je na Univerzi na Dunaju v Avstriji. Med študijem se je strokovno izpopolnjevala na Univerzi Peking in na Centru za sinološke študije v Tajpeju. Po doktoratu je bila najprej zaposlena kot docentka na Pedagoški univerzi v Hsinchuju, kjer je v kitajščini predavala metodologijo medkulturnih raziskav. Je prva slovenska sinologinja in soustanoviteljica Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer predava tradicionalno in moderno kitajsko filozofijo ter sinološko metodologijo. Jana S. Rošker je mednarodno uveljavljena znanstvenica in strokovnjakinja na področju kitajske filozofije, zlasti epistemologije in teorije percepcije.

Z vabljenimi predavanji vsako leto gostuje na vrsti znanih evropskih in azijskih univerz.

Je avtorica mnogih izvirnih znanstvenih člankov, monografij in univerzitetnih učbenikov ter prevajalka številnih kitajskih del. Kot tipična Slovenka posveča obilico svojega prostega časa družini, psički Lajki in glasbenemu ustvarjanju.

V senci vélikih mojstrov: vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj

Tej knjigi sta botrovala dva vidika akademskega ustvarjanja. Oba sta povezana s filozofskim delom, ki je – popolnoma neupravičeno – odrinjeno na obrobje prevladujočih diskurzov.

Prvič gre pri tem za delo filozofskih teoretičark, ki ne glede na kraj svojega bivanja in dela kot tudi ne glede na svoje teoretske potenciale ter dejansko vrednost svojih raziskav, še vedno ostajajo v senci svojih moških kolegov, učiteljev in sodelavcev. Drugi vidik, ki je vzpodbudil to raziskavo, pa je povezan z vprašanjem o vlogi in prispevku tajvanske filozofije v ohranjanju kontinuitete kitajske idejne tradicije v drugi polovici 20. stoletja, ki je bilo na kitajski celini opredeljeno predvsem z diskurzi sinizacije marksizma in maoistično ideologijo. Knjiga združuje oba omenjena vidika in predstavlja nekakšen most, ki povezuje obe problematiki. Četudi diskriminacija ženskih filozofskih teoretičark na eni in neprepoznavnost pomembnega prispevka tajvanske filozofije k razvoju sodobne kitajske filozofske misli na drugi strani na prvi pogled nimata kaj dosti skupnega, gre pri obeh vprašanjih vendarle za problem, ki korenini v primerljivih diskurzih negacije, izhajajoče iz zgodovinskih, političnih in družbenih nesorazmerij, povezanimi s strukturami moči.

Povezava obeh tipov diskriminacije se kaže tudi skozi življenje in delo dveh sodobnih tajvanskih filozofinj, ki ju predstavlja pričujoče delo.

24.3.2020 11:07:12