V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinastije Han in njena kozmološka zasnova

Nataša Vampelj Suhadolnik V_svetu_nesmrtnih_bitij_naslovka_FINAL.indd 1

Nataša Vampelj Suhadolnik

ISBN 978-961-237-881-3

ISBN 978-961-237-881-3

9 789612 378813

V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinastije Han in njena kozmološka zasnova

Nataša Vampelj Suhadolnik (roj. 1975 v Ljubljani) je izredna profesorica na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Po zaključeni Gimnaziji Poljane in Srednji glasbeni šoli (1994) je na Filozofski fakulteti študirala zgodovino, umetnostno zgodovino in sinologijo.

Leta 2006 je na isti fakulteti doktorirala na Oddelku za zgodovino. Že med študijem se je več let strokovno izpopolnjevala na različnih univerzah na Tajvanu in L.R. Kitajski, kjer je na Univerzi mesta Chengdu in Pedagoški univerzi Sichuan opravila prvo leto doktorskega študija. Po doktoratu je delovala kot gostujoča raziskovalka na Centru za kitajske študije v Taipeiju (2009), Univerzi Wuhan (2010) ter v Nacionalnem muzeju Gugong v Taipeiju (2013/14). V svojem raziskovalnem delu se ukvarja s kitajsko tradicionalno in moderno umetnostjo, kozmološko zasnovo grobne umetnosti, kitajsko budistično umetnostjo, materialno kulturo in chinoiserie. Trenutno se ukvarja tudi s projektom identifikacije, kategorizacije in digitalizacije kitajskih predmetov v Sloveniji. Nataša Vampelj Suhadolnik je tudi pobudnica in ena izmed ustanoviteljev Evropskega združenja za azijsko umetnost in arheologijo (EAAA) in njegova prva predsednica. Hkrati je tudi članica upravnega odbora Evropske zveze za kitajske študije (EACS). Rezultate svojih raziskav redno objavlja tako v slovenskih kot mednarodnih znanstvenih revijah, za znanstveno raziskovalno delo in pedagoške dosežke pa je prejela tudi véliko priznanje FF UL.

V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinastije Han in njena kozmološka zasnova

Monografija, ki je pred vami, je prvo delo v slovenskem jeziku, ki obravnava kitajsko umetnostno zgodovino in kot taka predstavlja pionirsko delo na področju kitajske umetnostne zgodovine v slovenskem prostoru. Monografija obravnava grobno umetnost kitajske dinastije Han (206 pr. n. š.–220 n. š.), pri čemer se osredotoča na odraz tradicionalnega kitajskega kozmološkega sistema – predvsem teoriji yin-yang wuxing in »pokrivajočega neba« – v arhitekturni zasnovi in ikonografski kompoziciji grobnic s poslikavo. »Monografija obravnava umetniške in kozmološke razsežnosti grobne umetnosti kitajske dinastije Han, ki so imele merodajen vpliv na razvoj kulturnih, družbenih in ideoloških (ter s tem tudi političnih) vidikov omenjenega obdobja, hkrati pa je v njih zaznati tudi osnovo nadaljnjega razvoja kitajske idejne in umetnostne zgodovine. Posebej dragocena je pri tem avtoričina falzifikacija teze, ki je doslej prevladovala v kitajski umetnostni zgodovini, in po kateri naj bi motiv lotosovega cveta na stropih grobnic dinastije Han predstavljal simbol, »uvožen« iz izvorno indijskega budizma. Z zelo natančno in prepričljivo analizo tega motiva dokaže, da je v resnici pri tem šlo za simbol, ki je globoko zakoreninjen že v veliko zgodnejši, avtohtoni kitajski tradiciji. Knjiga se vsekakor uvršča med najaktualnejša znanstvena dela na področju kitajske umetnostne zgodovine in sicer ne zgolj v slovenski, temveč tudi v mednarodni sinologiji.« Iz recenzije Jane Rošker

31.1.2017 8:06:43

NataĹĄa Vampelj Suhadolnik

V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinastije Han in njena kozmoloĹĄka zasnova

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 1

31.1.2017 9:26:25

V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinastije Han in njena kozmološka zasnova Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333) Avtorica: Nataša Vampelj Suhadolnik Recenzentki: Jana Rošker, Helena Motoh Lektor: Rok Janežič Tehnično urejanje in prelom: Aleš Cimprič Fotografija avtorice na zavihku: Domen Grögl © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017 Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2017 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2016.

Založnik in avtorica sta si prizadevala, da bi izsledila vse lastnike avtorskih pravic za objavljene fotografije. V primeru, da so informacije napačne ali nepopolne, avtorje prosimo za obvestilo.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 726.8(510) 113/119(510) VAMPELJ Suhadolnik, Nataša V svetu nesmrtnih bitij : grobna umetnost dinastije Han in njena kozmološka zasnova / Nataša Vampelj Suhadolnik. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. - (Zbirka Razprave FF) ISBN 978-961-237-881-3 287905024

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 2

31.1.2017 9:26:25

Kazalo vsebine Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1 Splošna načela kozmologije dinastije Han . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 1.1

Korelativna kozmologija yin-yang wuxing . . . . . . . . . . . . . . . 17 1.1.1 Človek – kozmos in družba – kozmos . . . . . . . . . . . . . 17 1.1.2 Yin – yang . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 1.1.3 Pet faz – wu xing . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

1.2 Kozmografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 1.2.1 Teorija Gaitian . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 1.2.2 Okroglo nebo in kvadratna zemlja . . . . . . . . . . . . . . . 53 1.2.3 Delitev nebesne sfere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 1.3

Mit in religija v kozmologiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

2 Grobnice s poslikavo iz dinastije Han . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 2.1

Odkritja grobnic s poslikavo in njihova lokacija . . . . . . . . . . . . 74

2.2

Arhitekturna zasnova grobnic s poslikavo . . . . . . . . . . . . . . . 76

2.3

Vsebina grobne stenske poslikave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

2.4

Kronološki in geografski razvoj grobnic s poslikavo . . . . . . . . . 84 2.4.1 Grobnice s poslikavo iz dinastije Zahodni Han . . . . . . . . 86 2.4.2 Grobnice s poslikavo iz obdobja Wang Mang in zgodnjega obdobja dinastije Vzhodni Han . . . . . . . . . . 89 2.4.3 Grobnice s poslikavo iz srednjega in poznega obdobja dinastije Vzhodni Han . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

3 Odraz kozmosa v arhitekturni zasnovi in stenskem slikarstvu grobnic iz dinastije Han . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 3.1

Odraz teorije Gaitian v grobni umetnosti in arhitekturni zasnovi grobnih komor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95

3.2

Prikazovanje nebesnih teles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

3.3

Simbolna polarnost kozmičnih sil yin in yang . . . . . . . . . . . . 120 3.3.1 Luna in sonce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 3.3.2 Nüwa in Fuxi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 3.3.3 Xiwangmu in Dongwanggong . . . . . . . . . . . . . . . . . 144

3

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 3

31.1.2017 9:26:25

3.4

Štiri kozmološke živali – štiri smeri in štirje letni časi . . . . . . . . 158 3.4.1 Absolutno in relativno prikazovanje smeri . . . . . . . . . 158 3.4.2 Astronomska osnova štirih živali . . . . . . . . . . . . . . . 160 3.4.3 Podoba severne živali in njena transformacija . . . . . . . 169 3.4.4 Vloga in pomen štirih kozmoloških živali v stenskem slikarstvu grobnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174

3.5

Simbolno kroženje petih xingov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177

4 Pojav lotosovega motiva na stropih grobnic iz dinastije Vzhodni Han . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 4.1

Podoba lotosa v grobnicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191

4.2

Izvor lotosa v zaojingu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194

4.3

Lotos in sonce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196

4.4

Kozmološka vloga lotosa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

5 Vloga in pomen kozmične podobe v grobni strukturi . . . . . . . . . 205 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 Priloga: seznam grobnic s poslikavo iz dinastije Han . . . . . . . . . . . . 222 Bibliografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 Seznam slikovnega gradiva, tabel in shem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 4

31.1.2017 9:26:25

Zahvala Pričujoča knjiga je plod večletnega raziskovalnega dela s področja kitajske grobne umetnosti in njene kozmološke zasnove, pri čemer se osredotoča predvsem na grobnice s poslikavo iz dinastije Han. Osnovni material za raziskavo so tako predstavljale grobnice s poslikavo, arheološka poročila posameznih grobnic ter primarni viri iz dinastije Han in predhodnih obdobij. Večina materiala je bila zbrana med raziskovalnim delom na Kitajskem in Tajvanu, kjer sem imela možnost obiskati nekatere grobnice. To je nedvomno prispevalo k bolj poglobljenemu uvidu v kulturo pokopavanja, arhitekturno zasnovo, gradbeni material in predvsem vsebino grobne poslikave. Na tem mestu bi najprej rada izrazila neskončno hvaležnost profesorju Yu Xiyunu z Univerze Wuhan na Kitajskem za vso koordinacijo in pomoč pri odpiranju kitajskih vrat v arheološki svet izkopavanj, za nesebično pomoč pri iskanju kitajskih virov in arheoloških poročil ter za vse iskrive in navdihujoče debate.

Posebna zahvala gre tudi različnim institucijam, ki so finančno podprle moje raziskave. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je omogočila osnovne pogoje in s tem možnost neprekinjenega raziskovalnega dela ter enoinpolmesečno terensko delo na Kitajskem (2004) v času statusa mlade raziskovalke.

Pod okriljem profesorja Mitja Sajeta je tajvanska fundacija Chiang Ching-Kuo za mednarodno akademsko izmenjavo (Chiang Ching-kuo Foundation for International Scholarly Exchange) v letih 2003–2006 velikodušno podprla začetno fazo in mi vlila energijo za nadalnje delo, hkrati pa mi v okviru štipendij za obisk knjižnic (Library Travel Grant) omogočila obisk bogato založene sinološke knjižnice na Univerzi Heidelberg (2004). Za čas po preteku statusa mlade raziskovalke gre posebna zahvala Centru za kitajske študije v Taipeju, ki mi je leta 2009 omogočil polletno raziskovalno delo v Nacionalni knjižnici v Taipeiju, v okviru programa Erasmus Mundus (projekt Lisum) pa sem imela možnost enomesečnega raziskovalnega dela na Univerzi Wuhan na Kitajskem (2010).

Za vse življenjske nasvete, konstruktivne komentarje, predloge, zanimive debate in vso moralno podporo sem hvaležna številnim ljudem, ki so pustili globok pečat na moji osebni in akademski poti ter odkrito ali prikrito prispevali k preseganju omejitev, širitvi obzorij ter sprejemanju drugačnosti. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila profesorju Mitju Sajetu, dolgoletnemu mentorju in prijatelju, ki me je ves čas bodril, popeljal v mednarodni krog svetovne sinologije s prvo mednarodno konferenco Evropske zveze za kitajske študije v Heidelbergu ter mi s svojo življenjsko modrostjo in hudomušnimi nasveti pomagal sprva na študijski in nato raziskovalno akademski poti. Posebno zahvalo dolgujem profesorici Jani Rošker, kolegici in dragi prijateljici, ki me je v vseh teh letih vztrajno podpirala in nesebično 5

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 5

31.1.2017 9:26:25

vzpodbujala pri vseh projektih, mi omogočila prvi pristni stik s kitajsko kulturo na Tajvanu ter mi s svojim vrhunskim znanstvenim delom osvetlila akademsko pot in razsvetlila marsikatere dvome in vprašanja. Zahvaljujem se tudi profesorju Janezu Maroltu za številne napotke in komentarje, profesorju Ivanu Šprajcu za zanimive in konstruktivne komentarje in sugestije na srednjeameriško arheologijo ter profesorici Maji Lavrač za vso izkazano podporo in pomoč pri reševanju jezikovnih dilem. Zelo veliko dolgujem tudi ljubi prijateljici Maji Veselič za vso moralno podporo in navdihujoče debate ob tradicionalnih »jiaozijevih« srečanjih, ki so mi vedno znova dala nov zagon, ter vsem ostalim kolegom na Oddelku za azijske študije, ki so s toplimi in človeškimi nasveti pripomogli, da je pričujoče delo le ugledalo luč sveta. Posebej bi se rada zahvalila tudi vsem svojim študentom in študentkam, ki so vztrajno prihajali na predavanja ter s svojimi vprašanji in komentarji veliko pripomogli k odpiranju novih vrat v mojem raziskovalnem delu.

Nazadnje bi se rada srčno zahvalila tudi svojima staršema, sestri Simoni in bratu Urošu za brezpogojno ljubezen, podporo ter nesebično pomoč pri številnih opravkih. Hvala tudi tastu in tašči za razumevanje ter topel sprejem v družino in dom.

Predvsem pa bi se na tem mestu rada srčno zahvalila možu Tomažu, hčerkama in sinku, ki so bili ves čas nadvse potrpežljivi in večkrat primorani, da so si sami krajšali dolge praznične in nedeljske dni, ter mi v najtežjih trenutkih brezpogojno stali ob strani.

Knjigo posvečam stari mami Jožefi – Pepci, ki me je ljubeče spremljala v otroštvu in mladostniških letih.

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 6

31.1.2017 9:26:25

Uvod 忽瞟眇以響像 若鬼神之髣髴. 圖畫天地, 品類群生. 雜物奇怪, 山神 海靈. 寫載其狀, 托之丹青. 千變萬化, 事各繆形. (Feng, 2001, 33) Nenadoma pogled je oslepljen z zvenečimi podobami, ki se zdijo kot demoni in duhovi. Slika riše nebo in zemljo z vsemi vrstami in oblikami življenja, s pisano podobo čudnih bitij in duhov gora in morij. Upodobljene njihove oblike zaupane so barvam. Spremembe brez meja vsako bitje ovijajo v razlikujoče (prepletajoče) se oblike.

S temi verzi je poet Wang Yanshou 王延壽 (ok. 118–ok. 138) zajel enciklopedično karakternost zidne poslikave v Dvorani duhovne svetlobe (Lingguang dian 靈光 殿), ki je bila zgrajena v 2. st. pr. n. š. v jugozahodnem delu province Shandong 山東. Poslikava upodablja celotno podobo kozmičnega prostora z nešteto različnih bitij in v slikovni podobi zabeleži človeško zgodovino od prvih prednikov do kasnejših generacij. Čeravno tu ne gre za počivališče mrtvih, bi zgornji verzi lahko opisovali tudi notranjo podobo grobnih komor. Z vstopom v notranjost teh grobnih komor se človek znajde v središču univerzuma, obkrožen z množico najrazličnejših bitij, lebdeč na nebesni podobi okroglega stropa ali stoječ na celotni površini zemeljskih sten. Pogled po tleh razkrije številne dodatne predmete, katerih podrobnejši pregled prikaže podobno funkcijo, kot jo ima stenska poslikava v povezavi s prostorsko zasnovo: stvarstvo celotnega kozmičnega prostora, ki bi duši omogočil večni počitek.

Izhodišče pričujoče knjige je torej grobna umetnost dinastije Han 漢 (206 pr. n. š.–220 n. š.) ter vidiki tradicionalnega kitajskega kozmološkega sistema in razumevanja sveta, kot so razvidni iz arhitekture, prostorske razporeditve in umetnosti, povezane s pokopavanjem pripadnikov višjega družbenega sloja. Dinastija Han se je v 400-letnem obdobju razvila v enega najmogočnejših kitajskih imperijev in je igrala ključno vlogo v procesu oblikovanja celotne kitajske kulture. Bila je podobna tvorba kot rimski imperij na zahodu, s širitvijo na sosednja območja, proti osrednji Aziji, severu in jugu, pa je postala še večja od rimskega imperija in imela še več prebivalcev (Saje, 2009, 24). Z ustanovitvijo močne državne formacije sta se vzporedno razvijali tudi centralna oblast in njena birokracija. To je vodilo v selitev številnih uradnikov in generalov z novoimenovanimi uradnimi položaji na bolj oddaljena območja kitajskega cesarstva – v sedanje province Liaoning 遼 寧, Notranjo Mongolijo (Nei Meng 内蒙) in Gansu 甘肅 na severu kitajskega ozemlja ter v južne province, kot so Sichuan 四川, Yunnan 雲南, Guangdong 廣 東 in Guangxi 廣西, hkrati pa so posegli tudi v severni del Vietnama. Po uporu

7

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 7

31.1.2017 9:26:25

Rumenih turbanov, ki je izbruhnil leta 184, je bila osrednja planjava kitajskega območja vržena v naročje vojn in uporov, ki so vzpodbudili še večjo migracijo ljudi na mejna ozemlja. Tako se je prenesla tudi kultura ljudstva Han in s tem vse pokopne navade. Grobna konstrukcija in njena dekoracija osrednjega kitajskega območja je tako vidno vplivala na pokopno kulturo oddaljenih območij, saj je vpliv jasno opazen tako v arhitekturni kot tudi ikonografski zasnovi grobnic v provinci Liaoning na vzhodu ter v provinci Gansu na zahodu, kamor so migracije množično potekale.

Pri tem je treba poudariti, da je ta vpliv omenjene regije dosegel že sredi dinastije Han, po njenem padcu v času obdobja Wei 魏 (220–265) in Zahodnega Jina (Xi Jin 西晋) (265–316) pa zaznamo nov zagon, ki je nadalje vplival na konstrukcijo grobnic tudi v času Obdobja šestnajstih držav (Shiliu guo 十六國) (304–439) in v obdobju Severnih dinastij (Bei chao 北朝) (386–581). Vpliv je opazen celo v kasnejših budističnih skalnih jamah v kraju Dunhuang 敦煌.

Izbor dinastije Han torej temelji predvsem na pomembni vlogi, ki jo to obdobje igra v procesu oblikovanja celotne kitajske kulture, in njenem vplivu ne le na sosednja območja, temveč tudi na kasnejša obdobja. Čeravno so se v obdobju pred dinastijo Han že oblikovale številne politične, družbene, filozofske in kozmološke ideje, katerih izvoru lahko včasih sledimo vse v čas neolitskih kultur, pa se ravno v tem obdobju pojavijo močnejše akademske težnje, ki izpopolnijo in sistematizirajo različne tendence ter jih oblikujejo v skupek povezanih sistemov, s katerimi poskušajo prikazati delovanje tako posameznih naravnih načel kot celotne podobe obdajajočega kozmosa. Ta je neločljivo povezan z delovanjem ljudi kot posameznikov ter kot predstavnikov celotne družbene hierarhije. Tudi oblikovanje grobnih struktur se v tem času dokončno formulira, kar še posebej velja za gradnjo cesarskih grobnic, njihovemu vzoru pa z manjšimi dodatki in spremembami sledijo vse kasnejše dinastije. Drugi poglavitni razlog za izbor dinastije Han je bogato materialno gradivo, ki vedno znova prihaja na plan. Do danes so arheologi na celotnem območju kitajske države odkrili že več kot 20.000 grobov, ki pripadajo več kot 400-letnemu obdobju cesarske vladavine Han (Huang, 2003, 2). Številni grobovi razkrivajo najrazličnejše strukture, prikazujejo najrazličnejšo opremo in pokopne predmete ter razkrivajo celotno družbeno hierarhijo od najvišjega predstavnika oblasti, njegovih sorodnikov, plemičev, uradnikov, generalov in drugih pomembnejših oseb do najnižjih slojev in celo kaznjencev. Medtem ko je v nekaterih grobovih mogoče identificirati pokojnikov družbeni položaj in celo odkriti njegovo identiteto, večina grobov ostaja brez kakršnihkoli spominskih kamnov z napisi ali drugih predmetov, ki bi pripomogli k identifikaciji pokojnika. Na tem mestu je treba omeniti, da v razpravo niso vključeni vsi grobovi, temveč le grobnice s stensko poslikavo, ki so skupaj s celotno arhitekturno zasnovo še jasneje podajale 8

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 8

31.1.2017 9:26:25

takratno vizijo kozmološke strukture. Ostali grobovi so pri tem ponujali dodatno materialno oporo, ki je služila dokazovanju in potrjevanju posameznih argumentov.

Grob je kot zgodovinska, družbena in kulturna posebnost trenutni zapis o razvitosti takratnega družbenega ustroja, ki ponuja možnost rekonstrukcije konkretnih tehnoloških dosežkov, pa tudi bolj abstraktno-filozofskih ter drugih duhovnih in kozmoloških vrednot takratnega človeka. Poglavitni razlog za možnost tovrstne gradnje takratne družbene podobe je zagotovo ves čas prisotno in povsod razširjeno verovanje v samostojen obstoj duše, ki poseduje enake želje in hrepenenja kot še živeči predstavnik človeškega sveta. Strah pred maščevalno jezo duše v primeru neprimerne oskrbe pokojnikovega telesa in njegovega počitka ter hkrati želja po preseganju človekove minljivosti v obliki dušinega posmrtnega življenja sta vodila v gradnjo grobnih prostorov in v polaganje številnih predmetov, ki bi jih pokojnik morebiti potreboval v človeku neznanem svetu. Današnje delo arheologov, ki vedno znova izkopavajo na novo odkrite lokacije starodavnih grobov, tako ponuja bogat vpogled v takratno družbeno dejavnost in njene tehnološke dosežke, hkrati pa omogoča poglobljeno razumevanje takratnih duhovnih želja, življenjsko-filozofskih nazorov, njihovega dojemanja naravnih procesov in ne nazadnje delovanja celotnega univerzuma, kar je tudi rdeča nit pričujoče knjige.

Nobena druga civilizacija ni bila tako obsedena z gradnjo velikih kompleksov grobnih območij in njihovo poslikavo ter polaganjem tako številnih predmetov v podzemne sobane kot prav kitajska. Ta je že vse od 4. tisočletja pr. n. š. do začetka 20. stoletja posvečala ne le ogromno energije, temveč tudi neverjetno količino materialnega bogastva za izgradnjo podzemnih soban, ki so jih opremili z odličnimi in vrhunsko izdelanimi predmeti. Seveda je bilo največ dela in denarja usmerjenega v gradnjo cesarjevih grobnic in grobnic ostalih članov vladajočega sloja, ki so se tako razvile v velika podzemna in nadzemna mesta, obsegajoča tudi po več kvadratnih km površine. Pri tem je ključno vlogo gotovo igralo splošno načelo »služiti umrlemu, kot se služi živemu« (shi si ru shi sheng 事死如事生), torej skrbeti za umrlega na enak način, kot so skrbeli za živega člana družbe, kar je jasno vodilo v polaganje številnih predmetov v grob in v gradnjo vedno večjih grobov, ki so nazadnje spominjali na prava nesmrtna mesta. Prežetost s konfucijansko ideologijo spoštovanja starejših ljudi (xiao 孝) je posameznike in njihove potomce pri konstrukciji večnih počitkov vodila v neverjetno umetniško aktivnost in številne tehnološke inovacije.

Zaradi tega grobne sobane nikakor ne moremo vrednotiti zgolj kot posamezne arhitekturne strukture, temveč kot kraj z bogato umetniško produkcijo. Pri tem je seveda treba omeniti, da grobovi eminentnih predstavnikov družbe niso bili grajeni masovno ter da so vsak zase odražali lastne značilnosti, specifične lastnim

9

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 9

31.1.2017 9:26:25

ideološkim pogledom in statusu, hkrati pa je v arhitekturni zasnovi in ikonografski kompoziciji takratnih grobnic mogoče zaznati skupen duh tedanje dobe.

Gradnja grobnih komor in s tem grobna umetnost v kontekstu Vzhodne Azije tako predstavlja posebno zvrst umetnosti, ki zahteva specifičen metodološki pristop. Zaradi povezave s smrtjo in s tem povsem praktične funkcije grobovi kot taki niso bili dojemani kot predmet estetske veljave. Tudi starodavni pisci so se v večji meri izogibali zapisom o podzemnih komorah, kar pa se je povsem spremenilo z razvojem moderne arheologije in izkopavanjem številnih grobov. V njih so našli neprecenljive predmete iz žada, brona, keramike in drugih materialov, dragocene zvitke slik in kaligrafskih del, pomembne kiparske stvaritve, kopije bivališč, živali, predmetov in še bi lahko naštevali. Posamezni učenjaki so jih obravnavali kot individualne predmete in jih kot dodatno gradivo upoštevali pri raziskovanju posameznih umetniških produktov. Eden vodilnih strokovnjakov s področja grobne umetnosti Wu Hung ta pojav razlaga kot stranski produkt razvoja znanstvene discipline umetnostne zgodovine, v kateri so bile vse od 19. stoletja raziskave večinoma usmerjene na posamezne materiale in predmete iz teh materialov (Wu, 2009, 140). Še vedno se lahko v številnih muzejih sprehodimo po dvoranah s specifično tematiko razstavnega materiala, kot so npr. predmeti iz keramike ali porcelanaste posode, bronasti predmeti, slikarska dela, kiparske stvaritve itd., pri tem pa so v isti koš vrženi predmeti, ki so jih uporabljali v posvetne namene, in t. i. duhovni predmeti, ki so jih izkopali iz grobnic. Takšen način prikazovanja ne le popači prvotno funkcijo in namen posamičnih predmetov, temveč postane zgolj fragmentalni poskus predstavitve materialne kulture posameznih civilizacij, integriteta grobnice pa v istem trenutku izgubi funkcionalno podobo in originalno sporočilo. Le z upoštevanjem celotne arhitekturne strukture, njene dekoracije in številnih pokopnih predmetov, kjer je upoštevana umetniška zasnova kot celota, skupno s produkcijo, percepcijo in potrošnjo, podzemne strukture omogočijo natančen vpogled v zgodovinsko ozadje in moralno-kozmološke dileme tedanjega časa.

Obrat v tem pogledu je v zadnjem času mogoče opaziti v postavitvi t. i. muzejev in situ, ki na sami lokaciji skupaj z grobno strukturo predstavijo njeno notranjo sestavo ter posamezne izkopane predmete. Grobnica tako postane predmet historične rekonstrukcije, ki omogoča nadaljnje interpretacije. Hkrati se v zadnjih treh desetletjih pojavlja več raziskovalnih študij, ki niso osredotočene le na posamezne ikonografske vzorce in motive iz posameznih grobnic, temveč na grobnico kot celoto. Grobnica je bila namreč zasnovana, zgrajena in poslikana kot celota in kot tako jo je treba tudi obravnavati. V pričujoči razpravi bomo tako ne le poskušali zajeti celotno podobo posameznih grobnic, temveč bomo v celoti

10

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 10

31.1.2017 9:26:25

zajeli določeno skupino grobnic, ki jo v isto kategorijo uvršča stenska poslikava, hkrati pa jo časovno umeščamo v obdobje dinastije Han. S povezovanjem posameznih vidikov tradicionalnega kozmološkega sistema dinastije Han z različnimi materialnimi elementi grobne strukture in njene dekorativne opreme bo jedro razprave usmerjeno v kozmološko zasnovo grobnic s poslikavo, pri čemer bomo poskušali podati odgovore na vprašanji, kako in v kolikšni meri se duhovni svet manifestira skozi grobno arhitekturo in ikonografsko zasnovo ter v kolikšni meri je v prostorski in umetnostni zasnovi grobnic s poslikavo dinastije Han prisotna kozmološka percepcija.

Namen naše razprave je tako s pomočjo posamičnih analitičnih sklepov poiskati širši vzorec celotne podobe, ki bi hkrati temeljila na povezovanju posameznih sestavnih delov arhitekturnega grobnega kompleksa ter njegove umetnostne zasnove, ki se v tem kategorialnem aparatu izraža v stenski poslikavi. Posebne metode je s tega vidika zahtevala interpretacija umetniških del, kjer je bilo treba z razlago zaobjetih idej pojasniti simbolična sporočila. To je pomemben element, s katerim je mogoče s pomočjo idejnega ozadja pojasniti določen življenjsko nazorski pomen.

Odkrivanje kakršnihkoli oblikovnih, socioloških ali simbolnih podob v ikonografski kompozicijski shemi namreč ostaja fragmentarno, vse dokler podobe ostajajo interpretirane na individualni ravni, saj ne ponujajo celovitega in globljega vpogleda v celotno ikonografsko zasnovo ter s tem v originalni zgodovinski pomen.

Posamezen motiv slikovnega materiala je bil vedno postavljen v jukstapozicijo z ostalimi motivi, ki so ustvarjali logično podobo dekorativnih teženj. Tako je treba posamezne motive interpretirati v skladu s celotno slikovno shemo, pri tem pa je odločilnega pomena sama lokacijska umeščenost in s tem povezovanje arhitekturnih delov s slikarsko zasnovo. Seveda je treba pri tovrstnih študijah upoštevati tudi posamezne dejavnike, ki prispevajo k različnosti posameznih grobnih zasnov, ter paziti, da ne bi zapadli pod vpliv prevelike posploševalne težnje.

Poleg arheološkega materialnega gradiva so ključno vlogo v naši razpravi odigrali starodavni literarni viri, na osnovi katerih je bil ponovno interpretiran ikonografski material, v povezavi z arhitekturno strukturo. V razpravo so vključeni tako viri, ki so nastali v času dinastije Han, kot tudi viri, ki so bili spisani v obdobju pred to dinastijo. Akademska, družbena in politična elita dinastije Han je namreč prav na osnovi zgodnejših virov gradila svoje misli, kozmološko in družbeno podobo ter filozofsko-abstraktna načela. Ti viri tako ponujajo bogat vir izvornih misli ter možnost rekonstrukcije kasnejših transformacij. V manjši meri so ponekod kot dokazno gradivo služili tudi viri kasnejših obdobij, ki pa večinoma vključujejo razprave in posamezne citate iz preteklih obdobij, večinoma iz časa dinastije Han. Pri tem je

11

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 11

31.1.2017 9:26:25

bilo treba paziti na pravilno interpretacijo kitajskih pisnih virov in na avtentičnost posameznih tekstov oz. na kasnejše interpolacije posameznih piscev. V razpravo so tako vključeni izključno viri, za katere je večinoma vsaj približno dokazano, da so nastali kot plod burnih razprav in dogodkov pred časom ali v času dinastije Han. Pomembno je tudi, da pričakovani rezultati in ocene, ki potrjujejo prisotnost kozmološke percepcije in duhovnega sveta v zasnovi grobnic, izhajajo iz posebnosti kitajskega kulturnega okolja, saj je treba posebej paziti, da ne bi enostavno prevzeli uveljavljenih modelov iz drugih kultur in s tem zapadli evropocentričnim ocenam.

Knjiga je razdeljena na pet večjih poglavij. Prvo poglavje je posvečeno kozmološkim načelom dinastije Han. Ta se odražajo predvsem v korelativni kozmologiji dveh kozmičnih sil yin 陰 in yang 陽, ki z nenehnim prepletanjem in medsebojnim delovanjem v gibanju kroga petih xingov1 五行 v vsakem spreminjajočem trenutku ustvarjajo novo podobo celotnega kozmičnega prostora. Posebej je prikazana kozmologija yin-yang wuxing 陰陽五行, ki ji sledi takratno dojemanje prostorskega koncepta kozmosa, s posebnim poudarkom na delitvi nebesne sfere.

V zadnjem delu tega sklopa je prikazan še mitološki in religiozni vidik kozmologije, saj bi bilo kakršnokoli prikazovanje kozmologije, ki ignorira božanski vidik, povsem zavajajoče.

Drugo poglavje ponuja celovit pregled vseh do danes izkopanih grobnic s poslikavo iz dinastije Han, jih lokacijsko umešča v kitajski prostor, prikaže arhitekturne značilnosti in njihov postopni razvoj, ponudi vsebinsko analizo ikonografskega materiala in členitev vsebinske tematike ter pri tem prikaže kronološki razvoj in specifike različnih časovnih obdobij znotraj dinastije Han. Tretje poglavje, jedro celotne razprave, je posvečeno kozmološki zasnovi grobne strukture. Pokazati želi, kje, kako in v kolikšni meri se kozmološki in duhovni svet manifestirata skozi grobno arhitekturo in slikarsko zasnovo. V posameznih podpoglavjih so podrobneje predstavljeni odraz prostorske zasnove kozmosa v konstrukciji grobnih komor, prikazovanje nebesnih teles, ki konkretno stropno podobo grobne komore spremenijo v simbolno podobo kozmično-nebesnega prostora, simbolna polarnost kozmičnih sil yin in yang s podrobno predstavitvijo posameznih simbolnih kod, simbolizacija štirih smeri in štirih letnih časov ter simbolno kroženje petih xingov, kot jih udejanja grobno stensko slikarstvo dinastije Han. Glede na to, da je prav čas dinastije Vzhodni Han (Dong Han 東漢) (25–220) čas, ko se na Kitajsko po različnih poteh začne širiti val nove budistične miselnosti, je 1

Običajni slovenski prevod za kitajski izraz wuxing je »pet elementov«. Razlogi proti temu prevodu in razlogi za običajno neprevajan izraz v pričujoči knjigi so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju, v poglavju, ki se nanaša na korelativno kozmologijo yin-yang wuxing.

12

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 12

31.1.2017 9:26:25

naslednji sklop (četrto poglavje) posvečen budističnim elementom, ki se začnejo pojavljati v grobnicah, pri tem pa se razprava osredotoča predvsem na pojav lotosa na stropu grobnic. Medtem ko je lotos večinoma interpretiran kot budistični motiv, je s komparativno analizo slikovnega in primarnega tekstualnega gradiva prikazano, da lotos nikakor ne predstavlja zgolj budističnega motiva, temveč je globoko ukoreninjen v zgodnji kitajski tradiciji in se je kot tak najverjetneje razvil iz motiva sonca.

Zadnji sklop (peto poglavje) je posvečen predvsem iskanju pomena prikazovanja kozmičnih načel ter s tem izgradnje umetne rekonstrukcije kozmične podobe v prostorski in umetnostni zasnovi hanskih grobnic s poslikavo.

Za zaključek uvodnega dela velja spregovoriti še o posameznih tehničnih podrobnostih pričujoče knjige. Za vse kitajske izraze z izjemo daljših citatov iz klasičnih del je uporabljen uradni latinizirani zapis Ljudske republike Kitajske, imenovan pinyin 拼音, pri tem pa se pismenka nahaja le ob prvotni omembi tovrstnega izraza. Če k boljšemu vsebinskemu razumevanju pripomore poznavanje pismenk, so te izjemoma dodane tudi ob ponovitvah posameznih izrazov. Pismenke so izpuščene pri vseh kitajskih izrazih v naslovih posameznih poglavij ter v seznamih slikovnega in ostalega gradiva. V skladu s konvencionalnimi pravili zgodovinskih študij so uporabljene tradicionalne pismenke. Zaradi specifičnih pomenov določenih kitajskih izrazov, ki jim v okviru zahodnoevropske jezikovne tradicije le s težavo poiščemo primerne ekvivalente, izrazi večinoma ostajajo v neprevedeni obliki, njihov pomen pa je pri tem širše obrazložen v samem tekstu. Če je uporabljen slovenski prevod, je v široki množici različnih možnih prevodov prikazan poudarek na dotičnem pomenu. Tudi drugi kitajski izrazi, katerih prevodi bolj ali manj ustrezajo slovenskim približkom, ostajajo v neprevedeni obliki, prevodi pa so omenjeni le ob prvi omembi posameznih izrazov. Izjema je izraz xiu 宿, ki se nanaša na posamezna ozvezdja, razporejena vzdolž ekvatorske oz. ekliptične nebesne ravnine, in je preveden z izrazom »loža« ali »zvezdna loža«. Zaradi ritmike povezanih besed sta v tekstu namesto kitajskih izrazov Xiwangmu 西王母 in Dongwanggong 東王 公 večkrat uporabljena slovenska prevoda: »Mati zahodnega kraljestva« in »Oče vzhodnega kraljestva«. Vsi citati in kitajski izrazi, z izjemo lastnih imen, so v tekstu zapisani v kurzivni obliki, prav tako pa tudi imena mitoloških oseb in krajev. V kurzivni obliki so zapisani tudi vsi literarni viri, katerih naslovi so prevedeni le ob prvi omembi, ob nadaljnji omembi posameznih virov pa je uporabljen originalen naziv.

V razpravo so vključeni izvirni kitajski citati, katerih prevodi temeljijo na klasičnih tekstih in njihovih sodobnih ali kasnejših komentarjih, ter so tako povsem avtorsko delo. Če v tekstu, ki operira s konkretnimi podatki posameznih grobnic

13

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 13

31.1.2017 9:26:25

s poslikavo, ni posebej omenjen vir informacij, te izhajajo izključno iz originalnih arheoloških poročil, na osnovi katerih temelji proučevanje posameznih grobnic. Po zaključenem arheološkem izkopavanju je arheološka skupina v različnih arheoloških vestnikih strokovno in širšo javnost seznanila z izsledki grobnih izkopavanj in drugimi grobnimi podatki. Ti podatki so največkrat podani v naslednjih treh arheoloških revijah: Wenwu 文物 (Kulturni ostanki), Kaogu 考古 (Arheološke študije) in Kaogu xuebao 考古學報 (Arheološki časopis). Arheološka poročila vsebujejo vse podatke o izkopavanju ter podajo arhitekturno strukturo, gradbeni material, natančne mere posameznih sestavnih delov, podroben opis slikovnih upodobitev na posameznih arhitekturnih delih, seznam vseh dodanih predmetov ter vse druge relevantne informacije. Arheološka poročila so v sklopu literature omenjena v posebni razčlenitvi. Celoten pregled vseh grobnic s poslikavo pa je prikazan v prilogi na koncu knjige, kjer so navedene tudi zaporedne številke, pod katerimi so uvrščena arheološka poročila o posameznih grobnicah v sklopu literature.

Nekateri deli posameznih poglavij so bili v preteklih letih že objavljeni v različnih strokovnih revijah, tu pa se pojavijo v predelani obliki, s poudarkom na različnih kontekstih ter v sklopu celote, ki nazorno prikaže odraz kozmoloških načel znotraj celotne grobne strukture.

14

V_svetu_nesmrtnih_bitij_FINAL.indd 14

31.1.2017 9:26:25

Nataša Vampelj Suhadolnik V_svetu_nesmrtnih_bitij_naslovka_FINAL.indd 1

Nataša Vampelj Suhadolnik

ISBN 978-961-237-881-3

ISBN 978-961-237-881-3

9 789612 378813

V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinastije Han in njena kozmološka zasnova

Nataša Vampelj Suhadolnik (roj. 1975 v Ljubljani) je izredna profesorica na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Po zaključeni Gimnaziji Poljane in Srednji glasbeni šoli (1994) je na Filozofski fakulteti študirala zgodovino, umetnostno zgodovino in sinologijo.

Leta 2006 je na isti fakulteti doktorirala na Oddelku za zgodovino. Že med študijem se je več let strokovno izpopolnjevala na različnih univerzah na Tajvanu in L.R. Kitajski, kjer je na Univerzi mesta Chengdu in Pedagoški univerzi Sichuan opravila prvo leto doktorskega študija. Po doktoratu je delovala kot gostujoča raziskovalka na Centru za kitajske študije v Taipeiju (2009), Univerzi Wuhan (2010) ter v Nacionalnem muzeju Gugong v Taipeiju (2013/14). V svojem raziskovalnem delu se ukvarja s kitajsko tradicionalno in moderno umetnostjo, kozmološko zasnovo grobne umetnosti, kitajsko budistično umetnostjo, materialno kulturo in chinoiserie. Trenutno se ukvarja tudi s projektom identifikacije, kategorizacije in digitalizacije kitajskih predmetov v Sloveniji. Nataša Vampelj Suhadolnik je tudi pobudnica in ena izmed ustanoviteljev Evropskega združenja za azijsko umetnost in arheologijo (EAAA) in njegova prva predsednica. Hkrati je tudi članica upravnega odbora Evropske zveze za kitajske študije (EACS). Rezultate svojih raziskav redno objavlja tako v slovenskih kot mednarodnih znanstvenih revijah, za znanstveno raziskovalno delo in pedagoške dosežke pa je prejela tudi véliko priznanje FF UL.

V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinastije Han in njena kozmološka zasnova

Monografija, ki je pred vami, je prvo delo v slovenskem jeziku, ki obravnava kitajsko umetnostno zgodovino in kot taka predstavlja pionirsko delo na področju kitajske umetnostne zgodovine v slovenskem prostoru. Monografija obravnava grobno umetnost kitajske dinastije Han (206 pr. n. š.–220 n. š.), pri čemer se osredotoča na odraz tradicionalnega kitajskega kozmološkega sistema – predvsem teoriji yin-yang wuxing in »pokrivajočega neba« – v arhitekturni zasnovi in ikonografski kompoziciji grobnic s poslikavo. »Monografija obravnava umetniške in kozmološke razsežnosti grobne umetnosti kitajske dinastije Han, ki so imele merodajen vpliv na razvoj kulturnih, družbenih in ideoloških (ter s tem tudi političnih) vidikov omenjenega obdobja, hkrati pa je v njih zaznati tudi osnovo nadaljnjega razvoja kitajske idejne in umetnostne zgodovine. Posebej dragocena je pri tem avtoričina falzifikacija teze, ki je doslej prevladovala v kitajski umetnostni zgodovini, in po kateri naj bi motiv lotosovega cveta na stropih grobnic dinastije Han predstavljal simbol, »uvožen« iz izvorno indijskega budizma. Z zelo natančno in prepričljivo analizo tega motiva dokaže, da je v resnici pri tem šlo za simbol, ki je globoko zakoreninjen že v veliko zgodnejši, avtohtoni kitajski tradiciji. Knjiga se vsekakor uvršča med najaktualnejša znanstvena dela na področju kitajske umetnostne zgodovine in sicer ne zgolj v slovenski, temveč tudi v mednarodni sinologiji.« Iz recenzije Jane Rošker

31.1.2017 8:06:43