Veličina tradicionalne Kitajske

Page 1

VELIC KITAJ ISBN 978-961-237-926-1

Pričujoča knjiga sodi v opus štirih del Zgodovina Kitajske in je dopolnjen ponatis istoimenske knjige iz leta 2009. Pokriva obdobje cesarskih dinastij od Qin do Song, ki se prične s postavitvijo temeljev tradicionalne družbe, ko je dinastija Qin prvič združila Kitajsko. To obliko vladavine je utrdila naslednja dinastija Han, ki je po štirih stoletjih zaključila svoj dinastični ciklus. Razvoj se je nadaljeval v nemirnem, več kot tri stoletja dolgem obdobju, ko je prevladovala politična razdrobljenost, v kateri so potekali procesi, ki so vodili k združitvi in so na višjem nivoju obnovili model tradicionalne konfucijanske družbe. Drugi vzpon tradicionalne družbe je bil bleščeč, saj je postala Kitajska v obdobju Tang gospodarsko, tehnično in kulturno vodilna dežela na svetu. Po tem, več kot tri stoletja dolgem dinastičnem ciklusu je ponovno nastopilo obdobje politične razcepljenosti, ki pa je bilo tokrat krajše, tako da je Kitajska že čez pol stoletja krenila v nov dinastični ciklus z ustanovitvijo dinastije Song. Prav to obdobje je pomenilo vrh kitajske tradicionalne družbe, ko država vojaško sicer ni bila povsem enakovredna mogočnim nomadskim vojskam, ki so pritiskale s severa, vendar pa je na področju znanja, tehnologije, državne uprave, gospodarstva in kulture še povečala svojo prednost pred ostalim svetom.

Velicina_kitajske_naslovka_FINAL.indd 1

MITJA SAJE (1947) je redni pro-

fesor na Oddelku za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF). Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (EF) l. 1972. Od l. 1973 je bil svetovalec v republiškem izvršnem svetu, kjer je spremljal makroekonomsko problematiko razvoja svetovnega gospodarstva. Magistrski študij je opravil iz kitajske zgodovine v letih 1976 do 1978 na Univerzi v Nankingu. Od l. 1981 je delal kot lektor za kitajski jezik na FF. Sodeloval je pri ustanovitvi prve jugoslovanske orientalistične revije Kulture Istoka l. 1984 in bil nato član uredniškega odbora do l. 1990. Doktoriral je l. 1994 na FF in bil naslednje leto med ustanovitelji Oddelka za azijske in afriške študije na FF. Od l. 1981 je član Evropske zveze za

kitajske študije (EACS), kjer je z referati sodeloval na 10 kongresih in bil glavni organizator konference v Ljubljani (2006). Od leta 2003 raziskuje delo in življenje misijonarja Avguština F. Hallersteina na Kitajskem. Med letoma 2008–2009 je sodeloval v projektu EU: Hallerstein v okviru medkulturnega sodelovanja med EU in Kitajsko in izdal monografijo A. Hallerstein – Liu Songling: The Multicultural Legacy of Jesuit Wisdom and Piety at the Qing Dynasty Court. Od l. 2006 je gostujoči profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu za predmet Zgodovina Kitajske. Je soustanovitelj Konfucijevega inštituta (2010) na EF v Ljubljani in član upravnega odbora ter se posveča gospodarskim vprašanjem Kitajske v procesu globalizacije.

MITJA SAJE: VELIČINA TRADICIONALNE KITAJSKE ZGODOVINA KITAJSKE OD DINASTIJE QIN DO SONG

9 789612 379261

MITJA SAJE

VELIČINA TRADICIONALNE KITAJSKE ZGODOVINA KITAJSKE OD DINASTIJE QIN DO SONG Oddelek za azijske študije Ljubljana 2017

31.5.2017 15:03:26


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.