Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih

Robert Grošelj

Robert Grošelj

Robert Grošelj je asistent za prevodoslovje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Na isti fakulteti je l. 2004 diplomiral iz italijanskega jezika in knji ž evnosti ter primerjalnega slovanskega jezikoslovja (za diplomsko delo iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja je l. 2004 prejel fakultetno Prešernovo nagrado za študente). Oktobra 2004 je postal mladi raziskovalec na Oddelku za slavistiko (smer Primerjalno slovansko jezikoslovje), kjer je l. 2010 doktoriral z disertacijo Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih. Od oktobra 2009 je kot asistent za prevodoslovje zaposlen na Oddelku za prevajalstvo, kjer sodeluje pri italianisti č nih predmetih (medjezikovno posredovanje, prevajanje v sloven šč ino, italijanska slovnica, italijanska književnost, terminologija in področni jeziki). – Njegovo znanstveno-raziskovalno delo obsega preučevanje primerjalne in kontrastivne skladnje slovanskih jezikov (diahroni, sinhroni vidiki), znotraj slednje predvsem teorije sklona in vezljivosti. Del njegovih raziskav se usmerja v kontrastivno preuč evanje slovenšč ine in italijanščine, s poudarkom na prevajalsko relevantnih temah, in prevodoslovje.

ISBN 978-961-237-442-6

9 789612 374426 >

Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih

Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih

V monografiji […] se raziskujeta dva skladenjska pojava (pomenska vezljivost in strukturna vezava) in njun razvoj v korpusu splošnoslovanskih glagolov umevanja, tj. glagolov mišljenja (*myslit i/*myslěti, *mьněti/mьniti, *měniti) in glagolov védenja (*uměti, *věděti, *znati) v sedmih slovanskih idiomih. Raziskava je sistematično zajela ohranjeno slovarsko gradivo od najstarejših časov. […] Vsebina monografije ustreza naslovu, raziskovanje zastavljenih ciljev pa pomeni pionirski prispevek k aktualizaciji skladenjsko motivirane problematike v preučevanju zgodovinske skladnje slovanskih jezikov […].

Alenka Šivic-Dular Monografija je eden redkih celovito zaključenih primerjalno-kontrastivnih prispevkov iz zgodovinske skladnje z vnosom aktualnih skladenjskih teorij (vključno z metodologijo) v dosedaj večinoma oblikoskladenjske in besednoredne raziskave slovanske zgodovinske skladnje. Raziskava vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih je nadgradila dosedanje vezljivostno-vezavnostne analize z doslednim upoštevanjem pomenske usmerjenosti, vseh vezavnosti, njihovega časovnega pojavljanja, stabilnosti in medsebojnih razmerij. […] Z vidika razvoja slovensko-slovanske vezljivosti pa je delo tudi bazični raziskovalni prispevek na področju primerjalnoslovanskega in tudi slovenskega jezikoslovja.

Andreja Žele

Robert Grošelj

Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih

Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih Zbirka: Razprave FF Avtor: Robert Grošelj Recenzenta: Alenka Šivic Dular, Andreja Žele Lektor: Bojana Maltarić Prevod povzetka: Robert Grošelj Tehnična urednica: Lavoslava Benčić Fotografija na naslovnici: Supraseljski zbornik (fragment ljubljanskega dela zbornika; NUK, Ljubljana) © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2011.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Oblikovanje in prelom: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2011 Prva izdaja Tisk na zahtevo Cena: 29,90 EUR Publikacijo je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.16'367.4/.6 GROŠELJ, Robert, 1978Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih / Robert Grošelj ; [prevod povzetka Robert Grošelj]. - 1. izdaja. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011. - (Razprave FF) ISBN 978-961-237-442-6 257133056

Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1.1

Namen in cilji dela. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

1.2

Gradivo in korpus. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 1.2.1 Jeziki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1.2.2 Gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1.2.3 Korpus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.2.4 Problemske točke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

1.3 Metode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 1.3.1 Pomenska analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 1.3.2 Vezljivostna analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 1.4

Opredelitev osnovnih vezljivostnih pojmov . . . . . . . . . . . . . . .21

1.5

Potek vsebine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25

2 Pomensko polje glagolov umevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 2.1

Teoretična opredelitev pomenskega polja. . . . . . . . . . . . . . . .27

2.2

Pomensko polje umevanja z zgodovinskokulturološkega vidika. . 30

2.3

Pomensko polje umevanja z zgodovinskopomenoslovnega vidika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

2.4

Pomensko polje umevanja z etimološkega vidika . . . . . . . . . . .34 2.4.1 Praslovansko *mslь, rod. *msli . . . . . . . . . . . . . 35 2.4.2 Praslovansko *mьnti (sę), sed. *mьnj (sę) . . . . . . . . . 36 2.4.3 Praslovansko *měnti, sed. *měnj . . . . . . . . . . . . . . . . 38 2.4.4 Praslovansko *um, rod. *um . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 2.4.5 Praslovansko *vděti, sed. *vě(d)m . . . . . . . . . . . . . . 41 2.4.6 Praslovansko *znti, sed. *znjǫ . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

2.5

Pregled gradiva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43

3 Izbor sodobnejših vezljivostnih pristopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 3.1

Sinhrone vezljivostne razprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 3.1.1 Vezljivost v povojih (Tesnière, 1959) . . . . . . . . . . . . . . 45 3.1.2 Vezljivost v slovenskem jezikoslovju . . . . . . . . . . . . . . 47 3.1.3 Vezljivost v češkem jezikoslovju . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

3

3.1.4 Vezljivost v poljskem jezikoslovju . . . . . . . . . . . . . . . . 74 3.1.5 Vezljivost v ruskem jezikoslovju . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 3.1.6 Vezljivost v hrvaškem in srbskem jezikoslovju . . . . . . . . 87 3.1.7 Vezljivost v sodobnem nemškem jezikoslovju . . . . . . . . 99 3.1.8 Povzemalno o sinhronih vezljivostnih razpravah . . . . . 105 3.2

Opomba o diahronih vezljivostnih raziskavah glagolov umevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 3.2.1 Primerjalnoslovanska skladnja (Miklošič, 1868–1874) . . 107 3.2.2 Vezava *uměti, *věděti in *znati v slovanskih jezikih (H. Orzechowska) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 3.2.3 Določila glagolov govorjenja in mišljenja v zgodovini hrv. jezika (Hudeček, 2001; 2003) . . . . . . . . 110 3.2.4 Glagolska vezava v »Vesti-Kuranty« (Maier, 2006) . . . . . 111 3.2.5 Predmet in prehodnost v zgodovini ruskega jezika (Krys’ko, 2006) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 3.2.6 Povzemalno o diahronih vezljivostnih razpravah v zvezi z glagoli umevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113

4 Razvoj vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih . . . . . . . . 115 4.1

Vezava glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini . . . . . . . 115 4.1.1 Pomeni glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini . 115 4.1.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 4.1.3 Vezljivost glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 4.1.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 4.1.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v stari cerkveni slovanščini 137

4.2

Vezava glagolov umevanja v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . 143 4.2.1 Pomeni glagolov umevanja v slovenskem jeziku . . . . . 143 4.2.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 4.2.3 Vezljivost glagolov umevanja v slovenskem jeziku . . . . 165 4.2.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 4.2.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v slovenskem jeziku . . . . . 185

4

4.3

Vezava glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku . . . . . 194 4.3.1 Pomeni glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 4.3.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 4.3.3 Vezljivost glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228 4.3.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256 4.3.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v srbskem in hrvaškem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261

4.4

Vezava glagolov umevanja v češkem jeziku . . . . . . . . . . . . . . 270 4.4.1 Pomeni glagolov umevanja v češkem jeziku . . . . . . . . 270 4.4.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v češkem jeziku 273 4.4.3 Vezljivost glagolov umevanja v češkem jeziku . . . . . . . 304 4.4.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 328 4.4.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v češkem jeziku . . . . . . . 332

4.5

Vezava glagolov umevanja v poljskem jeziku . . . . . . . . . . . . . 342 4.5.1 Pomeni glagolov umevanja v poljskem jeziku . . . . . . . 342 4.5.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v poljskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 344 4.5.3 Vezljivost glagolov umevanja v poljskem jeziku . . . . . . 365 4.5.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 388 4.5.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v poljskem jeziku . . . . . . 392

4.6

Vezava glagolov umevanja v ruskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . 401 4.6.1 Pomeni glagolov umevanja v ruskem jeziku . . . . . . . . 401 4.6.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v ruskem jeziku 405 4.6.3 Vezljivost glagolov umevanja v ruskem jeziku . . . . . . . 435 4.6.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463 4.6.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v ruskem jeziku . . . . . . . 467

4.7

Prislovno določilo (ADV) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 481 4.7.1 ADV kot pravo vsebinsko določilo . . . . . . . . . . . . . . 481

5

4.7.2 »Nadomestno« določilo ADV kot samostojna določilna možnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 482 4.7.3 »Nadomestno« določilo Sak* kot del desne določilne možnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 485 5 Primerjava vezave posameznih glagolov umevanja v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 491 5.1

Vezava odrazov psl. *mysliti v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . 491 5.1.1 Pomeni odrazov psl. *mysliti v slovanskih jezikih . . . . . 491 5.1.2 Pomen a. ‘misliti, razmišljati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . 492 5.1.3 Pomen b. ‘imeti namen, nameravati’ . . . . . . . . . . . . . 495 5.1.4 Pomen c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ . . . . . . . . . . . 497 5.1.5 Pomen d. ‘skrbeti za; upoštevati’ . . . . . . . . . . . . . . . . 499 5.1.6 Pomen e. ‘pričakovati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 500

5.2

Vezava odrazov psl. *mьněti v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . 500 5.2.1 Pomeni odrazov psl. *mьněti v slovanskih jezikih . . . . . 500 5.2.2 Pomen a. ‘misliti, meniti; imeti za’ . . . . . . . . . . . . . . . 501 5.2.3 Pomena b. ‘upati’ in c. ‘nameravati’ . . . . . . . . . . . . . . . 505 5.2.4 Pomen d. ‘pomeniti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 506 5.2.5 Pomen e. ‘ceniti, spoštovati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 507 5.2.6 Pomen f. ‘sumiti, imeti za krivega’ . . . . . . . . . . . . . . . 507 5.2.7 Pomen g. ‘pričakovati, predvidevati’ . . . . . . . . . . . . . . 507 5.2.8 Pomen h. ‘zdeti se’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 508 5.2.9 Pomen i. ‘biti samozavesten’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . 508 5.2.10 Pomen j. ‘zelo želeti, komaj čakati’ . . . . . . . . . . . . . . . 508

5.3

Vezava odrazov psl. *měniti v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . 508 5.3.1 Pomeni odrazov psl. *měniti v slovanskih jezikih . . . . . 508 5.3.2 Pomen a. ‘misliti, meniti; imeti za’ . . . . . . . . . . . . . . . 509 5.3.3 Pomen b. ‘spominjati, omenjati’ . . . . . . . . . . . . . . . . 511 5.3.4 Pomen c. ‘nameravati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 512 5.3.5 Pomen d. ‘reči, dejati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 513 5.3.6 Pomen e. ‘namenjati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 514 5.3.7 Pomen f. ‘pomeniti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 514 5.3.8 Pomen g. ‘pridržati, zagotoviti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . 515

6

5.3.9 Pomen h. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ . . . . . . . . . . . 515 5.3.10 Pomen i. ‘tikati se, prisojati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 515 5.3.11 Pomen j. ‘obljubljati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 515 5.4

Vezava odrazov psl. *uměti v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . . 515 5.4.1 Pomeni odrazov psl. *uměti v slovanskih jezikih . . . . . . 515 5.4.2 Pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ in b. ‘obvladati, biti zmožen’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 516 5.4.3 Pomen c. ‘razumeti, dojemati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . 519 5.4.4 Pomen d. ‘imeti navado’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 519 5.4.5 Pomen e. ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 520

5.5

Vezava odrazov psl. *věděti v slovanskih jezikih. . . . . . . . . . . . 520 5.5.1 Pomeni odrazov psl. *věděti v slovanskih jezikih . . . . . . 520 5.5.2 Pomen a. ‘vedeti, znati, poznati’ . . . . . . . . . . . . . . . . 521 5.5.3 Pomen b. ‘voditi, upravljati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 526 5.5.4 Pomen c. ‘doživljati, imeti izkušnje’ . . . . . . . . . . . . . . 527 5.5.5 Pomen d. ‘prištevati, šteti k’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 527

5.6

Vezava odrazov psl. *znati v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . . 527 5.6.1 Pomeni odrazov psl. *znati v slovanskih jezikih . . . . . . 527 5.6.2 Pomen a. ‘vedeti, znati, poznati’ . . . . . . . . . . . . . . . . 529 5.6.3 Pomen b. ‘zavedati se; prepoznavati’ . . . . . . . . . . . . . 534 5.6.4 Pomen c. ‘izvedeti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 534 5.6.5 Pomen d. ‘morati, treba biti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 534 5.6.6 Pomen e. ‘moči’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 534 5.6.7 Pomen f. ‘imeti navado; dogajati se’ . . . . . . . . . . . . . . 535 5.6.8 Pomen g. ‘skrbeti za, slišati za’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . 535 5.6.9 Pomen h. ‘priznavati, priznati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . 535 5.6.10 Pomen i. ‘izpovedovati, pričevati’ . . . . . . . . . . . . . . . 536 5.6.11 Pomen j. ‘spominjati se’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 536 5.6.12 Pomen k. ‘prerokovati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 536 5.6.13 Pomen l. ‘čutiti; trpeti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 537 5.6.14 Pomen m. ‘opažati, spoznavati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . 537 5.6.15 Pomen n. ‘priznavati (kot); opredeljevati se za’ . . . . . . . 537

7

5.6.16 Pomen o. ‘doživljati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 538 5.6.17 Pomen p. ‘biti videti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 538 6 Sklepne ugotovitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 539 6.1

Diahrono raziskovanje vezljivosti – problem korpusa in odprte možnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 541

6.2 Desiderata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 542 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 545 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 547 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 549 Stvarno in imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 563 Seznam shem in tabel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 575 Seznam krajšav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 585 Oznake določil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 587

8

Predgovor Razprava Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih je deloma spremenjena in dopolnjena istoimenska doktorska disertacija, ki je bila obranjena februarja 2010 na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

V njej se posvečam vprašanjem razvoja vezave splošnoslovanskih glagolov umevanja (tj. mišljenja in védenja) v izbranih slovanskih jezikih (v stari cerkveni slovanščini, slovenščini, srbščini in hrvaščini, češčini, poljščini in ruščini). Raziskava vezave temelji na sodobnih vezljivostnih pristopih, ki v izhodišče postavljajo pomensko usmerjenost, ta pa se izrazno realizira v obliki vezavnostnih vzorcev.

Sprememba vezave je torej posledica spremenjenih vezljivostnih lastnosti glagola.

Z raziskavo vezave (in, širše, vezljivosti) splošnoslovanskih glagolov umevanja v zgodovinski perspektivi sem skušal aktualizirati in dopolniti večinoma oblikoskladenjske in besednoredne raziskave slovanske zgodovinske skladnje (tudi sicer je znotraj zgodovinskega jezikoslovja skladnja ena izmed manj raziskanih jezikovnih ravnin).

Glede na disertacijo so izpuščene priloge z ilustrativnimi zgledi (po jezikih), ki natančneje ponazarjajo posamezne vezavnostne vzorce; ponazarjalno gradivo je vključeno v osnovno besedilo razprave.

Na koncu bi se rad najlepše zahvalil mentoricama pri doktorski disertaciji, red. prof. dr. Alenki Šivic-Dular in izr. prof. dr. Andreji Žele, za strokovno vodstvo, nasvete in spodbude ob pisanju dela, Bojani Maltarić za jezikovni pregled besedila, zaposlenim v knjižnici oddelkov za slavistiko in slovenistiko za vso dragoceno literaturo, ki je lahko romala z njihovih polic na mojo pisalno mizo. Zahvala gre tudi prijateljem, ki so mi ob pisanju disertacije in razprave stali ob strani, posebej pa se zahvaljujem svoji družini – to delo gotovo ne bi nastalo brez njihove vsestranske in iskrene podpore.

Robert Grošelj

9

1

Uvod*

1.1

Namen in cilji dela

Razprava je zamišljena kot prispevek k opisom zgodovinske skladnje, ki je znotraj zgodovinskega jezikoslovja ena izmed manj raziskanih jezikovnih ravnin (Hock, 1991; Harris-Campbell, 1995); podobno stanje zaznamuje tudi slovanski (in slovenski) prostor.

Splošni namen razprave sestavljata (1) aktualizacija in dopolnitev primerjalnih slovanskih skladenjskih raziskav ter (2) raziskava razvoja vezljivosti (predvsem vezave) v slovanskih jezikih. Zadnji namen pomeni vnos aktualnih skladenjskih tem (z metodologijo) med večinoma oblikoskladenjske in besednoredne raziskave slovanske zgodovinske skladnje.

Glavni specifični cilj razprave je raziskava razvoja vezave (v okvirih vezljivostne teorije) splošnoslovanskih glagolov umevanja. Domnevam namreč, da se s spreminjanjem pomena glagolov spreminjata tudi njihova vezljivost in vezava.

Sprememba vezave se bo torej pokazala kot sprememba oblikoslovne realizacije udeležencev, ki nastopi zaradi spremenjenih vezljivostnih lastnosti glagola (prim. Žele, 2003).

Glavni specifični cilj razprave bo dosežen prek naslednjih delnih specifičnih ciljev: (1) teoretično in praktično bodo opredeljeni splošnoslovanski glagoli umevanja; (2) na podlagi leksikografskih del bo določeno pomenje posameznih glagolov umevanja v slovanskih jezikih (s časovno opredelitvijo pojavljanja posameznega pomena); (3) znotraj posameznih pomenov bodo vzpostavljene vezljivostne možnosti v obliki pomenskih in vezavnostnih vzorcev, pri čemer se bo pokazala njihova stabilnost oz. nestabilnost po obdobjih; (4) v okvirih posameznih jezikov bo primerjan razvoj vezave po pomenih; (5) primerjan bo razvoj vezave posameznih glagolov med slovanskimi jeziki.

Stranski specifični cilj je izdelava metodološkega pristopa za diahrono raziskavo vezljivosti oz. vezave (glej poglavji 1.3, 1.4); podporno vlogo v izdelavi metode imata: (1) pregled relevantnih sodobnih vezljivostnih pristopov ter nevezljivostnih slovanskih skladenjskih del; (2) ocena obstoječih razprav, ki so se ukvarjale (tudi) z razvojem vezljivosti in vezave glagolov umevanja. *

Besedilo razprave je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil dr. Peter Weiss. Dr. Petru Weissu se na tem mestu iskreno zahvaljujem za najnovejše različice pisave ZRCola.

11

1.2

Gradivo in korpus

1.2.1

Jeziki

Za raziskavo vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih je bila nujna – predvsem zaradi količine gradiva – zamejitev jezikov, pritegnjenih v analizo, pri čemer je bilo treba upoštevati vse tri slovanske makrodialekte. Izmed južnoslovanskih jezikov so upoštevani slovenščina, stara cerkvena slovanščina kot najstarejši slovanski knj. jezik, srbščina, hrvaščina. Zahodnoslovanske jezike zastopata češčina in poljščina, ki izkazujeta najdaljšo knjižnojezikovno tradicijo v tej skupini, vzhodnoslovanske jezike pa ruščina.

1.2.2

Gradivo

Gradivo raziskave so splošnoslovanski glagoli umevanja, ki jih delim na glagole mišljenja in védenja, z njihovimi modifikacijskimi izpeljankami (po Vidovič Muha, 1988) – drugotnimi nedovršniki (iterativi). Iz analize so izključene sestavljenke in tvorjenke s povratnoosebnim zaimkom (prostim morfemom); raziskava njihovih pomenskih in vezljivostnih sprememb glede na netvorjenke se je že pri pregledovanju gradiva pokazala kot izjemno (gradivsko in problemsko) kompleksna in si zasluži ločeno, delno obravnavo (le-ta bi morala v prvi vrsti zajeti samo en skladenjskopodstavni glagol s sestavljenkami itn.).

Med prve se uvrščajo psl. *mysliti (tudi *myslěti), *mьněti (tudi *mьniti) in *měniti, ki kažejo naslednje odraze v slovanskih jezikih: STCSL. glagoli mjsliti; mxněti; měniti; SLN. glagoli mísliti; mnéti; méniti (tudi meníti); SRB./HRV. glagol mȉsliti z izpeljankama míšljati, mȉšljeti; glagol mnȉti (tudi mnȅti, mnjȅti) z izpeljankami mnijevati, mnívati, mnjívati, mnjȁti, mnjávati; glagol mijeniti; ČEŠ. glagoli myslet (star. myslit) z izpeljanko myslívat; glagol mnít z izpeljanko mnívat; glagol mínit z izpeljanko mínívat; POLJ. glagol myśleć (star. in nar. myślić) z izpeljanko myślać; glagol mniemać (tudi mnimać) in sorodna stpolj. glagola mnieć, mniemieć; glagol mienić; RUS. glagol мыслить z izpeljankama мысливати, мышливати; glagol мнить; glagol мѣнити z izpeljanko мѣнѧти.

Med druge se uvrščajo psl. *uměti, *věděti, *znati z naslednjimi odrazi v slovanskih jezikih: STCSL. glagol uměti; glagol věděti z izpeljanko vědati; znati; SLN. glagol uméti z izpeljanko umévati; glagol védeti; glagol znáti; SRB./HRV. glagoli ùmjeti; glagol vjedjeti; glagol znȁti z izpeljanko znávati; ČEŠ. glagol umět z izpeljanko umívat; glagol vědět z izpeljanko vědívat; glagol znát z izpeljanko znávat; POLJ. glagol umieć z izpeljanko umiewać; wiedzieć; znać; RUS.

12

glagol уметь; glagol вѣдѣти z izpeljanko ведать (od 18. st. popolnoma nadomesti netvorjenko; k ведать tvorjen ведывать); glagol знать z izpeljanko знавать.

1.2.3

Korpus

Korpus za vezljivostno analizo gradiva sestavljajo izpisi iz slovarskih virov: tezavrov, zgodovinskih slovarjev, slovarjev knjižnih jezikov, vezljivostnih slovarjev in avtorskih slovarjev; poudarek je bil na tistih leksikografskih delih, ki navajajo celotne besedilne zglede. V določenih primerih (glej spodaj) je bilo treba upoštevati tudi gradivo posameznih (reprezentativnih) del, saj slovanska leksikografska dela ne pokrivajo celotnega knjižnojezikovnega razvoja posameznih jezikov.

Iz slovarskih del so bili sistematično izpisani zgledi z izpričanimi vezljivostnimi (pomenskimi in vezavnostnimi) značilnostmi glagolov, medtem ko je bilo gradivo iz knjižnih del pregledano in izpisano problemsko – upoštevana je bila frekvenca vezljivostnih možnosti (kateri vzorci so pogosti oz. redki), zabeležene so bile posebne vezljivostne možnosti itn. Izpisani zgledi so bili na podlagi uveljavljenih zapisov (prim. predvsem SPP) oblikovani v pomenske (vezljivostno razmerje med udeleženci) in vezavnostne (oblikoslovni podatki) vzorce, primerne za vezljivostno analizo.

1.2.3.1

Stara cerkvena slovanščina

Osnova stcsl. gradiva je Slovník jazyka staroslověnského (1966–1997; SJS); ob njem je bil izmed stcsl. leksikografskih del upoštevan še Старославянский словарь (1999; SS).

Ostalo gradivo, zbrano za raziskavo, je bilo izpisano iz naslednjih stcsl. del: Marijanski evangelij (Codex Marianus; M), Sinajski psalter (Psalterium Sinaiticum; Sin), Supraseljski zbornik (Codex Suprasliensis; Supr); vsi spomeniki so iz 11. st.

1.2.3.2

Slovenščina

Slovensko pisno izročilo, zajeto v razpravi, sega od 10. do 21. st., pri čemer se obsežno gradivo pojavi šele z nastopom knjižnega obdobja v drugi polovici 16. st.

Sestavo sln. korpusa ponazarja spodnja tabela.

Tabela 1: Sestava korpusa za slovenščino predknj. obdobje

16. st.

17. st.

18. st.

19. st.

20. st.

BS, Mikhailov

T, K, D

SJJSv

Jap

P, W, Plet.

SSKJ, VSSG

13

Za predknjižno obdobje je bilo upoštevano gradivo Brižinskih spomenikov (10.– 11. st.; BS) ter besedil predknjižnega izročila (14. st. do 1550; Mikhailov, 1998).

Za 16. st. so bila pregledana naslednja dela: P. Trubar (T) – Catechismus in Abecedarium iz 1550 (TC 1550, TA), Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske iz 1562 (TAr), Cerkovna ordninga iz 1564 (TO) in Ta celi catehismus, eni psalmi inu tih vegših godii stare inu nove kersčanske peisni iz 1574 (TC 1574); S. Krelj (K) – Otrozhia Biblia iz 1566 (KB); J. Dalmatin (D) – Biblia iz 1584 (DB). Za 17. st. je bil upoštevan Slovar jezika Janeza Svetokriškega (2006; SJJSv), za 18. st. pa Japljev prevod Svetega Pisma (1784–1802; Jap).

Za 19. st. so bili upoštevani: Slovar Prešernovega pesniškega jezika (1977; P), Wolfov prevod Svetega Pisma (1856–1859; W) in Pleteršnikov slovar (1894– 1895; Plet.). Za 20. st. sta bila upoštevana: Slovar slovenskega knjižnega jezika (1998; SSKJ) in Vezljivostni slovar slovenskih glagolov A. Žele (2008; VSSG).

1.2.3.3

Srbščina in hrvaščina

Upoštevanje srb./hrv. gradiva kot celote, pri čemer analizirano pisno izročilo sega od 12. st. do danes, upravičuje na eni strani zgodovinskojezikovno in narečno (predvsem štok.) skupno področje, na drugi pa obdobje skupnega standardnega jezika od polovice 19. st. do konca 20. st.; le-to je vplivalo na nastanek leksikografskih del, ki večinoma niso razločevala med srb. in hrv. knjižnojezikovno različico. Sestavo srb./hrv. korpusa ponazarja spodnja tabela.

Tabela 2: Sestava korpusa za srbščino in hrvaščino (do) 15. st.

16. st.

17. st.

Daničić

Judita

Osman

18. st.

19. st.

20. st.

19. st. Njegoš; Karadžić; RHJ; 19.–20. st. Benešić; RSHJ; RSHKJ; 20. st. Šonje

ARj; RHKKJ (do vključno 20. st.)

Za celotno zgodovinsko obdobje srb./hrv. jezika je bil upoštevan predvsem Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika (1880–1976; ARj), medtem ko Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika (1984–〈2005〉; RHKKJ) pokriva zgolj kajk. knjižno tradicijo od 16. do polovice 20. st.

Najstarejše obdobje srb. pisne tradicije do 15. st. pokriva Daničićev Рјечник из књижевних старина српских (1863–1864; Daničić). Za 16. st. je bil upoštevan Rječnik Marulićeve Judite (čak. področje) M. Moguša (2001; Judita), za 17. st. pa računalniška konkordanca Ivan Gundulić »Osman« Ž. Bujasa (1975; Osman).

14

Za 19. in 20. st. so bili pregledani: Речник српскохрватског књижевног и народног језика (1959–〈2006〉; RSHJ), Benešićev Rječnik hrvatskoga književnoga jezika od Preporoda do I. G. Kovačića (1986; Benešić) in Речник српскохрватскога књижевног језика (1967–1976; RSHKJ). Samo za 19. st. so bili upoštevani: Речник језика Петра II Петровића Његоша M. Stevanovića (1983; Njegoš), Karadžićev Srpski rječnik (1898; Karadžić) in Broz-Ivekovićev Rječnik hrvatskoga jezika (1901; RHJ). Za 20. st. je bil pregledan Rječnik hrvatskoga jezika J. Šonja (2000; Šonje).

1.2.3.4

Češčina

Češko pisno izročilo sega v 13. st. Sestavo češ. korpusa ponazarja spodnja tabela.

Tabela 3: Sestava korpusa za češčino stčeš.

16. st.

17. st.

18. st.

Gebauer; MSS;

19. st.

20. st.

19.–20. st. PSJČ; 20. st. SPP; SSpoj

Vokabulář SČN; Kott (do vključno 19. st.)

Za češ. jezik od staročeškega (stčeš.) obdobja do 19. st. sta bila upoštevana Jungmannov Slovník česko-německý (1834–1839; SČN) in Kottov Česko-německý slovník zvláště grammaticko-fraseologický (1878–1893; Kott);1 slovarsko najšibkeje obdelano (gledano v celoti) je obdobje od 16. do 19. st.

Najstarejše stčeš. obdobje (do začetka 16. st.) pokrivajo Gebauerjev Slovník staročeský (1903–1916; Gebauer), Staročeský slovník (1968–〈2004〉), Malý staročeský slovník J. Běliča idr. (1978; MSS) in spletna gradivska baza Vokabulář (Oddělení vývoje jazyka ÚČJ AV ČR).

Za 19. in 20. st. je bil upoštevan Příruční slovník jazyka českého (1935–1957; PSJČ),2 medtem ko sta bila zgolj za 20. st. pregledana vezljivostna slovarja Slovesa pro praxi (1997; SPP) in Slovník slovesných, substantivních a adjektivních vazeb a spojení (2005; SSpoj).

1

2

Največ gradiva v Jungmannovem slovarju je iz obdobja češ. preporoda (obrození), od zadnje tretjine 18. st. do 1834, sledi veleslavínsko in bratrsko obdobje (1520–1620, od 1457), manj je stčeš. in pobělohorskega gradiva (med 1620 in drugo tretjino 18. st.; Prameny slovníku na www.slownjk.cz). Osnova Kottovega slovarja je Jungmannovo gradivo (Kott, I, V).

Osnova korpusa so knjižna dela od 1880, vendar pa so upoštevani – po kriteriju »dobrega avtorja« – tudi pomembnejši avtorji od 1770 (Němcová, Havlíček, Tyl, Erben, Čelakovský, Kollár, Mácha, Palacký, Šafařík; PSJČ, I, VIII–XI).

15

Robert Grošelj

Robert Grošelj

Robert Grošelj je asistent za prevodoslovje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Na isti fakulteti je l. 2004 diplomiral iz italijanskega jezika in knji ž evnosti ter primerjalnega slovanskega jezikoslovja (za diplomsko delo iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja je l. 2004 prejel fakultetno Prešernovo nagrado za študente). Oktobra 2004 je postal mladi raziskovalec na Oddelku za slavistiko (smer Primerjalno slovansko jezikoslovje), kjer je l. 2010 doktoriral z disertacijo Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih. Od oktobra 2009 je kot asistent za prevodoslovje zaposlen na Oddelku za prevajalstvo, kjer sodeluje pri italianisti č nih predmetih (medjezikovno posredovanje, prevajanje v sloven šč ino, italijanska slovnica, italijanska književnost, terminologija in področni jeziki). – Njegovo znanstveno-raziskovalno delo obsega preučevanje primerjalne in kontrastivne skladnje slovanskih jezikov (diahroni, sinhroni vidiki), znotraj slednje predvsem teorije sklona in vezljivosti. Del njegovih raziskav se usmerja v kontrastivno preuč evanje slovenšč ine in italijanščine, s poudarkom na prevajalsko relevantnih temah, in prevodoslovje.

ISBN 978-961-237-442-6

9 789612 374426 >

Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih

Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih

V monografiji […] se raziskujeta dva skladenjska pojava (pomenska vezljivost in strukturna vezava) in njun razvoj v korpusu splošnoslovanskih glagolov umevanja, tj. glagolov mišljenja (*myslit i/*myslěti, *mьněti/mьniti, *měniti) in glagolov védenja (*uměti, *věděti, *znati) v sedmih slovanskih idiomih. Raziskava je sistematično zajela ohranjeno slovarsko gradivo od najstarejših časov. […] Vsebina monografije ustreza naslovu, raziskovanje zastavljenih ciljev pa pomeni pionirski prispevek k aktualizaciji skladenjsko motivirane problematike v preučevanju zgodovinske skladnje slovanskih jezikov […].

Alenka Šivic-Dular Monografija je eden redkih celovito zaključenih primerjalno-kontrastivnih prispevkov iz zgodovinske skladnje z vnosom aktualnih skladenjskih teorij (vključno z metodologijo) v dosedaj večinoma oblikoskladenjske in besednoredne raziskave slovanske zgodovinske skladnje. Raziskava vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih je nadgradila dosedanje vezljivostno-vezavnostne analize z doslednim upoštevanjem pomenske usmerjenosti, vseh vezavnosti, njihovega časovnega pojavljanja, stabilnosti in medsebojnih razmerij. […] Z vidika razvoja slovensko-slovanske vezljivosti pa je delo tudi bazični raziskovalni prispevek na področju primerjalnoslovanskega in tudi slovenskega jezikoslovja.

Andreja Žele