Sara Špelec (Maribor, 1985) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala na smereh Ruski jezik in književnost ter Primerjalno slovansko jezikoslovje, po diplomi pa se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Na smeri Balkanski študiji je leta 2017 doktorirala s temo Aleksander I. Zedinitelj v slovenskem medijskem diskurzu (1918–1934). Nerada se na dolgo in široko predstavlja, zato na vprašanje, s čim se ukvarja, ponavadi odgovarja: »Diham.« In diha za marsikaj, med drugim za literaturo in gledališče, ki ju že nekaj let združuje v svojem Kulturno-gledališkem društvu Reciklaža, za prevajanje (prevajala je tudi za Znanstveno založbo FF v Ljubljani in Beletrino), za urednikovanje (nekaj časa v Društvu slovenskih pisateljev in še danes v svojem društvu), za glasbo (v sodelovanju z Matejem Krajncem je pri hrvaški založbi Slušaj najglasnije izdala CD Plašč) in še prevečkrat se kaj najde. Pridejo večeri, noči in dnevi, ko tudi sama kaj napiše (njene pesmi so med drugim objavljene v Lirikonu in Mentorju), in potihem razmišlja celo, da bi kakšno literarno stvaritev posvetila pozabljenemu kralju Aleksandru.
ISBN 978-961-237-927-8
Sara Špelec: »Zaboga, saj sem vendar jaz na pol Slovenec!«
»ZABOGA, SAJ SEM VENDAR JAZ NA POL SLOVENEC!« Naš najdražji gost kralj Aleksander I. Kara–dor–dević v slovenski časopisni zapuščini (1918–1934)
Pričujoča monografija opominja, da je na slovenskih tleh nekoč obstajal čas »Aleksandrovega štetja«, ki je pomembno zaznamoval slovensko zgodovino in vplival na izoblikovanje slovenske nacionalne identitete. Slovensko medvojno časopisje je zato izredno dragocena zapuščina, v kateri se od zgoraj navzdol zrcali duh Aleksandrovega časa. Kralja Aleksandra danes v Sloveniji ni več. Ne spominjamo se obletnice njegovega rojstva ali smrti, ne govorimo o njegovih zaslugah za zgodovinski razvoj slovenskega naroda, ne vemo, kako zelo rad je bival na slovenskih tleh, ki so vse do danes brez njegovega spomenika, in se vse bolj oddaljujemo od svoje zgodovine, brez katere se nam v prihodnosti precej slabo piše. Ali ni že skrajni čas, da »sklenemo premirje«?
ISBN 978-961-237-927-8
9 789612 379278
Tako kot vsaka beseda porodi novo besedo, vsaka misel novo misel, življenje novo življenje, je tudi vsako znanstveno delo prikaz nečesa novega, a hkrati že obstoječega in do neke mere »recikliranega«. Toda pričujoče delo bolj kot reciklaža zaznamuje dolg, boleč molk, ki mu zaenkrat še ni slišati konca. O našem »najdražjem gostu« in »prvem nacionalnem vladarju«, kot ga imenuje medvojno slovensko časopisje, ne vemo tako rekoč ničesar ali pa je naše vedenje vse preveč ideološko obarvano.
Sara Špelec