Zgodovina glasbe na Slovenskem III: Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918

ZGODOVINA GLASBE NA SLOVENSKEM • III Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918

ZGODOVINA GLASBE NA SLOVENSKEM • III Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918

ISBN 978-961-06-0529-4

29,90 €

9 789610 605294

http://zalozba.zrc-sazu.si https://knjigarna.uni-lj.si

Z godovina_glasbe_na_Slovenskem_ovitek_2.indd 1

1. 10. 2021 14:20:18

Z G O D OV I N A G L A S B E N A S L OV E N S K E M III

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 1

22. 10. 2021 14:31:29

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 2

22. 10. 2021 14:31:29

ZGODOVINA GLASBE NA SLOVENSKEM III

Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918 Uredila Aleš Nagode Nataša Cigoj Krstulović • • • Avtorji prispevkov Aleš Nagode Primož Kuret Nataša Cigoj Krstulović Špela Lah Darja Koter Nejc Sukljan Lidija Podlesnik Tomášiková Jernej Weiss Gregor Pompe Matjaž Barbo Urša Šivic Vesna Venišnik Peternelj Maruša Zupančič Simona Moličnik

Znanstvena založba Filozofska fakultete in Založba ZRC Ljubljana 2021

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 3

22. 10. 2021 14:31:29

Zgodovina glasbe na Slovenskem III Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918 Uredila: Aleš Nagode in Nataša Cigoj Krstulović Avtorji prispevkov: Aleš Nagode, Primož Kuret, Nataša Cigoj Krstulović, Špela Lah, Darja Koter, Nejc Sukljan, Lidija Podlesnik Tomášiková, Jernej Weiss, Gregor Pompe, Matjaž Barbo, Urša Šivic, Vesna Venišnik Peternelj, Maruša Zupančič, Simona Moličnik Recenzenta Oblikovna zasnova Prelom Slikovni material na platnicah

Lektorica

Vjera Katalinić in Mojca Kovačič Brane Vidmar Aleš Cimprič Saša Šantel, Koncil slovenske glasbe. Olje na platnu (Wikimedia Commons).

Irena Hvala

Izdala

Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU, Muzikološki inštitut

Založila

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (zanjo Mojca Schlamberger Brezar, dekanja) in Založba ZRC (zanjo Oto Luthar, direktor)

Tisk Naklada Cena

Birografika Bori d. o. o.

300 izvodov 29,90 EUR

Prispevki v knjigi so nastali v okviru raziskovalnega programa P6-0004 Raziskave slovenske glasbene preteklosti (2, 7, 9, 10, 12, 16), raziskovalnega programa P6-0111 Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture (13) in raziskovalnih projektov J6-9386 Pritok glasbenikov na Slovensko v dolgem 19. stoletju – njihov vpliv in integracija (8, 11, 12, 14, 15, 16) in J6-7180 Slogovna in kompozicijsko-tehnična raznolikost slovenske glasbe od leta 1918 do sodobnosti v luči družbenih sprememb (4, 5), ki jih je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (z izjemo avtorsko zaščitenega gradiva). / This work is licensed under a Creative Commons AttributionShareAlike 4.0 International License (except copyright material).

Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610605270 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=77469699 ISBN 978-961-06-0529-4 (Znanstvena založba Filozofske fakultete) E-knjiga COBISS.SI-ID=77381123 ISBN 978-961-06-0527-0 (Znanstvena založba Filozofske fakultete, PDF)

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 4

22. 10. 2021 14:31:29

V

Vsebina Uvod (Aleš Nagode) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . XI 1 Ljubljanska Filharmonična družba 1794–1919 (Primož Kuret) . . . . . . . . . . . . .1 1.1 Začetki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 1.2 Po letu 1848 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1.3 Nedvědova doba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 1.4 Zöhrerjeva doba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1.5 Zadnje sezone pred prvo vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2 Ljubljanska Glasbena matica (Nataša Cigoj Krstulović) . . . . . . . . . . . . . . . . 25 2.1 Program društva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 2.2 Zbiranje in objavljanje ljudskih pesmi ter založniška dejavnost . . . . . . . . . 28 2.3 Šola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 2.4 Pevski zbor in koncertna dejavnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2.5 Prizadevanja za orkestralno glasbo in za ustanovitev konservatorija . . . . . . 36 2.6 Podružnice Glasbene matice v Novem mestu, Gorici, Celju, Kranju in Trstu . 39 2.7 Po letu 1918 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 3 Glasbenogledališka poustvarjalnost v Ljubljani v 19. stoletju (Špela Lah) . . . . . . 45 3.1 Organizacija glasbeno-gledališke dejavnosti Stanovskega oziroma Deželnega gledališča v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 3.2 Vrhunci poustvarjalne umetnosti gostujočih družb na odru Stanovskega oz. Deželnega gledališča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 3.3 Kritiški odmevi predstav gostujočih poustvarjalcev na odru Stanovskega oz. Deželnega gledališča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 3.4. Poustvarjalni delež italijanskih opernih družb . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 3.5 Prve gledališke predstave v slovenskem jeziku in ustanovitev Dramatičnega društva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 5

22. 10. 2021 14:31:30

VI



3.6 Slogovna fiziognomija repertoarja Dramatičnega društva po letu 1892 . . . . . 63 3.7 Kritiški odmevi glasbeno-scenskih predstav v slovenskem jeziku po letu 1892 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 3.8 Sklepne misli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 4 Pevski zbori in glasbena društva (Darja Koter) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 5 Glasbeno življenje v Trstu in Gorici (Nejc Sukljan) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 6 Od contredansa in Deutscherja do salonskega kola in četvorke: skupinski družabni plesi, plesne prireditve in glasba za ples (Lidija Podlesnik Tomášiková) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 6.1 Zadnji trije deželno-stanovski plesni mojstri v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . 144 6.2 Vollkommene Tanzschule Georga Linka (Celje, 1796) . . . . . . . . . . . . . . 147

Menuet v obliki contredansa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 Angleški contredanse (anglaise) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 6.3 Contredanses de l'année … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 Francoski contredanse (française) in quadrille des contredanse . . . . . . . 152 6.4 Deutscher . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 Priredbe Deutscherjev iz Rossinijevih oper za Stanovsko gledališče . . . . . 157

Izvirni ljubljanski Deutscherji za Reduto in Mestno strelišče . . . . . . . . . 158 6.5 Plesne prireditve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 Plesavnice (redute) v dvorani Stanovskega gledališča, Redute in

Mestnega strelišča v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160

Plesi v Kazini in Kolizeju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163

Potujoči plesni mojstri v Ljubljani v 30. in 40. letih 19. stoletja . . . . . . . 164

Salonska plesna glasba iz zbirke muzikalij Jožefine Terpinc . . . . . . . . . 164

Pustni plesi v trških naseljih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165

Društvene družabne prireditve po letu 1861 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166

Prosta zabava in ples v Narodni čitalnici, Mestnem domu in

hotelu Union . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168

Različne sestave orkestrov za ples . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168

Učitelji plesa v Ljubljani po letu 1861 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169

Trst kot kraj delovanja prvega slovenskega učitelja plesa . . . . . . . . . . . 170 6.6 Slovenski plesalec (Trst, 1893) in Moderni plesalec (Gorica, 1904) Ivana Umeka: prva plesna priročnika v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . 171 Četvorka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172

Hrvaško salonsko kolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174

Izvirno salonsko kolo Slovan Ivana Umeka kot prvi slovenski ples . . . . . 175 Mazurka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 Izvirni Slovanski valček Ivana Umeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 Hrvaško salonsko kolo v Narodnem domu v Ljubljani v izvedbi

članov pevskega zbora Glasbene matice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 6

22. 10. 2021 14:31:30

VII

»Kolo von David« v izvedbi ljubljanske Društvene godbe

(Vereins-Kapelle), 1905 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179

Zaplet pri določanju prvenstva za slovenski ples . . . . . . . . . . . . . . . . 180

Društvene plesne šole . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 7 Učenje glasbe in institucionalizacija glasbenega pouka (Nataša Cigoj Krstulović) . 193 7.1 Pred letom 1850 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 Glasbena šola C. kr. vzorčne glavne šole v Ljubljani

in zasebno poučevanje glasbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194

Začetki šole Filharmonične družbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 7.2 Po letu 1850 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199

Zborovsko petje v čitalnicah in na šoli Glasbene matice . . . . . . . . . . . 199

Pouk solopetja, violine in klavirja na šolah ljubljanske

Filharmončne družbe ter Glasbene matice – širjenje ljubiteljske

meščanske glasbene prakse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202

Pouk pihal in trobil – pot do izobraževanja orkestrskih glasbenikov . . . . 205

Nemške glasbene šole v Mariboru in Ptuju ter podružnice šole

ljubljanske Glasbene matice v Novem mestu, Gorici, Celju,

Kranju in Trstu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 7.3 Začetek 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209

Prizadevanja za višjo raven glasbenega izobraževanja . . . . . . . . . . . . 209

Začetek delovanja konservatorija Glasbene matice leta 1919 –

izhodišče razvoja za poklicno glasbeno delo . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 8 Češki glasbeniki na Slovenskem (Jernej Weiss) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217 8.1 Kulturno-politične razmere v čeških in slovenskih deželah v 19. stoletju . . . 217 8.2 Češko-slovenski kulturni stiki v 19. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218 8.3 Češki glasbeniki v prvi polovici 19. stoletja na Slovenskem . . . . . . . . . . . 220 8.4 Glasbenoorganizacijsko delovanje čeških glasbenikov v glasbenih ustanovah na Slovenskem v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja . . . 221 8.5 Glasbenoustvarjalno delovanje čeških glasbenikov na Slovenskem v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223 8.6 Glasbenopoustvarjalno delovanje čeških glasbenikov na Slovenskem v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . 224 8.7 Glasbenopedagoško delovanje čeških glasbenikov na Slovenskem v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226 8.8 Glasbenopublicistično delovanje čeških glasbenikov na Slovenskem v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . 228 8.9 Vloga čeških glasbenikov v glasbeni kulturi na Slovenskem v 19. in na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 7

22. 10. 2021 14:31:30

VIII



9 Slovenska operna ustvarjalnost v 19. stoletju (Gregor Pompe) . . . . . . . . . . . . 233 9.1 Nacionalno operno gledališče in nacionalna opera – vzpon slovenskega provincialnega meščanskega gledališča . . . . . . . . . . . . . . . 233 9.2 »Nacionalna« vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 9.3 Žanrska vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 9.4 Od »predopernih« del k nacionalni operi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251 9.5 Od nacionalne opere h glasbeni drami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265 9.6 Slogovni in kvalitativni preskoki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283 10 Katoliška cerkvena glasba v 19. stoletju na Slovenskem (Aleš Nagode) . . . . . . . 293 10.1 Cerkvena glasba slovenskih dežel v prvi polovici 19. stoletja in predcecilijanski reformni načrti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293 10.2 Začetki reforme cerkvene glasbe pred razmahom cecilijanstva . . . . . . . . 297 10.3 Cerkvenoglasbena ustvarjalnost predcecilijanskega časa . . . . . . . . . . . . 302 10.4 Cerkvena glasba na Slovenskem v času cecilijanstva . . . . . . . . . . . . . . 306 11 Slovenska večglasna ansambelska in zborovska pesem 19. stoletja (Matjaž Barbo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 319 11.1 Slovensko zborovstvo in zborovstvo na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . 319

Romantični navdih, nacionalna prebuja, prosvetiteljski zanos . . . . . . . 319

Zborovska ustvarjalnost znotraj uveljavljenih institucij . . . . . . . . . . . 321

Prenos slovenske ljudske glasbe v zborovsko ustvarjalnost . . . . . . . . . 322 11.2 Slovensko zborovstvo se prebuja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 324

Slovensko društvo in petje »grlic« kot odmev pomladi narodov leta 1848 . . 328 Naprej in odmev petja slovenskih študentov na Dunaju . . . . . . . . . . . 333

Nemško pevsko omizje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335 11.3 Čitalnica: Slovensko zborovsko petje se predstavlja . . . . . . . . . . . . . . . 342 Narodna čitalnica v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 343

Čitalnice se množijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 345 11.4 Slovensko zborovstvo se organizira: Pevska društva in zveze . . . . . . . . . 347 Glasbena matica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 347

Naslon na ljudsko ustvarjalnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348

Društveno organiziranje in ustvarjalni razmah . . . . . . . . . . . . . . . . 349 12 Pesem za glas in klavir na Slovenskem v 19. stoletju (Aleš Nagode) . . . . . . . . . 367 13 Ljudska in ponarodela pesem (Urša Šivic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 385 13.1 Odnos do ljudske pesmi in zbiralne akcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386 13.2 Vzroki za ponarodevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392 13.3 Ponarodele pesmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394 13.4 Priredbe ljudskih pesmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 396

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 8

22. 10. 2021 14:31:30

IX

14 Orkestralna glasba na Slovenskem od ustanovitve Filharmonične družbe do 1. svetovne vojne (Vesna Venišnik Peternelj) . . . . . . 401 14.1 Začetki simfonične ustvarjalnosti na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . 402 14.2 Nove možnosti po letu 1848 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408 14.3 Doprinos ostalih društev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413 14.4 Prvi slovenski simfoniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 416 14.5 Slovenska ustvarjalnost v evropskem kontekstu . . . . . . . . . . . . . . . . . 420 15 Razvoj komorne glasbe na Slovenskem (Maruša Zupančič) . . . . . . . . . . . . . 427 15.1 Izvajanje komorne glasbe na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 428 15.2 Komorna poustvarjalnost za zidovi samostanov na Slovenskem . . . . . . . 436 15.3 Skladanje komorne glasbe na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 439 16 Klavirska glasba (Nataša Cigoj Krstulović) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 467 16.1 Pred letom 1850 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 468

Variacije in priredbe plesnih skladb Deutscher za klavir . . . . . . . . . . . 468 16.2 Po letu 1850 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 472

Valčki, polke in kadrilje za zasebno muziciranje . . . . . . . . . . . . . . . 472

Variacije na ljudske ter ponarodele pesmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 477 16.3 Konec 19. in začetek 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 481

Klavirske miniature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 481

Klavirske skladbe, objavljene v reviji Novi akordi (1901–1914) . . . . . . . . 483 16.4 Po letu 1914 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 487 17 Pomen glasbene revije Novi akordi (Simona Moličnik) . . . . . . . . . . . . . . . . 491 17.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 491 17.2 Novi akordi od I. do VII. letnika (1901–1909) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 494 17.3 Novi akordi od IX. do XIII. letnika (1910–1914) . . . . . . . . . . . . . . . . . 501 17.4 Skladateljski krog in kompozicijski dosežki drugega obdobja . . . . . . . . . 509 17.5 Kaj je zmogla glasbena publicistika? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 512 17.6 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 515 Bibliografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 523 O avtorjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 544 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 547

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 9

22. 10. 2021 14:31:30

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 10

22. 10. 2021 14:31:30

XI

Uvod

S tretjo knjigo se zgodovinska pripoved o glasbi na Slovenskem osredotoča na dolgo 19. stoletje. S tem zajema prelomni čas, v katerem so se temeljito preoblikovale osnove družbene ureditve in kulturnega življenja, ki sodoločajo tudi našo sedanjost. V obravnavanem času so filozofske ideje razsvetljenstva dozorele v politične programe, ti pa v mrežo dogodkov, ki so postopno erodirali v stolet­ jih izoblikovano zgradbo evropske politične in kulturne ureditve. Kot mogočen vzmah ga na eni strani omejujejo napoleonske vojne, prvi spopad, v katerem sta se neločljivo povezala spopada ideologij in imperialnih ambicij vodilnih evropskih sil. Evropo je pahnil v dve desetletji izmenjujočih se silovitih vojaških spopadov in kratkih premirij, ki so jo kljub vojaški zmagi »starega« za vedno spremenili. Na drugi strani pa ga omejuje 1. svetovna vojna, v kateri so se zopet z vso silovitostjo sprostile nakopičene politične in družbene napetosti preteklega stoletja. Njen konec je prinesel dokončni razpad starega sveta in Evropa se je še enkrat zbudila v odčarani svet sodobnosti, z novimi možnostmi, izzivi ter političnimi in družbenimi nasprotji.

Oblikovanje zgodovinske pripovedi o času, kjer je na vseh ravneh političnega in kulturnega življenja ne samo sobivalo, ampak se dejavno spopadalo »staro« in »novo«, je vedno zahtevno. Najprej zato, ker je »novo« 19. stoletja še vedno ključni temelj našega, sodobnega sveta, vgrajeno pa je tudi v zgodovinopisno tradicijo, ki je formirala naš ustaljeni pogled na preteklost. Zgodovinopiščeva objektivnost in sposobnost za historistično opazovanje preteklosti je zato vedno na preizkušnji, saj sodobne samoumevnosti hitro zakrijejo dejansko podobo

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 11

22. 10. 2021 14:31:30

XII

Uvod

preteklosti, ki jo kažejo zgodovinski viri. Na drugi strani pa sobivanje nasprotujočih si družbenih in kulturnih opredelitev ter njih nenehno spreminjajoči se preplet onemogoča enostavne, črno-bele interpretacije zgodovinskega dogajanja, ki so tako ljube površnemu sodobnemu času. »Staro« v naši pripovedi je dediščina, s katero je današnje slovensko ozemlje stopilo v 19. stoletje. Bilo je prej manj razvit kot bogat del velike imperialne države, ki v razvojnem pogledu ni sodila med razvitejše evropske države. Naseljevalo ga je prebivalstvo, ki je v stoletjih izoblikovalo svojstveno »večkulturnost«, v kateri so se v pisane pokrajinske kulture spajali elementi različnih regionalnih kultur. Splošno sprejeta diglosija, pri kateri je bila na slovenskem etničnem ozemlju slovenščina vsakdanji sporazumevalni jezik, nemščina pa jezik izobraženstva in višjih ravni sporazumevanja, je delu prebivalstva, ki je to potreboval, omogočala premoščanje omejenosti na (pre)majhno govorno območje slovenskega jezika. Prebivalstvo se je čutilo povezano z različno razvitim hierarhičnim sistemom identitet, ki je segal od lokalne (vas, fara ali mesto ipd.), prek razvite pokrajinske zavesti (Kranjci, Štajerci, Korošci ipd.), do zavesti o pripadnosti cesarstvu, ki se je odražalo predvsem v spoštovanju vladarjeve osebe iz habsburške rodbine, pa najsi je bil cesar Svetega rimskega cesarstva ali pozneje avstrijskega oz. avstro-ogrskega cesarstva.

Politični sistem države je temeljil na monarhičnem absolutizmu, ki je spodbujal centralizacijo države in postopno ukinjal vse sledi nekdanje deželne avtonomije. Njegova osnovna naravnanost je bilo stremljenje k nespremenljivosti. Le vladar je imel pravico predlagati in uveljavljati spremembe, medtem ko so bile pobude za reševanje odprtih družbenih in gospodarskih vprašanj, ki so prihajale od spodaj, večinoma prezrte, nezaželene ali celo odkrito preganjane. Pomembno vlogo pri delovanju države je imela avstrijska katoliška cerkev. Tudi po jožefinskem obdobju je ostajala trdno v rokah vladarja, nenazadnje zaradi materialne odvisnosti, pa tudi zaradi nadzora nad izbiro kandidatov za vodilna mesta v cerkvi. Ob pastoralnem delu je bila njena naloga tudi ideološko utemeljevanje absolutističnega političnega ustroja države in družbene ureditve nasploh. Tesna povezava med cerkveno in državno organizacijo se je kazala zlasti na podeželju, kjer je bil župnik pogosto edini zastopnik države pri mnogih pomembnih vprašanjih, npr. organizaciji in nadzoru šolstva, ali celo razglašanju in pojasnjevanju državnih predpisov. Konzervativna zasnova izobraževalnega sistema in kulture

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 12

22. 10. 2021 14:31:30

Uvod

XIII

nasploh je stremela h gospodarskemu utilitarizmu. Pismenost in negovanje domačega jezika sta bila namenjena predvsem verski nravstveni vzgoji državljanov ter izobraževanju za boljše gospodarjenje, ki se je odražalo v boljši donosnosti različnih gospodarskih dejavnosti in s tem večji ekonomski moči države.

Vendar se tudi ta patriarhalni svet ni mogel izogniti viharju sprememb, ki so prinašale »novo«. Politični pritisk absolutistične oblasti je za nekaj desetletij uspel zadržati prodiranje liberalnih idej v politični sistem in konsenzualno ideološko podlago družbenega življenja. Ni pa se mogel izogniti spremembam v gospodarskem ustroju države. Tudi današnje slovensko ozemlje je – čeprav počasneje kot nekatere druge dele cesarstva – zajela druga, industrijska revolucija. Tehnološke novosti, zlasti sorazmerno hitra gradnja železniškega omrežja in drugih prometnih poti, pa tudi bližina Trsta, ki je postal ključno avstrijsko okno v svet, so odprle nove možnosti za razvoj. Gospodarski razmah je prinesel pritok novih dobrin, ki so spremenile vsakdanje življenje. Nove gospodarske pobude so terjale bolje izobraženo delovno silo, ki so jo sestavljali visoko usposobljeni izobraženci iz razvitejših delov države. Okrepil se je sloj posestniškega in izobraženskega meščanstva, ki je bil izobražen večinoma v večjih urbanih središčih in je tudi svojim potomcem laže omogočal pridobitev visoke izobrazbe. Postopno je prevzemal vodilno vlogo v družbenem in ekonomskem življenju iz rok stare aristokracije, katere posestva so skozi stoletje večinoma postopno propadala in končno prešla v meščansko posest.

Novi sloj je bil nosilec pomembnih političnih in kulturnih sprememb. Ni naključje, da se je revolucionarnost pomladi narodov leta 1848, ki je med drugim prinesla tudi program Zedinjene Slovenije, pokazala predvsem med študenti, ki so študirali na univerzah v Gradcu in na Dunaju. Prizadevanja za uveljavitev temeljnih demokratičnih sprememb, ki so se že uveljavile v mnogih najuspešnejših evropskih deželah, so poganjali mladi izobraženci, ki so iskali boljše in bolj enakopravne možnosti za družbeno uveljavitev v svetu toge stanovske ureditve. Meščansko izobraženstvo je bilo od začetka stoletja tudi najpomembnejši pobud­nik kulturnega življenja, kar se odraža v številnih umetniških in znanstvenih društvih, ki jih je ustanavljalo in materialno podpiralo. Njihova dejavnost je v kulturnem življenju popolnoma nadomestila usihajočo cerkveno reprezentanco in na Slovenskem že sicer skromno razvito aristokratsko mecenstvo. S svojo ambicijo doseči in preseči raven plemiškega kulturnega življenja so pomembno

Zg_glasbe na Slovenskem III FINAL.indd 13

22. 10. 2021 14:31:30

ZGODOVINA GLASBE NA SLOVENSKEM • III Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918

ZGODOVINA GLASBE NA SLOVENSKEM • III Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918

ISBN 978-961-06-0529-4

29,90 €

9 789610 605294

http://zalozba.zrc-sazu.si https://knjigarna.uni-lj.si

Z godovina_glasbe_na_Slovenskem_ovitek_2.indd 1

1. 10. 2021 14:20:18