Oaza Ca’ Mello je pravi "otok" naravnih okolij sredi prostranega obdelanega podeželja in zato predstavlja zaželeno mesto za vodne ptice, ki tukaj najdejo habitat za razmnoževanje in prehranjevanje. Plitve vode, vlažna tla in trstičje so primerna okolja za številne vrste različnih velikosti, različnih navad in barv. V vodi plavajo race, zelenonoge tukalice in liske, medtem ko čaplje stopicajo ali postajajo pri lovljenju rib in drugih vodnih živali. Močvirje predstavlja čapljam idealne pogoje za gnezdenje v eni koloniji, ki se v Italiji imenujejo "garzaia". V bezgovih grmih pletejo svoja gnezda kvakač in mala bela čaplja, čaplje raznih velikosti, ki so najbolj pogoste v delti reke Pad. Trstičevje je idealno mesto za čapljico in za male ptice pevke z značilnim maskirnim perjem, kot so srpična trstnica, močvirska trstnica in rakar. Na nebu nad območjem pogosto letajo plenilci, kot je močvirski lunj, ki preletava trstičevje med iskanjem majhnega plena.
siva čaplja
race
trstni strnad
srpična trstnica
mala bela čaplja
kvakač
Oaza Ca’ Mello INFO Upravljavec: Veneto Agricoltura, Sacca di Scardovari, Porto Tolle, pokrajina Rovigo, dežela Benečija, Italija Površina: 150 ha Kako pridete do nas? Državno cesto Romea zapustite na izvozu za Porto TolleAriano Polesine in sledite oznakam za Porto Tolle SP 38 in nato oznakam za Oasi di Ca' Mello. Poplavljene površine so prava zakladnica biotske raznovrstnosti, polne hranilnih snovi, ki jih enostavno poselijo nove vrste, ki se premikajo po vodotokih. To je skrit svet majhnih organizmov, rakov, kolobarnikov, mehkužcev, žuželk (kačji pastirji, listne uši in metulji), ki v vodnem svetu izpolnjujejo svoj biološki cikel in predstavljajo bogate vire hrane za dvoživke, plazilce, ptice in sesalce. Motnim in s kisikom slabo preskrbljenim vodam tega okolja, so se dobro prilagodile nekatere ribe, kot so krap, činklja in jegulja. Močvirja so polna življenja spomladi, ko se pojavijo številne žabe, krastače in pupki. Močvirska sklednica v tem letnem času zleze iz vode, da izleže jajca na suhem, medtem ko prezimi zarita v blato ali rečni breg.
Kontakt: Veneto Agricoltura Unità Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel.: +39 049-8293761 Za dogovor o ogledu Oaze Ca’ Mello in gozda Donzella kontaktirajte: Cooperativa AQUA Srl Tel.: +39 0426 662304 faks: +39 0426 661180 e-pošta: info@aqua-deltadelpo.com www.aqua-deltadelpo.com
stampato Aprile 2014
Po zaslugi družbe Veneto Agricoltura in Deželne agencije za varstvo okolja dežele Veneto (ARPAV) je bila Oaza Ca’ Mello izbrana kot sedež območnega centra za okoljsko izobraževanje pokrajine Rovigo. Njen namen je povečanje vrednosti kraja Polesine z neposrednim vključevanjem lokalnih uprav, šol in prebivalcev. Območni center je jedro deželne mreže sistema okoljskega informiranja in vzgoje (INFEA), ki opravlja vlogo koordinatorja in izvajalca okoljsko vzgojnih dejavnosti v pokrajini.
Zaradi izrednega znanstvenega interesa so Oazo Ca’ Mello v preteklosti izbrali kot raziskovalno postajo za proučevanje ptičjega sveta. Tukaj ornitologi obročkajo za znanstvene namene. To je posebna raziskovalna tehnika, ki jo uporabljajo po celem svetu za proučevanje obnašanja, ekologije in selitvenih poti ptic. Sodelovanje pokrajine Rovigo in družbe Veneto Agricoltura je pripomoglo k začetku izvajanja dveh projektov za raziskovanje populacije ptic pevk. Prvi projekt se nanaša na ptice, ki gnezdijo v Oazi (državni projekt obročkanja s trajnim delovanjem), drugi pa se nanaša na ptice selivke, ki se v Oazi ustavijo, da si naberejo zaloge maščob, ki jih potrebujejo za nadaljevanje dolge poti proti krajem za prezimovanje v Afriki. Oaza Ca’ Mello je sestavni del mednarodne mreže postaj za monitoring ptic, ki v Evropi zajema več kot 10.000 strokovnjakov za obročkanje, ki zbrane podatke pošiljajo svojemu državnemu centru za obročkanje (v Italiji je to Državni inštitut za prostoživeče živali). Informacije zbrane po posameznih državah, se zbirajo v centralni banki podatkov, ki jo je ustanovila Evropska zveza za obročkanje (EURING) s sedežem na Nizozemskem.
ŽIVALSTVO OAZE: PTICE
Območje po sanacijskih posegih, izvedenih v letu 2000
elaborazione grafica Coop Sociale Thiel
Območje oaze Ca'Mello v 90-letih pred melioracijo
Ob prihodu v Oazo, vam pogled zaide na gosto trstičevje z značilnimi rastlinami, ki imajo pod vodo samo spodnji del, medtem ko njihova stebla gledajo iz vode. Podobo določa navadni trst, trajna šopasta trava velikih dimenzij, ki prevladuje temu rastlinskemu sestavu. Za rastlinsko okolje tega območja so značilne tudi bistre vode, v katerih rastejo vodne rastline, ki so ukoreninjene v tleh ali pa prosto plavajo. Med njimi v poletnem času izstopajo rumeni cvetovi navadne mešinke, redke mesojede rastline, ki prosto plava na vodi. Na dvignjenih delih privlačita pozornost bezeg z velikim belimi kobuljastimi socvetji in črni trn s trnatimi vejami, na katerih v jeseni dozorijo užitni črno beli plodovi. Zaradi bližine morja v močvirju nastajajo vlažni slani travniki, na katerih rastejo združbe travnatih rastlin, ki so se prilagodile sladki in brakični vodi. Halofitne rastline rastejo po obronkih trstičja in na suhih površinah, kjer voda zvišuje koncentracijo soli. Konec poletja se te površine obarvajo z vijolično barvo obmorske nebine in z živo rdečo barvo osočnika, ki je dragocena endemična vrsta lagun severnega Jadrana.
SKRITE ŽIVALI
OAZA VČERAJ IN DANES V tem prostoru je na šestih panojih prikazana zgodovina območja, od nastanka otoka Donzella med nastajanjem delte reke Pad, do posegov za izboljšanje okolja oziroma izsuševanje močvirja, do sedanjosti in načina upravljanja Oaze.
VEGETACIJA OAZE
STALNA RAZSTAVA
LJUDJE, ZEMLJA IN VODA Prvi prostor je posvečen odnosu med človekom in območjem včeraj in danes. Na prvih štirih panojih je prikazana nekdanja dolinska pokrajina otoka Donzella z opisom izsuševanja, ki je spremenilo krajino, kakršna je danes. Drugi štirje panoji pripovedujejo o starih, izginulih poklicih, o ribogojstvu in o proizvodnih dejavnostih, ki danes usmerjajo lokalno gospodarstvo.
ŽIVLJENJE V MOČVIRJU V tretjem prostoru je šest panojev, ki opisujejo naravoslovne značilnosti močvirja vključno z informacijami in zanimivostmi o flori in vegetaciji, o favni ter o pticah, ki obiskujejo oazo.
POSTAJA ZA OBROČKANJE PTIC
CENTER ZA OBISKOVALCE: VRATA OAZE CENTER ZA OKOLJSKO IZOBRAŽEVANJE
Center za obiskovalce Oaze Ca’ Mello se nahaja v značilnih hišah, ki jih v lokalnem narečju imenujejo "grata tera" (mreža in zemlja), in so v njih živele kmečke družine spodnje Polesine. To so skromne, enonadstropne hiše s tlemi iz utrjene zemlje in stenami ter streho iz trstičja. Deželno podjetje Veneto Agricoltura in Konzorcij za izsuševanje delte reke Pad sta stavbe obnovila in v njih uredila center za obiskovalce. Obnovljene hiše so dragoceno pričevanje o človekovem naseljevanju tega območja. V centru je stalna razstava, ki prikazuje značilnosti teh, skoraj že izginulih okolij, in pripoveduje zgodovino območja v zvezi z razvojem otoka Donzella in delte reke Pad. Na ta način je območje pridobilo nov objekt za naravoslovni in okoljski turizem, ki obiskovalca spodbuja k zavedanju o pomenu varovanja okolja.
V centru je postavljena stalna razstava, ki je razdeljena v tri prostore:
OSTANEK MOČVIRJA CA’ MELLO
OBISK OAZE
ZGODOVINA
Zgodovina Oaze Ca’ Mello je tesno povezana z zgodovino otoka Donzella. Sliši se neverjetno, ampak ta otok je star komaj nekaj več kot 300 let! Mlada zemlja je rezultat naravnega nastajanja reke Pad in njene delte. Nastanek otoka je pravzaprav posledica človeškega posega. Leta 1604 je Beneška republika zaradi strahu pred zasutjem Beneške lagune, z občudovanja vrednim vodnim inženirstvom spremenila glavni tok reke Pad, tako da jo je odrezala od reke Porto Viro. Zaradi te prestavitve se je delta reke Pad začela pomikati proti jugu in pri tem je ustvarjala nove otoke. V naslednjem stoletju so se sami od sebe odprli drugi rokave reke Pad, med njimi Po di Camello, ki so z odlaganjem svojih usedlin začeli prestavljati obalno črto. Kjer se danes razprostira Oaza, je bilo nekoč pravo ustje tega starega rokava reke Pad, ki se je imenoval po značilnem lijakastem ustju. Po "naravni smrti" reke leta 1936 so staro strugo uporabljali kot zbiralnik za vode pri izsuševanju in kot pomožni kanal ribolovnih dolin. Okolje se je seveda spremenilo v sladkovodno močvirje. Ko so ob koncu 60-let uvedli mehansko odtekanje, je sistem zaradi ugrezanja postal ločen od morja. Konzorcij za izsuševanje delte reke Pad je v zadnjih letih v soglasju z družbo Veneto Agricoltura uvedel ukrepe za izboljšanje okolja in za ohranitev močvirja, ki danes predstavlja območje velikega pomena za naravo delte reke Pad.
Najboljši način za odkrivanje narave v Oazi je zagotovo hoja po močvirju in po poteh, ki potekajo od Centra za obiskovalce. Ob enostavnih poteh so na kratkih razdaljah postavljene informativne table, ki pomagajo pri spoznavanju okolja, medtem ko ptice lažje opazujete opazovanic. Oazo lahko obiščete tudi na kolesu po kolesarskih poteh, ki so potekajo po poteh, ki obkrožajo močvirje.
Most Colpi
Točka zopazovanje Opazovalnica favne
Postaja za obročkanje Koliba za opazovanje Opazovalnica favne
Opazovalnica
Kanal Sbregavalle Kolesarske poti
Oaza Ca’ Mello je majhno sladkovodno močvirje, ki se razteza na približno 40 hektarjih, stran od morja na južnem delu otoka Donzella. Na severu obkroža otok Po di Venia, na vzhodu Po delle Tolle, na zahodu Po della Gnocca ali Po della Donzella in na južni strani globok morski zaliv Sacca degli Scardovari. Sladkovodna močvirja so nekoč dajala pomemben pečat naravi in krajini spodnje Polesine. Zaradi spreminjanja ozemlja so se ta okolja v današnjem času počasi zmanjšala in so skoraj izginila. Močvirje otoka Ca’ Mello zato predstavlja pomembno območje za ohranjanje biotske raznovrstnosti in raznolikost pokrajine delte reke Pad. Oaza s Po di Camello, ki je bilo ustje nekdanjega rokava reke Pad, ki ga ni več, je tudi ostanek, ki priča o nekdanjem okolju, je sled časa, ki obnavlja zgodovino otoka in okolja, ki je dajalo pečat pokrajini.
Ribiška koča Opazovalni mostovž
Upravljavec: Veneto Agricoltura Lokacija: pri kraju Sant’Anna di Chioggia (Benečija) Površina: 113 ha
Kako do tja? Avtocesto zapustite na izvozu Caorle, najprej sledite oznakam za naselje Lugugnana, nato za naselje Castello di Brussa, od koder nadaljujete pot v smeri morja, do mostu, ki vodi v območje Vallevecchia.
O območju Naravni rezervat se razprostira na 113 hektarjih. Območje je bilo leta 1970 razglašeno za naravni rezervat. Večji del rezervata je vključenega v omrežje Natura 2000 in prispeva k ohranjanju različnih habitatnih tipov. Pomembni so sestoji hrasta gradna, številne mlake med sipinami ter območja, kjer so prisotne dvoživke in plazilci. Rezervat si lahko ogledate le z vodenim ogledom.
Kontakt: Veneto Agricoltura Unità Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel.: +39 049 8293761 Za vodene oglede, izlete in delavnice kontaktirajte: Cooperativa Limosa Tel.: +39 041 932003, faks: +39 041 5384743 E-pošta: limosa@limosa.it www.limosa.it
Kako do tja? Rezervat se nahaja vzdolž lokalne ceste Romea (Strada Statale Romea), v bližini kraja Sant’Anna di Chioggia.
DEŽELNI NARAVNI REZERVAT NA IZLIVU SOČE
NARAVNI REZERVAT BOSCO NORDIO
Kontakt: Veneto Agricoltura Unità Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel.: +39 049 8293761, faks: +39 041 497567 E-pošta: bosconordio@venetoagricoltura.org Za vodene oglede, izlete in delavnice kontaktirajte: Hyla s.c.a.r.l. Naturalisti Associati Tel.: +39 3381755614 E-pošta: info@hylacoop.it www.hylacoop.it
VARSTVENO OBMOČJE VALLEVECCHIA Upravljavec: Veneto Agricoltura Lokacija: Vallevecchia Caorle (Benečija) Površina: 950 ha O območju Posebno varstveno območje (SPA) Vallevecchia v občini Caorle v Benečiji je otok, ki obsega 950 hektarjev veliko območje. Območje je hkrati eno najpomembnejših poskusnih gospodarskih posestev (Azienda Agricola Pilota), ki ga upravlja Veneto Agricoltura. Kot del omrežja Natura 2000 ohranja številne pomembne habitatne tipe. Dolga peščena plaža vsako leto privabi okoli 270 tisoč obiskovalcev. Okoljski muzej (Museo Ambientale) Vallevecchia je namenjen izobraževanju in obiskovalcem omogoča spoznavanje zgodovine in biotske pestrosti tega območja.
Upravljavec: projektni partner »Il Mosaico« (od leta 2002 do 2012), Družba Rogos (od leta 2013) Lokacija: območje izliva reke Soče s centrom za obiskovalce na otoku Cona (Furlanija - Julijska krajina, Italija) Površina: 2.338 ha O območju Rezervat se razprostira na 2.338 hektarjih, vzdolž zadnjih 15 kilometrov toka reke Soče. Izliv predstavljata dva glavna rokava, ki obdajata območje imenovano otok Cona - Isola della Cona – ki je »srce« naravnega rezervata. V rezervatu in njegovi neposredni okolici je bilo opaženih 323 različnih vrst ptic. Prisotna so različna mokrišča, tako sladkovodna kot brakična; manjše zaplate nižinskih gozdov in gozdov poplavnih ravnic, trstičja, plitvine in poloji ter peščene sipine, ki se razprostirajo ob morju. Kako do tja? Avtocesto zapustite na izvozu Sredipolje/Redipuglia in nadaljujete po regionalni cesti, kjer sledite smerokazom za Gradež/Grado. V primeru prihoda iz smeri Gradež, sledite smerokazom za Tržič/Monfalcone - Trst/Trieste. Po prečkanju mostu čez reko Sočo/Isonzo nadaljujte še en kilometer do krožišča, kjer zavijete proti vzhodu, na cesto ob jarku »via del Brancolo«. Kontakt: Deželni naravni rezervat na izlivu Soče, Isola della Cona 34070 Staranzano/Štarancan Tel.: +39 333 405 6800 E-pošta: inforogos@gmail.com www.riservafoceisonzo.it
NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK Upravljavec: DOPPS – BirdLife Slovenia Lokacija: Škocjanski zatok, Koper Površina: 122 ha O območju Škocjanski zatok je največje brakično močvirje v Sloveniji. Razprostira se na 112 hektarjih med gričem Sermin, koprskim pristaniščem, zgodovinskim mestnim jedrom Kopra, avtocesto in železniško progo Koper - Kozina. Je izrednega pomena za bogat živalski in rastlinski svet, ki se nahaja na območju. Škocjanski zatok sestavljata dva dela: brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš in sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Za vsakogar, ki bi rad doživel zakladnico biotske pestrosti sredozemskega mokrišča v malem, je obisk Naravnega rezervata Škocjanski zatok prava izbira. Kako do tja? Glavni vhod v Naravni rezervat Škocjanski zatok je na Bertoški bonifiki. Avtocesto Ljubljana - Koper zapustite na izvozu Bertoki, nadaljujte proti bazi AMZS in nato na prvem odcepu levo zavijete v naravni rezervat, ki ga pred tem vidite na svoji levi strani. Kontakt: DOPPS – BirdLife Slovenia Naravni rezervat Škocjanski zatok Staničev trg 16, 6000 Koper Tel.: +386 5 62 60370 Mobilni tel.: +386 51 680 442 E-pošta: skocjanski@skocjanski-zatok.org www.skocjanski-zatok.org
ZANIMIVOSTI: KAJ SO MOKRIŠČA?
Čezmejno območje med Italijo in Slovenijo je eno od biotsko najbolj raznovrstnih območij v celi Evropi in spada med eno od najbolj ohranjenih območij. Na tem območju živijo številne rastlinske in živalske vrste, ki sestavljajo in ustvarjajo naravno bogastvo izjemne vrednosti. Italija in Slovenija sta za varstvo tega skupnega bogastva združili svoja prizadevanja, saj se zavedata, da narava ne pozna meja. V okvir tega sodelovanja sodi tudi projekt AdriaWet 2000. AdriaWet 2000 – Adriatic Wetlands for Natura 2000 – je projekt, pri katerem sodelujejo tako italijanski partnerji (iz Benečije in iz Furlanije - Julijske krajine) kot slovenski partnerji, in sicer občina Staranzano kot organ upravljanja Deželnega naravnega rezervata na izlivu Soče in Konzorcij Socialnih zadrug Mosaico kot upravljavec Naravnega rezervata od leta 2002 do 2012 (Furlanija - Julijska krajina, Italija), deželno podjetje Veneto Agricoltura, ki upravlja Strogi naravni rezervat gozd Nordio, Oazo Ca' Mello in Varstveno območje Valle Vecchia (Benečija, Italija) ter DOPPS - BirdLife Slovenija kot upravitelj Naravnega rezervata Škocjanski zatok (Koper, Slovenija). Začetek projekta AdriaWet 2000 sega v leto 2009, ko so partnerji na osnovi svojih pozitivnih izkušenj pri sodelovanju kandidirali za projekt na javnem razpisu v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Italija - Slovenija 2007 - 2013. Novembra 2011 so se začeli prvi koraki z zagonom faze za izvajanje in aktiviranje človeških in tehničnih virov, potrebnih za izvedbo načrtovanih dejavnosti. Namen sodelovanja je razvoj celostnega upravljanja projektnih območij, s katerim bi varstvo biotske pestrosti nadgradili v element privlačnosti projektnih območij in temelj trajnostnega razvoja. Projekt je osredotočen na razvoj inovativnih programov za celovito upravljanje območja z uporabo najbolj naprednih spoznanj na evropskem nivoju z določanjem modelov lokalnega sodelovanja, ki omogoča vključevanje novih akterjev, pospeševanje trajnostnega razvoja in ustvarjanje pogojev za zaposlovanje na območjih Natura 2000. Pri tem niso pozabili na skupno načrtovanje splošnih vsebin n aktivnosti za okoljsko vzgojo in izobraževanje, ozaveščanje in kulturno animacijo, pri čemer so se projektni partnerji v preteklosti že odlično izkazali. Namen projekta AdriaWet 2000 je tudi, da v obliki čezmejne mreže organizira zbiranje, monitoring in obdelavo poglavitnih znanstvenih spoznanj o biotski pestrosti, z namenom, da bi slednjo prepoznali kot dejavnik privlačnosti projektnih območij.
ZAŠČITENA OBMOČJA VKLJUČENA V PROJEKT
ADRIAWET 2000: NARAVA NIMA MEJA
Center za obiskovalce
Mokrišča združujejo značilnosti tako vodnih kot kopenskih ekosistemov ter so stalno ali občasno pod vodo. Z naravovarstvenega vidika so zelo pomembna območja, kjer živijo posebej prilagojene rastline in živali. Pomembna so tako z ekološkega in kulturnega kot tudi gospodarskega vidika. Kot življenjska okolja so dom mnogih rastlinskih in živalskih vrst, predvsem ptic in dvoživk, naravni vodni zbiralniki in viri pitne vode, pomembno vlogo pa imajo tudi pri presnovi in zadrževanju hranilnih snovi, pri zadrževanju visokih voda in zmanjšanju vpliva poplavnega vala ter delujejo kot naravne čistilne naprave. Mokrišča so zaradi človekovega delovanja zelo ogrožena. Človek jih v največji meri ogroža z gradnjo cest in naselij, z izsuševanjem in pridobivanjem kmetijskih zemljišč, s spremembami ali regulacijami strug rek ter v novejšem času zaradi podnebnih sprememb. V preteklosti je bilo največ mokrišč izgubljenih zaradi izsuševanja v kmetijske namene. Samo v Sloveniji je bilo od 18. stoletja do danes izsušenih več kot 100.000 hektarjev mokrišč. Tudi v današnjem času ogrožanje mokrišč ni nič manjše kot v preteklosti, samo vzroki so drugačni. Za zaščito in varovanje mokrišč je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o varovanju mokrišč mednarodnega pomena, predvsem kot prebivališča vodnih ptic, t.i. Ramsarska konvencija. Ramsarska konvencija o varstvu mokrišč pravi, da so mokrišča “območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo, ki je lahko sladka, brakična ali slana, vključno z območji morske vode, katere globina pri oseki ne preseže šestih metrov”.
Rezervat obiščite peš. Hodite samo po učnih poteh. Pri mlakah smo vam pripravili opazovalnice, s katerih lahko opazujete živali, na da bi jih pri tem splašili.
Svojega psa vodite na povodcu. Tako ne boste vznemirjali ptic in drugih živali v rezervatu.
Ne nabirajte, ne trgajte in ne izkopavajte rastlin. Pomagajte nam jih ohranjati s tem, da jih samo opazujete.
V rezervatu ne puščajte smeti. Vse kar prinesete s seboj, tudi odnesite.
Ne povzročajte nepotrebnega hrupa, kajti s tem ne motite samo ptic, temveč tudi druge obiskovalce.
Ne netite ognja.
Spoštujte živali, ne dotikajte se jih in jih ne odnašajte iz njihovega naravnega okolja.