ADRIAWET 2000 ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
KAZALO 1
PROJEKT
7
1.1
Projekt AdriaWet 2000 - Uvod 1.1.1 Cilji 1.1.2 Doseženi rezultati
8 8 10
1.2
Partnerji projekta 1.2.1 Obcina Štarancan 1.2.2 Regionalno podjetje Veneto Agricoltura 1.2.3 Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) 1.2.4 Il Mosaico - Konzorcij Socialnih zadrug
11 11 12 13 13
1.3
Projektna obmocja 1.3.1 Deželni naravni rezervat na izlivu Soče 1.3.2 Varstveno obmocje Valle Vecchia 1.3.3 Naravni rezervat Bosco Nordio 1.3.4 Varstveno obmocje Ca’ Mello 1.3.5 Naravni rezervat Škocjanski zatok
14 15 16 17 18 18
2 2.1
VARSTVO BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI Skupni program spremljanja stanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti 2.1.1 Skupni program spremljanja stanja avifavne 2.1.2 Protokol spremljanja herpetofavne Favnistična podatkovna baza za izmenjavo znanstvenih podatkov in raziskave
21 22 24 25 25 27
2.2 3
CELOSTNO UPRAVLJANJE ZAVAROVANIH OBMOCIJ
3.1
Analiza razvojnih potencialov zavarovanih območij
28
3.2
Uporaba obnovljivih virov energije na obmocjih Natura 2000
30
3.3
Usposabljanje
30
3.4
Master plan: skupni referenčni program za celostno upravljanje območij
32
4
OKOLJSKO IZOBRAŽEVANJE
35
4.1
Vzgoja in okoljsko izobraževanje
36
4.2
Skupni vzgojno-izobraževalni program 4.2.1 Učni pripomočki in promocija
36 37
4.3
Nivo poznavanja omrežja Natura 2000
38
5
KOMUNIKACIJSKI NACRT
41
5.1
Komunikacijska strategija
42
5.2
Operativni komunikacijski načrt
43
5
1
PROJEKT
1.1
Projekt AdriaWet 2000 - uvod
Čezmejno območje med Slovenijo in Italijo je z vidika biotske raznovrstnosti med najbogatejšimi in najbolje ohranjenimi v Evropi. Na tem območju živijo številne živalske in rastlinske vrste, ki sestavljajo in ustvarjajo naravno bogastvo izjemne vrednosti. Slovenija in Italija sta za varstvo tega skupnega bogastva združili svoja prizadevanja, saj se zavedata, da narava ne pozna meja. Projekt AdriaWet 2000 predstavlja okvir takšnega sodelovanja: svojo pot je pričel leta 2009, ko so partnerji na podlagi skupnih preteklih pozitivnih izkušenj prijavili projekt na razpis Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Novembra 2011 so se tako pričeli „prvi koraki“ izvedbene faze ter aktiviranja človeških in tehničnih virov, potrebnih za izvedbo načrtovanih dejavnosti. Februarja 2015 se bo ta skupna pot zaključila z razširjanjem in objavljanjem dosežnih rezultatov. Namen te kratke publikacije je poročanje o izvedenih dejavnostih kot tudi začetek pobud za nove projekte.
1.1.1
Cilji
Kot biotsko raznovrstnost razumemo množico vseh genetsko različnih življenjskih oblik in z njimi povezanih ekosistemov. Zajema celotno variabilnost genov, vrst, habitatov in ekosistemov. Do danes je znanih približno dva milijona vrst živih bitij, ki so se razvila v polčetrt milijardi (ali pa 3,5 milijarde) let evolucije. Zato lahko smatramo biotsko raznovrstnost za univerzalno dediščino vsega človeštva, tako preteklih kot tudi prihodnjih generacij. Eden od največjih izzivov, s katerimi se človeštvo sooča, je preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti. S projektom AdriaWet 2000 smo ta izziv sprejeli in vanj vključili lokalne skupnosti. S projektom si prizadevamo, da ohranitev biotske raznovrstnosti ne bi predstavljala preprek, temveč priložnost za socialno ekonomski in trajnostni razvoj območij. Glavni cilj projekta je torej razvoj sistema celostnega upravljanja območij, ki naj omogoča, da biotska raznovrstnost postane element privlačnosti in temelj trajnostnega razvoja. Glede na glavni cilj, so bili v okviru projekta postavljeni specifični cilji: • omogočiti razvoj skupne baze strokovnih in znanstvenih spoznanj s področja biotske raznovrstnosti s pripravo primerljivih metod zbiranja podatkov in določitvijo skupnih protokolov spremljanja, kakor tudi z vzpostavitvijo posebnih platform, namenjenih upravljanju in razširjanju podatkov in spoznanj; • poglobiti znanje o različnih virih, razpoložljivih na projektnih območjih (okolje, turizem, kmetijstvo, obrtništvo, energetika, storitvene dejavnosti, socialna ekonomija) z namenom poenotenja ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in načrtovanja na različnih ravneh oblasti z ukrepi za družbeno gospodarski razvoj območij;
8
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
• omogočiti sprostitev vseh javnih in zasebnih finančnih virov, ki lahko pripomorejo k uresničitvi projektnih ciljev; • poglobiti in razširiti poznavanje dobrih praks upravljanja mokrišč na območjih Natura 2000 v Evropi z vzpostavitvijo stalnega primerjanja zdrugimi upravljavci; • sprožiti skupne pobude za izboljšanje kakovosti storitev, ki so na voljo na projektnih območjih, tudi z ovrednotenjem vključenih človeških virov; • določiti skupen način načrtovanja in upravljanja trajnostnega razvoja projektnih območij ob upoštevanju obstoječih upravljavskih programov, obenem pa poskušati na območja vključiti različne subjekte, tako javne kakor zasebne; • načrtovati in udejanjati skupne pobude s področja izobraževanja, okoljske vzgoje, kulturne animacije in ozaveščanja, ki predstavljajo naložbo pri izobraževanju mlajših generacij z uporabo skupnih izobraževalnih materialov in orodij ter didaktične opreme in infrastrukture; • ozaveščati lokalne skupnosti na projektnih območjih o izjemnih priložnostih, ki jo biotska raznovrstnost pomeni za renaturacijo okolja, kot tudi za ekonomski, socialni in zaposlitveni razvoj, ob upoštevanju vključitve socialno in zaposlitveno zapostavljenih oseb, kot to predvideva Uredba ES št. 800/2008; • preveriti nove modele lokalnega sodelovanja, ki temeljijo na širjenju socialnih in okoljskih določil in ki spodbujajo javne ustanove in zasebne subjekte k aktivnostim v dobrobit ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja, ter k odpiranju novih storitev, namenjenih osebam in organizacijam, ki delujejo za trajnostni razvoj na območjih Natura 2000; • razviti skupne programe in aktivnosti s področja ozaveščanja in komunikacije glede na različne ciljne skupine, v smislu ovrednotenja biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja, ter določitve skupne ponudbe projektnih območij.
9
1.1.2
Doseženi rezultati
Za doseganje omenjenih ciljev so bile opredeljene in načrtovane projektne aktivnosti, ki so povzete in opisane v tej publikaciji. S pomočjo dejavnosti in ukrepov partnerjev, je projekt AdriaWet 2000 dosegel pomembne in dragocene rezultate, ki predstavljajo osnovo za bodoče sodelovanje in sicer: vzpostavitev čezmejne znanstvene skupine in skupne baze tehničnih in znanstvenih spoznanj o biotski raznovrstnosti, širjenje znanja za celovito in trajnostno upravljanje projektnih območij, določitev celostnih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in socioekonomski razvoj, vzpostavitev stalnega primerjanja z drugimi usposobljenimi upravljavci in izboljšanje kakovosti opravljenih storitev, izboljšanje poznavanja o omrežju Natura 2000, izboljšanje specifičnih znanj tehnikov in lokalne javne uprave, razvoj oblik socialnega in trajnostnega gospodarstva ter vzpostavitev stabilnega partnerstva na področju upravljanja naravnih virov. V okviru projekta AdriaWet 2000 je bilo izdelano sledeče: - seznam tipologij skupnih naravnih virov na ciljnih območjih; - skupni program spremljanja stanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti; - izdelava informacijske platforme za upravljanje favnističnih podatkov; - analiza razvojnih potencialov projektnih območij; - program usposabljanja in tehnične podpore za projektne partnerje o upravljanju zavarovanih območij; - master plan za celostno in trajnostno upravljanje zavarovanih območij; - skupni vzgojno-izobraževalni program na območjih Natura 2000; - didaktični pripomočki za izvajanje programov okoljskega izobraževanja; - seminarji o virih zavarovanih območij, namenjenim lokalnim deležnikom; - smernice za uporabo socialnih in okoljskih klavzul v območjih Natura 2000; - smernice za energetsko načrtovanje v projektnih območjih. S pomočjo specifičnih dejavnosti za širjenje glavnih vsebin projekta, so materiali in gradiva na razpolago vsem tistim, ki se ukvarjajo z upravljanjem zavarovanih območij kot tudi tistim, ki se prepoznajo v teh ciljnih skupinah, in lahko prispevajo k varovanju in ovrednotenju biotske raznovrstnosti.
10
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
Partnerji projekta
1.2
Štirje partnerji projekta AdriaWet 2000 so odgovorni za znanstveno in operativno upravljanje mokrišč v območjih Natura 2000 in glede na njihovo specifičnost, se soočajo z izzivi varovanja biotske raznovrstnosti, kot priložnosti za trajnostni družbeni in gospodarski razvoj. Partnerji so sledeči: Furlanija-Julijska krajina - Italija 1. Občina Štarancan je upravljavec Deželnega naravnega rezervata na izlivu Soče ter vodilni partner projekta AdriaWet 2000. 2. Il Mosaico - Konzorcij Socialnih zadrug s.c.s., upravljavec Deželnega naravnega rezervata na izlivu Soče od 2003 do 2012 Veneto - Italija 3. Regionalno podjetje Veneto Agricoltura, je upravljavec Naravnega rezervata Bosco Nordio, Varstvenega območja Ca’ Mello in Varstvenega območja Valle Vecchia Obalno-kraška regija - Slovenija 4. DOPPS - BirdLife Slovenia je upravljavec Naravnega rezervata Škocjanski zatok
1.2.1
Občina Štarancan
Občina Štarancan deluje kot organ upravljanja Deželnega naravnega rezervata na izlivu Soče, ki vključuje Občine Gradež, Škocjan ob Soči in Fiumicello, na podlagi sporazuma o programu, sklenjenega z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino v smislu izvedbenega akta Deželnega zakona št. 42/1996. V skladu s temi sporazumi upravljavec upravlja z rezervatom, in sicer: izvaja ustanoviteljske zakone, Načrt za ohranjanje in razvoj ter Uredbo o zavarovanem območju; pripravlja načrte za upravljanje s favno in naravnimi habitati; pripravlja večletni program za uporabo območja v naravoslovno turistične namene, za širjenje znanja ter okoljsko izobraževanje v zvezi z zavarovanimi območji; izvaja ukrepe za ohranjanje in načrte upravljanja za območja v okviru omrežja Natura 2000; na zahtevo Deželne uprave izvaja akte v zvezi z deželnimi parki, rezervati in območji Natura 2000; razvija in izvaja projekte za ohranitev in ovrednotenje biotske raznovrstnosti, tudi v okviru mednarodnega sodelovanja. Kontakt:
OBČINA ŠTARANCAN Piazza Dante Alighieri 26, 34079 Staranzano (GO), Italia Tel: +39 0481 71 69 11 Fax: +39 0481 71 69 19 e-mail: comune.staranzano@certgov.fvg.it; affari.generali@com-staranzano.regione.fvg.it www.comunedistaranzano.it 11
1.2.2
Regionalno podjetje Veneto Agricoltura
Veneto Agricoltura je podjetje Dežele Benečije za področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Veneto Agricoltura na deželnem ozemlju Benečije upravlja s trinajstimi območji, med drugimi: gozdovi Foresta del Cansiglio, Monte Baldo in Foresta di Giazza, Naravni rezervat Bosco Nordio, Varstveno območje Valle Vecchia, Deželni regijski park na izlivu reke Pad in Varstveno območje Ca’Mello, v skupni površini več kot 16.000 hektarjev. Na tem območju se z namenom ohranitve biološke raznovrstnosti ter varstva habitatov in vrst, nahaja petindvajset lokalitet, ki so vključena v omrežje Natura 2000. Cilj regionalnega podjetja Veneto Agricoltura pri upravljanju deželnega gozdnega premoženja, deželnih naravnih rezervatov in pri realizaciji pilotnih projektov za renaturacijo okolja, je zagotavljanje naravnega ravnovesja z uporabo okolju prijaznih načel in tehničnih rešitev. Sprejetje trajnostnih meril pri rabi naravnih virov, v skladu z načeli, ki jih na svetovni ravni določa dokument »Agenda 21«, se izraža v iskanju takšnih oblik in razvojnih priložnosti, ki omogočajo gospodarsko izkoriščanje primarnih okoljskih virov, in ki zagotavljajo njihovo uporabo tudi prihodnjim generacijam. To je razlog, da se je leta 2004 podjetje Veneto Agricoltura opredelilo za Sistem okoljskega upravljanja v skladu z mednarodnim standardom ISO 14001:2004. Okoljska politika Regionalnega podjetja Veneto Agricoltura ima sledeče cilje: 1) izvajanje dejavnosti, ki vodijo k ZMANJŠANJU PORABE ENERGIJE in racionalni rabi kmetijskih in gozdnih virov; 2) osredotočanje na vidike, povezane z živalskimi in rastlinskimi vrstami v različnih okoljih z namenom OHRANJANJA IN SPODBUJANJA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI; 3) ZMANJŠANJE VPLIVOV NA OKOLJE, ki izhajajo iz različnih dejavnosti, ob uporabi inovativnih in okolju prijaznih tehnik; 4) SPODBUJANJE IN UTRJEVANJE PODJETJA ZA GOZDARSTVO IN KMETIJSTVO tudi s pomočjo izobraževalnih dejavnosti, ki so namenjene različnim strokovnjakom, ter specifičnih podpornih dejavnosti za certifikacijo sledenja ohranjenega lesa po sistemih PEFC; 5) spodbujanje podjetnikov, ki so odgovorni za proizvodne dejavnosti, v smislu sprejetja modelov OKOLJU PRIJAZNE RABE OBMOČJA IN VIROV; 6) vključevanje prejemnikov pobud naravoslovnega izobraževanja V KULTURNI RAZVOJNI TOK in njihovo osveščanje, tudi s spodbujanjem pravilne rabe območij v turistične namene; 7) sprejem GPP-ja (Green Public Procurement) ali ZELENEGA JAVNEGA NAROČANJA kot koristnega orodja za trajnostni razvoj, ter načel in meril za naročanje dobrin in storitev. Kontakt:
VENETO AGRICOLTURA Regionalno podjetje za področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane Viale dell’Università 14, 35020 Legnaro, Italija Tel: +39 0498 29 37 11 Fax: +39 0498 29 38 15 e-mail: info@venetoagricoltura.org; e-mail PEC: venetoagricoltura@pecveneto.it www.venetoagricoltura.org
12
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
1.2.3
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je ena od prvih slovenskih neprofitnih, nevladnih in naravovarstvenih organizacij. Ustanovljena je bila leta 1979, danes šteje več kot 1000 članov in združuje ljubitelje ptic in narave po vsej Sloveniji. DOPPS deluje v javnem interesu ohranjanja narave in varstva okolja in je tudi polnopravni partner svetovne zveze za varstvo ptic BirdLife International, ki samo v Evropi združuje več kot dva milijona ljudi. Kontakt:
DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE (DOPPS) Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 426 58 75 Fax: +386 1 425 11 81 e-mail: dopps@dopps.si www.ptice.si
1.2.4
Il Mosaico - Konzorcij Socialnih zadrug
Il Mosaico je Konzorcij Socialnih zadrug, ki deluje na območju pokrajin Gorica in Videm. Ustanovljen je bil leta 1994, trenutno pa ga sestavlja petnajst družbenih zadrug. Od leta 2003 do 2012 je bil upravljavec Deželnega naravnega rezervata na izlivu Soče. Njegove aktivnosti so vključevale upravljanje z vegetacijo, načrtovanje izobraževalnih aktivnosti, trženje in turistična ponudba zavarovanega območja ter priprava inovativnih projektov z mednarodnim sodelovanjem. Kontakt:
IL MOSAICO - KONZORCIJ SOCIALNIH ZADRUG s.c.s. Via Roma 54/A, 33050 San Vito al Torre, Italija Tel: +39 0432 99 82 18 Fax: +39 0432 99 70 21 e-mail: segreteria@consorzioilmosaico.org www.consorzioilmosaico.org
13
1.3
Projektna območja
Zavarovana območja, ki sodelujejo v projektu AdriaWet 2000
Zavarovana območja, ki so vključena v projekt, spadajo v omrežje Natura 2000. Natura 2000 je ena izmed najbolj ambicioznih pobud, ki je bila kdajkoli ustanovljena s ciljem ohranitve bogastva naravne dediščine. 25 državam članicam EU omogoča, da združijo svoja prizadevanja za varstvo mnogih redkih vrst in habitatov na izvirnih območjih njihove porazdelitve v Evropi, ne glede na nacionalne meje. Temelj te pobude je vzpostavitev ekološkega omrežja z imenom Natura 2000. To omrežje trenutno vključuje 18.000 območij, ki so razporejena po celotnem ozemlju EU. Projektna območja AdriaWet 2000 so: IT3330005 - Izliv reke Soče - Otok Cona, Italija SI5000008 - Škocjanski zatok, Slovenija SI3000252 - Škocjanski zatok, Slovenija IT3250041 - Valle Vecchia - Zumelle - Valli di Bibione, Italija IT3250032 - Bosco Nordio, Italija IT3270023 - Delta reke Pad, Italija Mokrišča, vključena v projekt in se nahajajo na območjih Natura 2000 so: Deželni naravni rezervat na izlivu Soče, Varstveno območje Valle Vecchia, Naravni rezervat Bosco Nordio, Varstveno območje Ca’ Mello in Naravni rezervat Škocjanski zatok.
14
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
1.3.1
Deželni naravni rezervat na izlivu Soče
Kraj: Otok Cona (Štarancan - GO), Italija Površina: 2.338,00 hektarjev Projektna partnerja, povezana z območjem: Občina Štarancan (organ upravljanja Deželnega naravnega rezervata na izlivu Soče); Il Mosaico - Konzorcij Socialnih zadrug s.c.s. (upravljavec Deželnega naravnega rezervata na izlivu Soče od leta 2003 do leta 2012). Upravljavec območja: Organ upravljanja Deželnega naravnega rezervata na izlivu Soče (združenje občin Fiumicello, Gradež, Škocjan ob Soči, Štarancan). Deželni naravni rezervat Deželni naravni rezervat na izlivu Soče leži v vzhodnem delu dežele Furlanije-Julijske krajine vzdolž zadnjega odseka toka istoimenske reke in zavzema območje v občinah Štarancan, Škocjan ob Soči, Fiumicello in Gradež v obsegu 2.338 hektarjev, od tega je 1.154 morskih območij. Rezervat se razteza na skrajnem vzhodnem predelu Padske nižine (Posoška nižina) ter vključuje zadnji del rečnega območja visoke ravnice, za katerega so značilne izdatne poplave z nanosi proda, in področja nizkih ravnic s pretežno muljastimi tlemi, kjer so potekala obsežna melioracijska dela v 20. stoletju. Na tem odseku so še vedno prisotni nekateri ostanki obrežnega gozda in kanalizirani vodotoki z izvirsko vodo. Na južnem delu območja se nahaja ustje reke, ki je v veliki meri še močvirnato, zanj pa so značilne poplave z brakično in slano vodo (poplavna ravnica, slano močvirje, poloj) in peščeni nanosi na predelu ustja, kjer se pojavljajo tudi otočki. Rezervat se v večjem delu sklada z območjem, pomembnim za skupnost (OPS/SAC) “Izliv reke Soče - otok Cona”, IT3330005, in posebnim ohranitvenim območjem (POO/SPA). Kontakt:
Deželni naravni rezervat na izlivu Soče Isola della Cona, 34070 Štarancan, Italija Tel. +39 333 405 6800 e-mail: inforogos@gmail.com www.riservafoceisonzo.it
15
1.3.2
Varstveno območje Valle Vecchia
Kraj: Valle Vecchia (Caorle - VE), Italija Površina: 950 hektarjev Projektna partnerja, povezana z območjem: Veneto Agricoltura Varstveno območje Zgodovina ozemlja Valle Vecchia se umešča v bolj splošno evropsko politiko na področju kmetijstva, ki je v obdobju več kot petdeset let od potrebe po pridobivanju območij za ekstenzivno proizvodnjo prešla na oblike proizvodnje, ki je vse bolj kakovostna in okolju prijazna. Danes, po skoraj 20 letih od sanacije okoljske škode, je poskusno gospodarsko posestvo doseglo ustrezno ravnovesje med kmetijstvom, turizmom in dejavnostmi okoljskega varstva in upravljanja. Pokrajina je mozaik naravnih okolij, ki obsega približno 500 hektarjev obdelovalnih površin, okoli 20 kilometrov dolgo mrežo mejic, več kot 170 hektarjev gozda in 60 hektarjev mokrišč s sladko ali brakično vodo. Lagunske plitvine, ki obkrožajo Valle Vecchia, s svojimi peščenimi sipinami in plitvinami, blatnimi in peščenimi obrežji, ki se pokažejo ob oseki, dopolnjujejo ta bogat okoljski mozaik. Kontakt:
Veneto Agricoltura Unità Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel: +39 0498 293 761 www.venetoagricoltura.org www.vallevecchia.it
16
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
1.3.3
Naravni rezervat Bosco Nordio
Kraj: Bosco Nordio (Sant’Anna di Chioggia - VE), Italija Površina: 113 hektarjev Projektna partnerja, povezana z območjem: Veneto Agricoltura Naravni rezervat Naravni rezervat Bosco Nordio je bil ustanovljen leta 1971 in ga trenutno upravlja regionalno podjetje Veneto Agricoltura. Je območje, pomembno za Skupnost, in posebno ohranitveno območje. Bosco Nordio predstavlja pomembno območje z naravoslovnega vidika v nižinskem okolju. Vegetacija, ki se je na peščenih sipinah vzdolž obale razvila pred približno tisoč leti, predstavlja zanimiv ostanek nekdanjega rastlinstva in ponuja pričevanja o značilnih habitatih obalnih sipin. Gozd je sestavljen iz gostih sestojev črničevja, ki se izmenjuje s sestoji bora in območji, kjer uspeva predvsem hrast dob. Posebej pomembne za biotsko raznovrstnost so jase, majhne mlake in reliktni sistem sipin. Kontakt:
Veneto Agricoltura Unità Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel: +39 049 82 93 761 Za ogled rezervata: educazione.bosconordio@venetoagricoltura.org Fax: +39 041 49 75 67 Hyla s.c.a.r.l. Naturalisti Associati info@hylacoop.it Druge informacije: www.venetoagricoltura.org www.parks.it/riserva.bosco.nordio/edu.php
17
1.3.4
Varstveno območje Ca’ Mello
Kraj: Ca’ Mello (Porto Tolle - RO) Italija Površina: 150 hektarjev Projektni partner, povezan z območjem: Veneto Agricoltura Varstveno območje Od leta 1999 Veneto Agricoltura upravlja z varstvenim območjem Ca’ Mello, obsežnim območjem na otoku Donzella, v delti reke Pad, znotraj meja Deželnega regijskega parka in območja, pomembnega za Skupnost, poimenovanega Delta reke Pad: gre za končni predel in delto veneto (IT3270017). Območje je bilo nekoč v glavnem obdelano, danes pa je zaradi več ukrepov okoljske sanacije postal ekosistem z bogato biotsko raznovrstnostjo, ki se deli na štiri predele: 1. območje Oaza Ca’ Mello s površino približno 30 hektarjev; 2. območje Biotop Bonello s površino približno 45 hektarjev; 3. območje novonastalega obalnega gozda Donzella s površino približno 80 hektarjev; 4. območje borovega gozda Cassella s površino približno 1,5 hektarjev. Kontakt:
Veneto Agricoltura Unità Complessa Riserve ed Aree Naturali Protette Tel. +39 049 82 93 761 Za ogled Varstvenega območja Ca’ Mello in gozda Donzella: Aqua srl. info@aqua-deltadelpo.com Druge informacije: www.venetoagricoltura.org
18
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
1.3.5
Naravni rezervat Škocjanski zatok
Kraj: Škocjanski zatok Površina: 122 hektarjev Projektni partner, povezan z območjem: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Naravni rezervat Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji, ki je izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Naravni rezervat Škocjanski zatok je zakladnica biotske raznovrstnosti sredozemskega mokrišča v malem. Sestavljata ga dva dela: brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš in sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Zaradi prepleta brakičnih in sladkovodnih življenjskih okolij je Škocjanski zatok, neglede na majhno površino, ki jo pokriva, zelo pestro okolje. Razglašen je kot posebno varstveno območje v okviru omrežja Natura 2000, posebno območje varstva (POV/SPA) in posebno ohranitveno območje (POO/SAC) ter ekološko pomembno območje in naravna vrednota. Kontakt:
DOPPS - BirdLife Slovenija Začasna informacijska pisarna Naravnega rezervata Škocjanski zatok Staničev trg 16, 6000 Koper, Slovenija Tel: +386 5 62 60 370 Fax: + 386 5 62 60 369 Gsm: + 386 51 680 442 e-mail: skocjanski@skocjanski-zatok.org www.skocjanski-zatok.org
19
2
VARSTVO BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI
Partnerji projekta AdriaWet 2000 so na podlagi izkušenj pri upravljanju zavarovanih območij, med obravnavanimi vprašanji za učinkovito varstvo naravne dediščine, pogrešili skupno bazo podatkov biotske raznovrstnosti projektnih območij, ki so vključena v mrežo čezmejnega varstva. Med cilji projekta so posebno pozornost namenili spodbujanju razvijanja strokovnega znanja na podlagi določitve primerljivih metod za pridobivanje podatkov, opredelitve skupnih metod za spremljanje stanja in izdelavo ustrezne platforme za shranjevanje in širjenje podatkov. V okviru delovnega sklopa 2: „Program spremljanja in varstva biotske raznovrstnosti“ so določili pripravljalno fazo za nadaljnje projektne aktivnosti v okviru razvoja strategije celostnega in trajnostnega upravljanja območij Natura 2000. Glavni cilj delovnega sklopa je bil zagotoviti skupne metode za spremljanje stanja in varstva biotske raznovrstnosti. Po pregledu literature o biotski raznovrstnosti posameznega projektnega območja, so partnerji projekta uskladili metodologije spremljanja stanja ter pripravili skupni program monitoringa, ki so ga nato tudi poskusno izvajali. Aktivnost se je zaključila z izdelavo skupne informacijske platforme, ki omogoča shranjevanje in obdelavo zbranih podatkov in je namenjena vsem zainteresiranim uporabnikom, ki sodelujejo pri upravljanju zavarovanih območij na ozemlju Slovenije in Italije.
2.1
Skupni program spremljanja stanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti
Raziskave temeljijo na zadostni količini zanesljivih in med seboj primerljivih podatkov. Pomanjkanje primerljivih podatkov je spodbudilo razvoj skupne metodologije monitoringa (spremljanja stanja) na širšem območju. V okviru delovnega sklopa 2 je bil poseben poudarek namenjen izmenjavi meril, tako v zvezi z metodami zbiranja podatkov na terenu in kot tudi njihovo shranjevanje. Ob koncu raziskave je bil pripravljeni skupni dokument, kjer so opisani primerni ukrepi pri upravljanju različnih vrst in habitatov, vključenih v raziskavo. Priprava skupnega programa je v začetni fazi vključevala analizo metod in orodij za spremljanje stanja, ki so bila uporabljena na različnih projektnih območjih in na podlagi katerih, je bil definiran splošni protokol za posamezne faze monitoringa. V naslednji fazi se je evidentiralo nekaj ciljnih vrst, na katere so bile osredotočene nekatere aktivnosti spremljanja stanja. Ciljne vrste so bile določene na podlagi objektivnih meril, s katerimi se je poudarilo njihovo povezavo s cilji projekta, kot so ohranjanje in večanje biotske raznovrstnosti, izobraževanje in osveščanje šolske mladine ter znanstveno raziskovalno delo. Pri določitvi ciljnih vrst so se partnerji projekta osredotočili tudi na ohranjanje ugodnega varstvenega statusa prednostnih habitatov in vrst ter pripravi splošnih smernic, oziroma izhodišč za vzdrževanje obstoječih habitatov in ureditev novih vodnih življenjskih okolij za kačje pastirje. Pri izboru ciljnih vrst so bile upoštevane le vrste, ki so uvrščene na sezname prednostnih vrst na območijh, pomembnih za Skupnost in hkrati vključenih v projekt. Vrste, izbrane na podlagi evropskih kriterijev in so uvrščene na te sezname, so deležne posebnega varstva, kar velja tudi za njihove habitate. V naslednjem koraku so bile na podlagi skupnih meril izbrane tiste ciljne vrste, ki imajo iz turistično ekonomskega vidika in vzgojno izobraževalnih potencialov projektnih območij, pomembno vlogo tudi na lokalni ravni.
22
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
Nato so bile izločene vse naključno opažene vrste in upoštevane le tiste, za katere so območja varstvenega pomena. Vsaka vrsta je bila kasneje ovrednotena glede na pomen slednje za varstvo in cilje projekta, ter izbrane le tiste z najvišjim točkovanjem. Spodnja tabela prikazuje ciljne vrste, izbrane za vsako od projektnih območij.
Vrste
DNR na izlivu Soče
Siva gos Anser anser
X
Beločela gos Anser albifrons
X
Rjavi lunj Circus aeruginosus
X
Naravni rezervat Škocjanski zatok
Varstveno območje Valle Vecchia
Naravni rezervat Bosco Nordio
X X
X X
Skobec Accipiter nisus
X
Polojnik Himantopus himantopus
X
X
Čapljica Ixobrychus minutus
X
X
Žerjav Grus grus
X
Mala čigra Sternula albifrons
X
X
X
Mala čigra Sterna hirundo
X
Mokož Rallus aquaticus
X
X
Čebelar Merops apiaster
X
Česnovka Pelobates fuscus
X
Močvirska sklednica Emys orbicularis
X
X
Veliki pupek Triturus carnifex
X
X
Laška žaba Rana latastei
X
Belouška Natrix natrix Kobranka Natrix tessellata
Varstveno območje Ca’ Mello
X
X
X
X X
Zelene žabe Rod Pelophylax
X
Kačji pastirji
X
Poleg določitve ciljnih vrst za posamezna območja, kjer se je izvajal monitoring, protokol določa tudi splošne in posebne metodološke kriterije zbiranja podatkov, kot so navajane v nadaljevanju. Določeni sta bili dve različni ravni spremljanja stanja: prva raven namenjena zbiranju podatkov o prisotnosti ali odsotnosti vrst ptic na določenih območjih, ki jih posredujejo tudi naključni obiskovalci, ljubitelji ptic itd., ter druga raven, ki so jo izvajali le strokovnjaki in je bila osredotočena na ciljne vrste (ptice, dvoživke, plazilci in kačji pastirji), ki smo jo določili v skladu s projektom in prej opisanimi merili. Prednost prve ravni so nizki finančni stroški, saj spremljanje temelji predvsem na prostovoljnem zbiranju podatkov s strani obiskovalcev projektnih območij, ki se bo nadaljevalo tudi po zaključku projekta. Druga raven zahteva natančnejše metode in zlasti strokovno usposobljene popisovalce; testirana in izpopolnjena je bila v okviru tega projekta.
23
Naključna opazovanja, ki omogočajo zbiranje podatkov o prisotnosti vrst z manjšimi stroški, obsegajo pripravo obrazcev za zbiranje podatkov o vrstah, ki so na voljo prostovoljnim opazovalcem na določenih opazovalnih točkah (opazovalnice, točke vzdolž učnih poti...). Na ta način pridobljeni podatki niso vedno primerni za nadaljne obdelave, so pa koristni, saj lahko zagotovijo informacije o prisotnosti vrst v daljšem časovnem obdobju (kvalitativni in kvantitativni podatki, večletni trendi opazovanj) na podlagi velikega števila opazovanj, ki jih običajno opravijo ljubitelji ptic. Glavne omejitve so povezane z zanesljivostjo in strokovnostjo posameznih opazovalcev in s pomanjkanjem standardizacije pri opravljenem delu in načinu zbiranja podatkov. Protokol je predvidel določitev popisnih točk, kjer so obiskovalcem na voljo obrazci, ter določitev območij, na katere se podatki nanašajo. Upravljavec območja nato poskrbi za vnos podatkov v skupno podatkovno bazo. Metodologijo spremljanja stanja biotske raznovrstnosti, ki so ga za ptice, dvoživke, plazilce in kačje pastirje izvajali strokovni sodelavci, je za projektna območja določen s skupnim Programom spremljanje stanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
2.1.1
Skupni program spremljanja stanja avifavne
Skupni program spremljanja stanja avifavne je razdeljen na spremljanje stanja vseh vrst in spremljanje stanja ciljnih vrst. Spremljanje stanja vseh vrst vključuje zbiranje podatkov s štetjem na točkah (Fornasari et al., 1998; Bibby et al., 2000) vzdolž popisnih poti na različnih predelih območja. Na vsaki točki popisovalec zabeleži vse vrste, ki jih je, ali opazil ali slišal, v 10 minutah opazovanja/ poslušanja. Zbrani podatki se nanašajo na popisna območja in na kvadrante 1x1 km ETRS89-LAEA 52N 10E. Na ta način so bili pridobljeni naslednji podatki: 1) seznam vrst po območjih; 2) porazdelitev vrst po območjih; 3) specifična raznolikost glede na območje in kvadrant; 4) morebitne povezave med porazdelitvijo vrst in habitatov. Tovrstni podatki so bili nato vnešeni v skupno podatkovno bazo. Opis metodologije spremljanja stanja ciljnih vrst: Za vrste iz rodu Anser je bilo izvedeno vzporedno spremljanje stanja na vseh območjih hkrati; popisi jat ptic so bili opravljeni na prehranjevališčih v obdobju od začetka oktobra do konca februarja (Bibby et al., 2000). V primeru rjavega lunja (Circus aeruginosus) so bila opravljena opazovanja iz razglednih točk (Agostini in Lagozzo, 2000; Agostini in Panuccio, 2010) v obdobju od marca do maja, s tremi popisi na dekado; vsak popis je predvidel štiri ure opazovanja. Za spremljanje stanja čapljice (Ixobrychus minutus), svilnice (Cettia cetti) in mokoža (Rallus aquaticus) so bili izvedeni akustični popisi, kjer se je na popisnih točkah beležilo spontano oglašanje posamezne vrste, nato pa se je posamezno vrsto izzivalo s pomočjo predvajanja posnetka oglašanja ali petja. Metodologija je skladna s protokolom, ki ga v Severni Ameriki uporabljajo za popise težko opaznih močvirskih ptic (Conway 2011). Omenjena metoda predvideva 5-minutna poslušanja spontanega oglašanja na vsaki točki, ki mu sledijo 30 sekundni intervali izzivanja s pomočjo predvajanja posnetka in poslušanja odziva posamezne vrste. Popisi so bili izvajani takoj po sončnem vzhodu, oziroma zvečer dve uri po sončnem zahodu. 24
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
Na vsaki popisni točki se je zabeležilo spontana oglašanja in oglašanja, ki so bila izzivana s predvajanjem posnetka, ter točen čas in lokacijo osebka.
2.1.2
Protokol spremljanja herpetofavne
Uporabljena je bila tehnika vizualnega pregleda t.i. Visual Census (Sutherland 2006; Mazzotti in Cavalieri d’oro, 2007), na vnaprej določenih transektih, kar je omogočilo raziskavo vseh habitatov, vključno z izbranimi vodnimi telesi. Transekte se je obiskalo med februarjem in oktobrom, približno polovica vseh opazovanj je bila opravljena v večernih urah (vsaj uro in pol po sončnem zahodu) z zabeležbo števila opaženih osebkov in njihove lokacije. Na vodnih površinah je bilo opravljeno vzorčenje z mrežo (okoli 10 vzorčenj na vodno telo), in tako preverjena prisotnost repatih dvoživk in ličink. Popisani so bili mresti brezrepih dvoživk ter jajca pupkov. Pri močvirski sklednici je bila posebna pozornost namenja iskanju mladostnih osebkov (mladičev, izleženih v septembru ali prejšnje leto spomladi) ali območjem odlaganja jajc. Pridobljeno je bilo sledeče: 1) seznam prisotnih vrst in podatki o njihovi porazdelitvi (vrsta je redka, manj pogosta, pogosta, zelo pogosta); 2) porazdelitev vrst po območjih; 3) podatki o mrestiščih. V okviru projekta se je za močvirsko sklednico določilo ukrepe, ki obiskovalcem območja omogočajo in olajšajo opazovanje te vrste (lokacija in osnutki načrtov za poti in opazovalne točke v bližini mest, kjer se zadržujejo) ter predloge upravljavskih ukrepov za močvirsko sklednico (ureditev gnezditvenih mest, namestitev drevesnih debel, odlov tujerodnih želv).
2.2
Favnistična podatkovna baza za izmenjavo znanstvenih podatkov in raziskave
Informacjiska platforma omogoča shranjevanje in obdelavo zbranih podatkov. Informacjisko platformo sestavljata baza podatkov in programska oprema GIS (Geografski informacijski sistem), ki sprejema zgoraj omenjene podatke. Ti so na voljo tudi na spletni strani projekta. Strokovnjaki in pooblaščeni prostovoljci, ki dobijo geslo, lahko dopolnjujejo podatkovno bazo, ostali pa lahko obiščejo spletno stran, kjer dobijo informacije o vrstah, ki so prisotne v zavarovanih območjih tekom celega leta.
25
3
CELOSTNO UPRAVLJANJE ZAVAROVANIH OBMOČIJ
Partnerji projekta AdriaWet 2000 so na podlagi njihovih izkušenj pri upravljanju območij Natura 2000, splošno prepoznali pomen varstva biotske raznovrstnosti, ne samo kot resnično priložnost za ohranjanje in izboljšanje stanja okolja, ampak tudi kot priložnost za trajnostni razvoj na področju gospodarstva in zaposlovanja. Zaradi tega je bilo potrebno sisteme upravljanja zavarovanih območij obogatiti z znanji in posegi na področjih okolja, turizma, kmetijstva, obrti, energetike ter socialne vključenosti, da bi varstvo biotske raznovrstnosti dejansko postalo in bilo zaznano kot gonilo trajnostnega razvoja. V okviru projekta AdriaWet 2000 so bili zastavljeni naslednji operativni cilji: poglobiti znanje o različnih virih, razpoložljivih na projektnih območjih; sprožiti skupne pobude za izboljšavo kakovosti storitev, ki so na voljo na projektnih območjih, tudi z ovrednotenjem vključenih človeških virov; določiti in razširiti poznavanje dobrih praks upravljanja mokrišč na območjih Natura 2000 v Evropi z vpostavitvijo stalnega primerjanja z drugimi upravljavci; določiti skupen način programiranja in upravljanja trajnostnega razvoja projektnih območij ob upoštevanju obstoječih upravljalskih programov, obenem pa poskušati na območja vključiti različne subjekte, tako javne kakor zasebne; omogočiti sprostitev vseh javnih in zasebnih finančnih virov, ki lahko pripomorejo k uresničitvi projektnih ciljev. Partnerji so torej opredelili in proučili vire, ki prispevajo k izboljšanju upravljanja zavarovanih območij, ter za vsako območje pripravili analizo razvojnih potencialov. Na podlagi zbranih informacij je bil v okviru projekta oblikovan program usposabljanja za upravljavce območij Natura 2000, s katerim so zaposleni pridobili nova tehnična znanja, potrebna za aktiviranje sredstev za celostno upravljanje zavarovanih območij. Na podlagi zbranih podatkov so projektni partnerji na koncu naredili skupni referenčni program (master plan) za celostno in trajnostno upravljanje projektnih območij, ki predstavlja oporno točko, ne samo za strategije celostnega upravljanja, ampak tudi za določanje skupnih standardov kakovosti ponujenih storitev.
3.1
Analiza razvojnih potencialov zavarovanih območij
V skladu s politiko Evropske Unije predstavlja omrežje Natura 2000 sredstvo za ohranjanje biotske raznovrstnosti kot sestavni del gospodarskega in socialnega razvoja držav članic. Glavna tema, ki jo je treba razviti na čezmejnem območju za omrežje Natura 2000, je povezava med cilji ohranjanja narave in družbenogospodarskim in trajnostnim razvojem lokalnih skupnosti. Območja obalnih sipin, lagune, doline in mokrišča nasploh niso samo med najbolj produktivnimi vodnimi okolji, ampak imajo nedvomno tudi veliko okoljsko vrednost. Za te posebne habitate sta značilni biotska in krajinska raznovrstnost, ki sta posledica fizikalnih, kemijskih in podnebnih interakcij, kot tudi antropogenih vplivov. Na teh območjih se odvijajo različne proizvodne dejavnosti (kmetijstvo, ribolov, lov, druge obrti), ki jih povezuje velika odvisnost od okolja in medsebojna združljivost. Za lokalno okolje so te dejavnosti pomemben vir dohodkov, ki pa ne smejo nastajati na račun naravnih habitatov.
28
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
Temeljni cilj pri upravljanju teh območij je, prizadevati si za največjo družbeno korist, ki vključuje različne subjekte, kot so: ZASEBNI NEPOSREDNI UPORABNIKI (upravljavci in/ali lastniki, kmetje, delavci v ribogojnicah v lagunah (vallicoltura), ribiči in lovci); ZASEBNI POSREDNI UPORABNIKI (operaterji v storitvenih panogah, obrtniki in drugi ponudniki storitev); SKUPNOST UPORABNIKOV (uporabniki okolja in naravne dediščine). Dejstvo, da lahko območja z visoko okoljsko vrednostjo zagotavljajo koristi bodisi za zasebne uporabnike kot za skupnost, pomeni, da njihova vrednost ni samo strogo povezana z gospodarsko rabo, ampak vključuje tudi vidike nerabe. Ta vrednost je tudi vključena v Skupno ekonomsko vrednost (SEV) posameznega območja. Raziskave, ki so jih poskusno izvajali partnerji AdriaWet 2000, opredeljujejo: prisotne ekosistemske storitve (ES), z opisom prostora in zakonskega okvira ter ugotavljanjem prisotnih naravnih virov, funkcij in tipologije ES; skupno ekonomsko vrednost, s kvantificiranjem ponujenih ES/funkcij; organizacijo oblik rabe in trga ter tipologijo plačil za ekosistemske storitve (Payement for Ecosystem Services - PES); deležnike, ki so vključeni v upravljanje zavarovanih območij.
29
3.2
Uporaba obnovljivih virov energije na območjih Natura 2000
Študije, ki so bile izvedene v okviru projekta AdriaWet 2000 za analizo razvojnih potencialov zavarovanih območij, so pokazale, da na vključenih območjih Natura 2000, poleg varstva biotske raznovrstnosti poteka tudi promocija in spodbujanje ukrepov, namenjenim omejevanju vpliva človekovih dejavnosti na okolje na različnih ravneh. Na področju energije, upravljavci skušajo privarčevati, povečati učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije (OVE). Na treh območjih, analiziranih v projektu, so bile vgrajene naprave na obnovljive vire energije: Varstveno območje Valle Vecchia: naprava na biomaso; naprava za proizvodnjo rastlinskega repičnega olja. Naravni rezervat Bosco Nordio: naprava na lesno biomaso, proizvedeno v naravnem rezervatu. Deželni naravni rezervat na izlivu Soče: naprava na biomaso, ki deloma deluje na biomaso, proizvedeno v naravnem rezervatu; solarni ogrevalni sistem, povezan z glavnim ogrevalnim krogotokom; fotovoltaični sistem za proizvodnjo električne energije. V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, kjer objekti s tovrstnimi napravami še niso zgrajeni, je bila izvedena študija uporabe OVE v načrtovanih objektih. Rezultati študije so bili neposredno uporabljeni pri pripravi projekta za izvedbo objektov, tako da bodo novi objekti kar najbolj energetsko varčni, učinkoviti in napredni na področju uporabe OVE. Namen izvedenih analiz v okviru projekta AdriaWet 2000 je bil predstavitev obstoječih naprav. Poleg tega je bil namen projekta tudi poudariti možnost izvajanja ukrepov za povečanje deleža proizvodne OVE kot tudi poudariti možne ukrepe za racionalizacijo in zmanjšanje porabe energije pri upravljanju zavarovanih območij.
3.3
Usposabljanje
Program usposabljanja je bil namenjen zaposlenim na projektu za pridobitev tehničnih znanj, potrebnih za celostno upravljanje zavarovanih območij. S “celostnim” upravljanjem se sklicujemo na model upravljanja, ki ima med svojimi cilji usklajevanje in načrtovanje politik in ukrepov za varstvo in trajnostni razvoj območja skupaj z akterji. Partnerji projekta AdriaWet 2000 so izbrali nekaj strateških tematik za doseganje teh ciljev in izvedli vrsto poglobljenih delavnic, na katerih so sodelovali tako državno kot mednarodno priznani strokovnjaki. Projektni partnerji so na dveh strokovnih ekskurzijah lahko primerjali lastne izkušnje upravljanja z namenom okrepitve čezmejne mreže zavarovanih območij in njihovih upravljavcev. S tem so predvsem obogatili lastna znanja na naslednjih področjih: komunikacija in okoljska interpretacija, znamčenje zavarovanih območij, socialna ekonomija, javno-zasebna 30
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
partnerstva, ki podpirajo dejavnosti podjetij, marketinški sistemi in financiranje zavarovanih območij, ter priprava in izvedba načrtov upravljanja. Za utrditev znanja, pridobljenega na usposabljanju, so bile organizirane tudi praktične aktivnosti, med njimi tudi dve mednarodni strokovni ekskurziji v tri, res pomembena zavarovana območja na temo celostnega upravljanja le-teh. Na strokovnih ekskurzijah so imeli udeleženci priložnost spoznavanja organizacijskih in inovativnih upravljavskih rešitev, pri katerih je upravljanje območij močno povezano z razvojno politiko in promocijo območij samih. Delavnice: BLAGOVNE ZNAMKE ZAVAROVANIH OBMOČIJ Okoljska kakovost zavarovanega območja za pridobitev blagovne znamke območja in druge znamke kakovosti (Ecolabel); druga sredstva upravljanja in zagotavljanja okoljskih dobrin in storitev. SOCIALNA EKONOMIJA IN UPRAVLJANJE ZAVAROVANIH OBMOČIJ Model socialnega vključevanja, ki ga je oblikoval Konzorcij Il Mosaico za upravljanje zavarovanega območja. Inovativni pristop k upravljanju javnih dobrin, predvsem pa zavarovanih območij. KAKO PRIBLIŽATI NARAVO LJUDEM – KOMUNIKACIJA, INTERPRETACIJA IN OKOLJSKA VZGOJA PRI UPRAVLJANJU ZAVAROVANIH OBMOČIJ Komunikacija, interpretacija in okoljska vzgoja pri upravljanju zavarovanih območij zavarovana območja kot vir izkušenj: privlačnosti, turistične storitve, dogodki, paketi, skupaj z analizo Skupnega vzgojno-izobraževalnega programa projekta AdriaWet 2000. FINANČNA ORODJA ZA UPRAVLJANJE ZAVAROVANIH OBMOČIJ Ekonomska in finančna bilanca zavarovanih območij - Finančni instrumenti za upravljanje zavarovanih območij - Samofinanciranje. MARKETINŠKI PRISTOPI PRI UPRAVLJANJU ZAVAROVANIH OBMOČIJ Marketinške dejavnosti in promocija teritorija na območjih, ki veljajo kot obrobna glede na produktivnost in manj prepoznavna, imajo pa velik razvojni potencial, povezan z okoljsko in krajinsko vrednostjo. JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO V PODPORO ZASEBNI INICIATIVI TER OHRANJANJU IN OVREDOTENJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI Javno-zasebna partnerstva - določanje poslovnih dejavnosti, instrumentov in finančnih rešitev za zagotavljanje dolgoročnih ekonomskih koristi in koristi za naravo, ki so primerne za določeno območje in regijo. Strokovne ekskurzije: V ŠPANIJO Naravni park Delta reke Ebro – 18.2. – 22.2.2014 (Parc Natural del Delta de l’Ebre Departament d’Agricultura, Ramaderia, Pesca, Alimentació i Medi Natural Direcció General del Medi Natural i Biodiversitat). V AVSTRIJO Narodni park Neusiedlersee-Seewinkel in Narodni park Donau Auen – 12.5. – 16.5.2014 (NP Neusiedlersee-Seewinkel, Illmitz in NP Donau Auen, Orth an der Donau).
31
Spodbujanje socialnih in okoljskih določb v javnih službah Ukrepi za osveščanje aktivnih udeležencev, začenši z javnimi ustanovami, so bistveni za varovanje biotske raznovrstnosti, tudi z vidika trajnosti. Evropska zakonodaja o javnem naročanju blaga, storitev in gradenj pravi, da je treba zagotavljati kakovost storitev ter njihovo izvajanje v skladu z načeli varčevanja, učinkovitosti, pravočasnosti in poštenosti, hkrati pa tudi, da je načelo varčevanja lahko podrejeno merilom, ki so v duhu socialnih potreb kot tudi varovanja zdravja in okolja ter spodbujanja trajnostnega razvoja. Za spodbujanje širjenja teh meril med javno upravo so se javne uprave in javne službe na projektnih območjih med seboj uskladile. Natančneje so bile pripravljene smernice za izvajanje socialnih in okoljskih pogojev na območjih Natura 2000, ki so bile nato na tehničnih seminarjih predstavljene javni upravi in administrativnim delavcem, ki delajo z območji Natura 2000 v Italiji. Ta pomemben dokument, ki je bil pripravljen v okviru projekta, vključuje analizo pravnega nastanka in praktične uporabe socialnih in okoljskih določb v italijanski zakonodaji, s posebnim poudarkom na razmerah v deželi Furlaniji-Julijski krajini in na zavarovanih območjih omrežja Natura 2000, kot tudi predstavlja vodnik po socialnih in okoljskih določbah v javnih naročilih in pri njihovem izvajanju. Raziskava je bila namenjena razvoju koristnega modela za podporo sodelovanja med profitnim in neprofitnim sektorjem ter javno upravo. Predpostavke modela temeljijo na partnerstvu in sodelovanju, izmenjavi znanj in izkušenj ter sodelovanju pri lokalnih, čezmejnih in mednacionalnih projektih. Vodnik, ki ga spodbuja Konzorcij Socialnih zadrug Il Mosaico iz občine S. Vito al Torre, ponuja delavcem globlje razumevanje inovativnega pristopa na področju javnega naročanja, in analizira različne možnosti njegovega izvajanja, kot so uporaba Zelenega javnega naročanja, zagotavljanje zaposlitve ljudem s posebnimi potrebami, uporaba socialnih določb v pogodbah in izvajanje inovativnih modelov sodelovanja med lokalnimi oblastmi in podjetji. Te smernice so koristen prispevek k širjenju prakse socialnega naročanja z namenom olajšanja dela socialnih delavcev, uradnikov in javnih uslužbencev skozi poznavanje orodij, ki so danes na voljo, in najboljših praks, ki se v tem prostoru že izvajajo.
3.4
Master plan: skupni referenčni program za celostno upravljanje območij
Partnerji projekta AdriaWet 2000 so združili glavne elemente, bistvenega pomena za celostno upravljanje projektnih območij Natura 2000 in pripravili skupni referenčni program (master plan). Le-ta se začenja z analizo upravljavskih načrtov projektnih območij in izpostavlja skupne značilnosti ter omogoča izmenjavo najboljše prakse v mreži. V dokumentu so zlasti predstavljeni postopki in cilji analize virov na območju ter upravljavski elementi, na katere se je treba osredotočiti pri načrtovanju. Ti elementi so: operativni in varstveni cilji ter z njimi povezane dejavnosti in upravljavske funkcije; prepoznavanje in vključevanje različnih sodelujočih strok; upravljanje finančnih virov; operativni načrti; upravljanje obiska zavarovanega območja; preprečevanje in obvladovanje negativnih vplivov na naravo; sistemi za monitoring in notranje ocenjevanje. 32
4
OKOLJSKO IZOBRAŽEVANJE
4.1
Vzgoja in okoljsko izobraževanje
Okolje, v katerem živimo, je danes izpostavljeno številnim grožnjam, ki ogrožajo neokrnjenost narave in naše preživetje oziroma kvaliteto življenja, ki jo danes poznamo. Nekatere od teh nevarnosti so na globalnem nivoju, druge so lokalnega pomena, ne smemo pa pozabiti, da se v makrosistemu, kot je naš planet, lokalni učinki lahko pokažejo na različnih mestih in v različnih obdobjih z večjo intenzivnostjo, kot bi to lahko trenutno pričakovali. Zaradi tega so na Svetovnem vrhu za Zemljo leta 1992, v organizaciji Združenih narodov podali globalno pobudo »Agenda 21«, ki je bila usmerjena v določitev enotnega mednarodnega operativnega programa za ohranitev in varstvo okolja. Z motom “misli globalno, deluj lokalno” Agenda 21 podaja koncept intenzivnega trajnostnega razvoja, ki je mišljen kot “skupek dejavnosti usmerjenih v zadovoljevanje sedanjih potreb brez ogrožanja zmožnosti bodočih generacij za zadovoljevanje svojih potreb”. Okoljska vzgoja in izobraževanje imata bistveno vlogo pri doseganju teh ciljev, saj je njun glavni namen zvišanje nivoja znanja in zavesti učencev ter s tem posledično njihovega vedenja, dokler ne bodo postali državljani, ki bodo zmožni prispevati k spremembi mišljenja in ravnanja, s ciljem izboljšanja kakovosti življenja oziroma izpolnitvi trajnostne družbe. To je bil tudi vzrok, da je UNECE (United Nations Economic Comission for Europe - Ekonomsko socialni svet Združenih narodov) razglasil obdobje 20052014 za »desetletje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj«. Trajnostni razvoj v svoji osnovni definiciji pomeni, da je to način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam (Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), 1987). Za vzpostavitev oziroma vzdrževanje takšnega načina razvoja pa je potrebno določiti ustrezne instrumente varstva narave in biotske raznovrstnosti kakor tudi vzpostaviti boljše in aktivnejše sodelovanje s posameznimi deležniki v okolju, ki bodo prepoznali dodano vrednost in ne le omejitve.
4.2
Skupni vzgojno-izobraževalni program
“Okoljska vzgoja je stalen proces, v katerem se posameznik in skupnost bolj polno zavedajo svojega okolja in pridobijo znanja, vrednote, spretnosti, izkušnje in tudi odločenost, da bodo delovali individualno in skupinsko za reševanje sedanjih in prihodnjih problemov okolja« (Benedict, 1991). S pomočjo naravovarstvene in okoljske vzgoje učenci pridobijo znanja, ki so potrebna za oblikovanje mnenj, analiziranje in vrednotenje ekoloških rešitev ter razvijejo sposobnosti in pripravljenost zavzetega in odgovornega ravnanja v okolju ali celo za aktivno sodelovanje pri upravljanju okolja. Okoljska vzgoja je interdisciplinarna, saj povezuje naravoslovne, tehnične in družboslovne predmete ter postaja vedno bolj pomemben del šolskega kurikula. Zaradi omenjenih dejstev in skladno s šolskim učnim programom, je bil v okviru projekta AdriaWet 2000 pripravljen Skupni vzgojno-izobraževalni program, katerega glavni cilj je naravovarstveno in okoljsko ozaveščanje mladih za razumevanje ranljivosti narave, za življenje v sožitju z naravo, za spodbujanje poznavanja omrežja Natura 2000 in za trajnostno upravljanje z naravnimi viri.
36
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
Vzgojno-izobraževalni program vključuje sledeče učne dejavnosti: pripravljalno srečanje z učitelji, katerega namen je predstavitev programa, izmenjava mnenj o vsebini učnih predlogov, preverjanje začetnega nivoja znanja učencev in predlogi učiteljev za skupno delo; predavanje za učence, ki je namenjeno dopolnjevanju osnovnega znanja učencev in je osnova za uspešno izvedbo ekskurzije na terenu; ekskurzija na terenu je najbolj pomemben del vzgojno-izobraževalnega programa, saj omogoča vzbujanje zanimanja in navdušenja za naravo in naravno pri učencih; zimski ornitološki tabor, v okviru katerega se učenci intenzivneje spoznajo z metodami raziskovalnega dela, prepoznavanja različnih vrst ptic, njihovih določevalnih znakov in njihove ekologije, obdelave terenskih podatkov ter problematike varstva narave.
4.2.1
Učni pripomočki in promocija
Za dosego zastavljenega cilja vzgojno-izobraževalnega programa in za karseda boljši potek učnih dejavnosti, so bili pripravljeni in izdelani učni oziroma didaktični pripomočki, ki učencem omogočajo boljšo pripravo in terensko delo, učiteljem pa možnost preverjanja, kaj so učenci spoznali in česa so se naučili. Učni pripomočki so sledeči: plastificirani učni listi, ki predstavljajo 10 različnih živalskih vrst in sicer: mlakarica (Anas platyrhynchos), labod grbec (Cygnus olor), polojnik (Himantopus himantopus), navadna čigra (Sterna hirundo), siva gos (Anser anser), črni ploščec (Libellula fulva), lastovičar (Papilio machaon), belouška (Natrix natrix), žaba debeloglavka (Rana ridibunda) in lisica (Vulpes vulpes); raziskovalne beležnice za beleženje podatkov in izpolnjevanje nalog. Pripravljene so za različne starostne skupine učencev (od 6-7 let, od 8-10 let ter od 11-14 let). Za učence od 6 do 7 let je beležnica pripravljena kot pobarvanka, za starejše pa je razdeljena na štiri različne tematske sklope. Uvodni del predstavlja omrežje Natura 2000, sledi predstavitev značilnih vrst ptic v jesensko-zimskem obdobju in nato v pomladansko-poletnem obdobju, zaključni del pa vsebuje preproste naloge in vprašanja. Beležnice učenci po terenski ekskurziji odnesejo domov, kot nekaj, kar jih bo spominjalo na doživeto ekskurzijo in pridobljeno izkušnjo, ki jim bosta kasneje pomagala pri učenju in nadaljnjem izobraževanju. interpretacijsko-izobraževalna oprema v centrih za obiskovalce in drugih objektih v zavarovanih območjih, ki sodelujejo v projektu. Skupni vzgojno-izobraževalni program poleg opisanih učnih dejavnosti in pripomočkov, predvideva tudi njegovo ponudbo in promocijo za različne deležnike. Program predstavlja možnost vzpostavitve dobrih odnosov oziroma partnerstva z različnimi subjekti v okolju (šole, javni uradi, turistični uradi, izvajalci javnih del, ponudniki različnih storitev) ter tako povezuje med seboj različne profile, kot so naravovarstveniki, učitelji, raziskovalci, uradniki in ne nazadnje obiskovalci zavarovanih območij. Poleg neprekinjenega izvajanja programa pa je zelo pomembna tudi njegova evalvacija s pomočjo preverjanja, kot je npr. shema za ocenjevanje storitev, ki so na voljo različnim uporabnikom območja, in shema za 37
ocenjevanje vodičev z namenom analize in izboljšanja ponujenih storitev. To omogoča tudi zbiranje zanimivih podatkov o vrsti obiskovalcev, o najbolj zaželenih dejavnostih kot tudi ustvarjanje baze podatkov (omrežje) za širjenje informacij in predlogov, kar lahko prispeva k celovitejšemu načrtovanju različnih izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih dejavnosti ter dolgoročno prispeva k boljšemu gospodarskemu in ekonomskemu razvoju določenega območja. vodičev z namenom analize in izboljšanja ponujenih storitev. To omogoča tudi zbiranje zanimivih podatkov o vrsti obiskovalcev, o najbolj zaželenih dejavnostih kot tudi ustvarjanje baze podatkov (omrežje) za širjenje informacij in predlogov, kar lahko prispeva k celovitejšemu načrtovanju različnih izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih dejavnosti ter dolgoročno prispeva k boljšemu gospodarskemu in ekonomskemu razvoju določenega območja.
4.3
Nivo poznavanja omrežja Natura 2000
Osnova za pripravo Skupnega vzgojno-izobraževalnega programa AdriaWet 2000 je bila raziskava o poznavanju omrežja Natura 2000, namenjena pedagoškim delavcem na šolah, ki se nahajajo na projektnem območju. Skupno je bilo zbranih 52 anket, katere so izpolnili večinoma učitelji naravoslovnih predmetov. Rezultati ankete so pokazali, da večina učiteljev (cca 85%) med svojim rednim izobraževanjem ni bila seznanjena o omrežju Natura 2000, če pa so bili seznanjeni, je bilo to zgolj slučaj oziroma lasten interes. To je tudi vzrok za ugotovljeno dejstvo, da več kot polovica anketiranih učiteljev svojih učencev v okviru rednega šolskega pouka ne seznanja o omrežju Natura 2000. Kot rešitev tega problema je večina učiteljev izrazila željo, da bi bilo za boljše poznavanje omrežja Natura 2000 potrebno organizirati več različnih strokovnih predavanj, več tiskanega materiala, ki bi ga lahko uporabili pri pouku, kot tudi, da bi učni sistem nadgradili oziroma izboljšali s smislu večjega seznanjanja učencev o omrežju Natura 2000.
38
5
KOMUNIKACIJSKI NAČRT
Namen komunikacijskih aktivnosti projekta AdriaWet 2000 je bil prenos informacij in tekom projekta pridobljenih znanj na deležnike, tako javne kot zasebne, z namenom njihovega vključevanja v celostno upravljanje mokrišč, vključenih v omrežje Natura 2000, ter tako prispevati k družbeno-gospodarskemu razvoju teh območij. Z aktivnostmi, ki temeljijo na Komunikacijski strategiji, je bil uveden in predstavljen pomen projekta AdriaWet 2000 na območjih, vključenih v Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Komunikacijske aktivnosti so bile namenjene predstavitvi projekta in glavnih ciljev, uresničenih z izvedbo projektnih aktivnosti. Glavni cilji komunikacijskih aktivnosti so bili: izobraževati in ozaveščati - Ozaveščati ciljne skupine in jim sporočati pomen ter vrednost zavarovanih projektnih območij in varstvo biotske raznovrstnosti, vse z namenom, da bi okrepili znanje in ozaveščenost o okoljskih vsebinah; sodelovati - Aktivno vključevanje ciljnih skupin v aktivnosti na projektnih območjih z namenom ozaveščanja o varstvu naravne dediščine in trajnostnega razvoja ter zagotavljanja priložnosti za aktivno sodelovanje pri upravljanju naravnih območij; razvijati - Predstaviti priložnosti za upravljanje z območji, ki so združljive z načeli trajnostnega razvoja, kot konkurenčne in strateške prednosti za območje in lokalne skupnosti; ohranjati in vrednotiti - Zagotoviti varstvo in ohranitev prostoživečih vrst, tako srednjeročno kot dolgoročno, s posebno pozornostjo na varstvu najbolj ogroženih vrst in njihovih habitatov. Vrednotiti biotsko raznovrstnost in njeno preoblikovanje v nosilca gospodarskega razvoja za lokalne skupnosti. Komunikacijske aktivnosti v okviru projekta AdriaWet 2000 vključujejo naslednja področja: Tisk in medije javnega obveščanja Spletna komunikacija Publikacije in informativna gradiva Dogodki in seminarji
5.1
Komunikacijska strategija
Namen Komunikacijske strategije (KS) je bil usmeriti informacije in tekom projekta pridobljena znanja na deležnike, tako javne kot zasebne, z namenom njihovega vključevanja v celostno upravljanje mokrišč, vključenih v omrežje Natura 2000, in tako prispevati k družbenogospodarskemu razvoju teh območij. V komunikacijski strategiji so bili opredeljeni interesi in potrebe različnih ciljnih skupin, ključna sporočila, komunikacijske aktivnosti in pričakovani rezultati, kakor tudi kazalniki in instrumenti za pridobivanje povratnih informacij za spremljanje ter ocenjevanje uspešnosti projekta na področju komunikacije. Komunikacijska strategija je razdeljena na dve ravni, in sicer: 1. splošna raven, za opredelitev in načrtovanje najboljših komunikacijskih ukrepov za predstavitev projekta AdriaWet 2000 in njegovega pomena znotraj območja Programa 42
ADRIAWET 2000 - ADRIATIC WETLANDS FOR NATURA 2000
čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, pri čemer je bila pozornost usmerjena, ne le v predstavitev projekta samega, ampak tudi v glavne cilje, ki smo jih želeli doseči z načrtovanimi aktivnostmi. Ta raven je povezana z doseganjem glavnih ciljev, določenih na evropski ravni na področju trajnostnega razvoja (cilji Direktive Sveta 79/409/EGS o “Ohranjanju prostoživečih ptic”, Direktive Sveta 92/43/EGS o “Ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst”, Evropske strategije za trajnostni razvoj - Göteborg 2001); 2. specifična raven, za opredelitev in načrtovanje najboljših komunikacijskih aktivnosti za posameznega projektnega partnerja in aktivnosti, z namenom čim bolj uspešnega doseganja projektnih ciljev in rezultatov. Cilji komunikacije Cilj: izobraževanje in ozaveščanje Ciljne skupine: gospodarstvo in podjetja, odločevalci in drugi javni zavodi, šole, učitelji in mladi, splošna javnost, lokalna skupnost, ekoturisti in mediji javnega obveščanja. Opis: izbranim ciljnim skupinam predstaviti pomen in vrednost zavarovanih območij, vključenih v projekt in sistemov za ohranjanje biotske raznovrstnosti, z namenom okrepitve znanja in ozaveščenosti ciljnih skupin o okoljskih vsebinah. Cilj: sodelovanje Ciljna skupina: šole, učitelji in mladi, splošna javnost, lokalna skupnost, mediji javnega obveščanja in ekoturisti. Opis: dejavno vključevanje ciljnih skupin v aktivnosti projektnih območij z namenom ozaveščanja na temo ohranjanja naravne dediščine in trajnostnega razvoja ter zagotavljanja priložnosti za njihovo aktivno vključevanje v upravljanje naravnih območij. Cilj: razvoj Ciljne skupine: gospodarstvo in podjetja, odločevalci in drugi javni zavodi, lokalna skupnost in tehnično osebje. Opis: predstaviti priložnosti za upravljanje območij, ki so združljive z načeli trajnostnega razvoja, kot konkurenčne in strateške prednosti za območje in lokalne skupnosti. Cilj: ohranjanje in vredotenje Ciljne skupine: odločevalci in drugi javni zavodi, lokalna skupnost, tehnično osebje in mediji javnega obveščanja. Opis: zagotoviti varstvo in ohranjanje prostoživečih vrst, tako srednjeročno kot dolgoročno, s posebnim poudarkom na varstvu najbolj ogroženih vrst in njihovih habitatov. Vrednotenje biotske raznovrstnosti in njeno preoblikovanje v nosilca gospodarskega razvoja v korist lokalne skupnosti.
5.2
Operativni komunikacijski načrt
Operativni načrt in dokument za izvajanje Komunikacijske strategije partnerjem ponuja smernice za izvajanje komunikacijskih aktivnosti z namenom ustvarjanja najbolj primernih kanalov in spodbujanja učinkovitosti komunikacijskega sistema. 43
Operativni komunikacijski načrt določa: načrtovanje aktivnosti, časovne izvedbe, načina uresničitve, sredstva ter izvajanje strategije glede na cilje različnih področij; aktivnosti informiranja in širjenja informacij, namenjene ciljnim skupinam (oblikovalci politike, mala in srednja lokalna podjetja, kmetije, turistični ponudniki in drugi deležniki) v okviru projekta AdriaWet 2000; organizacijo in izvedbo raznih seminarjev za predstavitev in širjenje rezultatov, ki so bili doseženi v okviru projekta, ter usklajevanje komunikacijskih aktivnosti drugih delovnih sklopov z namenom zagotavljanja upoštevanja celostne grafične podobe projekta; organizacijo in izvedbo za javnost odprtih komunikacijskih dogodkov (vmesnih in zaključnih) projekta AdriaWet 2000; pripravo in tiskanje dvojezičnih informacijskih publikacij in gradiv za širjenje rezultatov. pripravo gradiv, uporabnih pri aktivnostih za izkoriščanje potenciala projektnih območij (radiotelevizijsko oglaševanje, informativna gradiva, aktivnosti za stike z javnostmi, izobraževalni izleti za novinarje in druge akterje tega področja); izvedbo in administracija uradne spletne strani (v treh jezikovnih različicah: slovenski, italijanski in angleški) za upravljanje in objavo informacijskih gradiv projektnih partnerjev in njihovih rezultatov.
44
www.adriawet2000.eu info@adriawet2000.eu