Anita Di Grazia Zdravi z naravo 386 receptov ljudskega zdravilstva Zbirka Zdravko Dren Izdal in založil: Porezen d. o. o., Cerkno Vir fotografij: pixelio, iStockphoto Oblikovanje: Bojan Tavčar Jezikovni pregled: Irma Plajnšek - Sagadin Uredil: Dario Cortese Tisk: Premiere 1. izdaja, 1. marec 2013 1500 izvodov © Porezen d. o. o. in Anita Di Grazia. Nobenega dela te knjige, niti fotografij ali ilustracij ni dovoljeno uporabiti v kakršni koli obliki brez pisnega dovoljenja avtorice ali založbe.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 615.8(035) Di Grazia, Anita Zdravi z naravo : 386 receptov ljudskega zdravilstva / Anita Di Grazia. - 1. izd. Cerkno : Porezen, 2013. - (Zbirka Zdravko Dren) ISBN 978-961-93113-2-5 265897472
VSEBINA SPREMNA BESEDA UVOD NAPOTKI Nabiranje zdravilnih rastlin Sušenje zdravilnih rastlin Shranjevanje zdravilnih rastlin Pripravki iz zdravilnih rastlin Čaji Tinkture Mazila Sadje in zelenjava v pripravkih Učinkovitost domačih zdravil
H 6 7 8 8 8 8 9 9 9 10 10 10
14 Hemoroidi 15 Herpes
12 13 14
K
A 1 Afte 2 Alkoholni maček 3 Astma, bronhitis, kašelj B 4 Borelioza 5 Bradavice 6 Bule in ciste 7 Buške in modrice
19 20 21 23
C 8 Celulit
25
D 9 Driska
10 Glavobol in migrena 11 Gliste 12 Gripa in prehlad 13 Grlo in hripavost
I 16 Imunski sistem 17 Išias in mišični usek (»heksenšus«) 18 Izčrpanost 19 Izkašljevanje
43 46 48 51
J 20 Ječmenček 21 Jetra
22 Koža Akne in mozolji Turi Kožni izpuščaji in ekcemi Starostne in sončne pege ter materina znamenja Razpokana koža na rokah in nogah Gube 23 Krčne žile 24 Kri Slabokrvnost Nižanje krvnega sladkorja Krvni tlak Spodbujanje prekrvavitve 25 Kurje oko
26
L
28 32 34 38
26 Lasje Izpadanje las Prhljaj Sivi lasje Mastni lasje 27 Ledvice Ledvični kamni Vnetje ledvic
G
40 42
4
53 55
57 57 59 60 61 61 62 64 66 66 68 70 72 74
76 76 77 78 80 81 81 83
M 28 Mehur Vnetje mehurja Inkontinenca 29 Menstruacija in menopavza
S 85 85 87 88
N 30 Napenjanje 31 Neodpornost in utrujenost 32 Nespečnost 33 Noge Mrzle noge Pretirano znojenje nog Otekle, boleče in utrujene noge Mišice 34 Nožnica
92 94 97 100 100 101 102 104 105
O 35 Oči Vnetje oči Utrujene oči Kalne oči
107 107 109 110
36 Ošpice, škrlatinka in norice
111
P 37 Pljuča 38 Pljučnica 39 Poletna vročina in sončne opekline 40 Prostata in impotenca 41 Psihične motnje Depresija Strah Živčnost
112 114 115 117 119 119 122 123
R 42 Razstrupljanje telesa 43 Revma in bolečine v sklepih Nabiranje kalcija na sklepih
126 128 132
44 Spomin 45 Srce
134 136
U 46 Uho Vnetje ušesa Naglušnost 47 Uši
140 140 141 143
V 48 Vročina
145
Z 49 Zaprtje in trdo blato 50 Zastrupitve 51 Zgaga 52 Zlomi, rane in opekline 53 Zobje in dlesni
147 149 150 152 156
Ž 54 Želodec in trebušni krči 55 Žolčni kamni 56 Žuželke Naravni repelent Piki žuželk
159 163 164 164 164
Slikovni slovar izbranih zdravilnih rastlin
166
Zahvala
175
Glavni informatorji
175
Zeliščar Andrej Coklin
176
Spremna beseda za konec začetka
177
5
SPREMNA BESEDA Ljudsko zdravilstvo obstaja, že odkar obstaja človek. Najprej se je zdravil le nagonsko, podobno kot to počno živali. Pozneje, ko se je začel zavedati učinkov nagonsko uporabljenih trav, si je to zapomnil in počasi širil svoje znanje tudi s poskusi. Ko se je tega znanja nabralo že precej, so posamezniki vse to znanje prevzeli in ga dopolnjevali, obenem pa vse skupaj zavili še v tančico mistike in obredov. Vse do približno 3500 let pred našim štetjem, ko je kitajski cesar in zdravilec napisal prvo znano knjigo o zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi. Od takrat so knjige vse bolj dostopne in o tradicionalni ljudski medicini jih je napisanih že zelo veliko. V začetku 19. stoletja se je začela razvijati kemija in med prvimi kemijskimi pripravki so bila zdravila. Najprej so ugotavljali zdravilne snovi v rastlinah in jih poskušali izdelati sintetično. Tako se je razvila farmacevtska industrija, ki je v svojem pehanju za ogromnimi zaslužki na vse načine poskušala zatreti ljudsko zdravilstvo in vse druge alternativne načine zdravljenja. To ji je dolga leta tudi uspevalo, saj je tako močna, da države sprejemajo zakone po njenem nareku. Kljub vsemu pa so ljudsko zdravilstvo in tudi druge oblike alternativne medicine obstali kot izročilo generacij in so se celo krepili – prek knjig so zdaj poznani vse več ljudem. Ljudje se začenjajo zavedati, da kemijsko izdelana zdravila sicer pomagajo hitreje, da pa imajo tudi veliko stranskih učinkov. Vse več pa je tudi takih, ki so zanje zdravila predraga, zato segajo po cenejših naravnih sredstvih, ki jih pridobijo pri usposobljenih zdravilcih, ali pa si sami pomagajo s knjigami. Če so bile desetletje ali dve nazaj pri nas knjige zelo drage, se je njihova cena v zadnjih nekaj letih občutno znižala. Tako smo dobili veliko prevodov tovrstnih knjig, obenem pa imamo v Sloveniji kar precej knjig domačih avtorjev. Marsikateri zdravilec svoje znanje posreduje drugim tudi na raznih predavanjih. Mnogo tega je seveda mogoče najti tudi na svetovnem spletu, ki ga imamo danes že skoraj v vsakem gospodinjstvu. Kljub vsemu pa je vsaka nova knjiga dobrodošla. Nekatere nas poučujejo glede prepoznavanja in natančnega določanja zdravilnih rastlin, druge pa nam prinašajo napotke, kako si lahko pri nekaterih obolenjih pomagamo sami. Pričujoča knjiga Anite Di Grazia spada med slednje. Prinaša nam obilico receptov in navodil za uporabo ne le zdravilnih rastlin, ampak tudi drugih naravnih snovi v pripravkih, kot so na primer čaji, tinkture, praški, mazila. Tako je na enem mestu zbranih skoraj štiristo nasvetov kako si pomagati, kar je avtorica raziskovala med prijatelji, znanci in ljudskimi zdravilci. Zagotovo bo tudi ta knjiga dobrodošla pri vseh, ki se ukvarjajo z zdravilstvom, pa tudi pri tistih, ki bi si želeli sami pomagati iz nekaterih bolezenskih tegob. Andrej Coklin
6
Pripravki iz zdravilnih rastlin Najpogostejši pripravki zdravilnih rastlin v ljudskem zdravilstvu so čaji, tinkture, sveži sokovi, sirupi, mazila, oljni izvlečki in izvlečki z jabolčnim ali vinskim kisom. Čaji Z imenom »čaj« je tako, da pove veliko in vse. Vse: to je le čaj. Vse drugo so, vsaj še stoletje tega, bile »vode«, »poparki«, »zavretki« in podobne čarovnije z vrelo vodo. Veliko: ime pripravka izvira iz kitajske besede »cha«, ki pomeni poparek lističev zelenega čaja (v enem izmed kitajskih jezikov se lističi čajevca imenujejo, predvidljivo, »cha«) pa nič drugega. Ampak zaradi podobnega načina priprave se je ime v 20. stoletju razširilo na vse »čaje«. In zdaj jih imamo v vsej raznolikosti, ampak menda vemo, za kaj gre. Zato ni odveč, da se vedno, ko slišimo nekaj o čaju ali preberemo besedo »čaj«, spomnimo na izvor tako besede kot pripravka. Naš domači čaj, najprimernejši izraz zanj je »zeliščni čaj«, pripravljamo na več načinov, torej kot poparek, zavretek, prevretek ali hladni izvleček. Pri pripravi čajev nikoli ne uporabljamo posod iz aluminija ali železa, saj utegne priti do neželenega vzajemnega delovanja kovine z rastlinskimi sestavinami. Pripravljamo si vedno sveže čaje, ki jih pijemo počasi in po požirkih. Če ni posebej omenjeno, zdravilnih čajev ne sladimo, sploh pa ne uporabljamo umetnih sladil. Osnovni recepti za pripravo čajev Poparek: Vodo zavremo ter z njo prelijemo določeno količino zelišča; običajno je to žlička do dve žlički na skodelico vode, ki meri okoli 0,25 litra. Čas namakanja je odvisen od količine in jakosti zelišča, ponavadi je od tri do pet minut. Nato poparek precedimo, na zelišče pa lahko še enkrat nalijemo sveže zavreto vodo ter pustimo dalj časa. Zavretek: Na ta način ponavadi pripravljamo korenine in druge trde dele zelišč. Damo jih v hladno vodo ter zavremo. Ugasnemo ogenj ter počakamo še minuto ali dve, nato odstavimo. Pustimo še nekaj minut ter precedimo. Prevretek: Pripravimo ga podobno kot zavretek, le da ga na nizkem ognju kuhamo še nekaj več minut; čas je odvisen od količine in vrste zelišča. Hladni izvleček: S tem je še najmanj dela: zelišče damo v posodo, prelijemo z vodo ter pustimo nekaj ur ali čez noč. Tinkture Za pripravo tinktur ponavadi uporabljamo kakovostno domače žganje močnejše sorte. Pri tinkturah, ki so zgolj za zunanjo uporabo, pride prav tudi »cvet«, to je začetni tok destilacije, ki vsebuje metanol in ni primeren za uživanje. Takšna zdravila so obstojna več let. V trgovinah lahko kupimo tudi čisti alkohol, ki ga z destilirano vodo razredčimo do želene jakosti. Za tinkture ga razredčimo na 60 do 70 odstotkov prostorninske vsebnosti etilnega alkohola. Če ni drugače predpisano, uživamo tinkture po kapljicah. Kdor se hoče izogniti alkoholu, lahko predpisano količino tinkture nakaplja v skodelico vroče vode. Na ta način izhlapi večji del alkohola. Pozor: Tinkture, ki so pripravljene iz žganja in namenjene zunanji uporabi, sušijo kožo. Po vsaki terapiji si zato namažemo kožo z oljčnim ali sezamovim oljem ali z ognjičevim ali drugim domačim mazilom.
9
Osnovni recept za pripravo tinkture Kozarec ali steklenico s širokim grlom napolnimo do polovice s svežimi ali nekoliko manj s posušenimi zelišči in dolijemo žganje do vrha. Kozarec oziroma steklenico zapremo in postavimo za dva do tri tedne na toplo mesto. Nato tinkturo precedimo, najbolje skozi gazo ali fino cedilo, ter jo natočimo v temno steklenico. Označimo jo z imenom tinkture in datumom izdelave. Mazila Za izdelavo domačih mazil ponavadi uporabljamo svinjsko mast, še primernejše pa je salo. Tako mast kot salo naj bosta čista in nesoljena. Čeprav ljudski zdravilci prisegajo na njuno učinkovitost, lahko ta sestavina marsikomu vzbudi odpor. Zato kot nadomestek lahko uporabimo topljeno maslo (ghee), kokosovo maščobo, kakavovo maslo ali olje z dodatkom čebeljega voska (sončnično, mešano rastlinsko olje, najprimernejša pa sta hladno stiskano oljčno in sezamovo olje). Osnovni recept za izdelavo mazila s svinjsko mastjo Narežemo eno do dve pesti svežih zelišč. Segrejemo približno pol kilograma masti in počakamo, da se raztopi. Dodamo sestavine in premešamo. Kuhamo na nizki temperaturi 20 do 30 minut, nato precedimo skozi gazo ali čisto kuhinjsko krpo ter nalijemo v posodice ali kozarčke s pokrovom. Ko se ohladi, jih zapremo in označimo z imenom mazila in z datumom izdelave. Sadje in zelenjava v pripravkih S pesticidi se srečujemo na vsakem koraku in vsi vemo, da škodijo našemu zdravju. Številne raziskave kažejo, da nekateri pesticidi izredno slabo vplivajo na imunski sistem, povzročajo raka in podobno. Pri pripravi zdravil iz sadja in zelenjave je najbolje, da uporabljamo sestavine iz domačega vrta ali pa kupimo ekološko pridelane. Če si ne moremo privoščiti ne enega ali drugega, se držimo načela, da hrano kupujemo v času, ko je na višku svoje sezone. Kljub vsemu si lahko vsaj malce pomagamo sami. Prijateljica Helena mi je povedala recept za odstranitev pesticidov iz sadja in zelenjave: 1 kozarec vode 1 kozarec kisa za vlaganje 1 žlička sode bikarbone Sestavine zmešamo in jih nalijemo v stekleničko ali plastenko z razpršilom. Sadje in zelenjavo poškropimo z vseh strani, pustimo deset minut, nato jih speremo pod tekočo vodo. Nekateri trdijo, da dosežemo isti učinek, če sadje in zelenjavo namakamo 15 minut v vodi, ki smo ji dodali morsko sol (1 žlico soli na 1 l vode). Učinkovitost domačih zdravil Pomembno je, da za vsako težavo postavimo pravilno diagnozo. Če smo v dvomih, se obrnimo na zdravnika. Samo tako bomo lahko smiselno uporabljali domača zdravila. Preprostost receptov naj ne vzbuja nezaupanja v njihovo učinkovitost. Pred začetkom jemanja se moramo zavedati, da učinkov ne moremo pričakovati takoj, pač pa šele po nekaj tednih redne uporabe ali uživanja. Najbolj učinkovita je uporaba rastlinskih zdravil v obdobju, ki traja od enega do šest tednov. Po takšnem zdravljenju naredimo vsaj tako dolg premor, kot je trajala kura, preden začnemo uporabljati isto ali novo zdravilo.
10
Afte
1
Kamilična tinktura Kamilice damo v temno steklenico in dolijemo toliko žganja, da jih povsem prekrije. Steklenico zamašimo in za šest tednov postavimo na temno in toplo mesto. Nato precedimo ter tekočino nalijemo nazaj v steklenico. Tinkturo nakapamo na kosem vate in namažemo boleče afte.
• 1 pest posušenih kamiličnih cvetov • žganje • temna steklenica
Ognjičeva tinktura
• • • •
Cvetove ognjiča drobno narežemo, naložimo v kozarec in prelijemo z žganjem, da jih povsem prekrije. Zapremo in postavimo za tri tedne na topel in temen prostor. Vsebino medtem večkrat pretresemo. Zatem tinkturo precedimo in nalijemo v temno steklenico. Trikrat na dan zamešamo žlico tinkture v kozarec mlačne vode in grgramo. Notranje uporabljamo ognjičevo tinkturo tudi pri želodčnih težavah, prebavnih motnjah in pri glavobolu. Trikrat na dan zaužijemo od deset do 30 kapljic v kozarcu vode.
2 pesti svežih ognjičevih cvetov žganje kozarec s pokrovom temna steklenica
Sveža bazilika in limona proti aftam Večkrat na dan žvečimo sveže liste bazilike in jih nato izpljunemo. Afte lahko namažemo tudi s svežim limoninim sokom.
• sveža bazilika • limona
12
2
ALKOHOLNI MAČEK Česnovo vino Česen olupimo in narežemo v posodo, prilijemo vino in zavremo. Odstavimo in pustimo pol ure. Precedimo in polovico pripravka spijemo takoj, preostanek pa po eni uri.
• 10 strokov česna • 1 kozarec rdečega vina
Čaj iz orehovih listov Orehove liste drobno narežemo ter prelijemo s kropom. Pokrijemo in pustimo deset minut, nato precedimo. Čaj pijemo topel po požirkih. Lahko ga osladimo z medom.
• 1 pest svežih orehovih listov • 0,5 l vode
Zalito vino Vino močno zavremo in zalijemo z mrzlo vodo. Takoj odstavimo in počakamo, da se ohladi, nato v večkrat spijemo po šilce pripravka.
• 1 dl belega vina • 0,5 dl mrzle vode
13
3
Astma, bronhitis, kašelj Astma
Hren z medom Hren očistimo, naribamo in zmešamo z medom. Petkrat na dan pojemo žličko mešanice. Količina pripravka zadostuje za dva dneva, nato ga pripravimo znova.
• 3 žlice naribanega hrena • 2 žlici cvetličnega medu
Domači čaj proti astmi
Čajno mešanico pripravimo iz enakih delov suhih in zdrobljenih zelišč. Shranimo jo v zaprt kozarec. Zvrhano žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo ter pustimo deset minut. Precedimo in pijemo neoslajeno dvakrat na dan. • timijan, ozkolistni trpotec, cvet sleza, cvet lapuha, melisa, njivska vijolica, navadni čistec, pljučnik, cvetovi lučnika, kozarec s pokrovom, voda
14
Bronhitis Sirup iz jajčnih lupin proti hudemu kašlju in bronhitisu
• • • •
Jajčne lupine operemo, osušimo in stolčemo v prah, ki ga zmešamo s kisom in sladkorjem. Mešanico kuhamo na nizki temperaturi tako dolgo, da se sladkor popolnoma raztopi. Ko se sirup ohladi, ga nalijemo v temno steklenico in shranimo na hladnem. Pri hudem kašlju ali bronhitisu vzamemo eno do dve žlički sirupa na dan.
jajčne lupine desetih sveže izleženih jajc 0,25 kg sladkorja 0,5 l jabolčnega kisa temna steklenica
Solna toplotna vrečka proti kroničnemu bronhitisu Vrečko napolnimo s soljo in pogrejemo v pečici. Vročo položimo na prsni koš in pustimo delovati tako dolgo, dokler se ne ohladi. Priporočljiva je redna uporaba.
• grobo mleta morska sol • bombažna ali lanena vrečka
Zeljni sirup proti bronhitisu Zelje natrgamo na krpe ali naribamo, dobro potolčemo in pustimo pol ure. Nato z rokami iztisnemo sok v lonec. Pogrejemo (ne kuhamo!), dodamo med in dobro premešamo. Ohlajeno tekočino nalijemo v kozarec s pokrovom. Dve žlici sirupa damo v kozarec tople vode in pijemo trikrat na dan pred obrokom.
• zeljna glava • 6 žlic medu • kozarec s pokrovom
15
Mlete začimbe proti bronhitisu
• • • •
Ingver, poper in klinčke zmešamo v enakih deležih. V skodelico damo pol žličke mešanice in prelijemo s šilcem vroče vode. Tako pripravljeno mešanico pijemo trikrat na dan.
mleti ingver mleti poper mleti klinčki šilce vroče vode
Domači čaj proti bronhitisu
Iz enakih delov posušenih in zdrobljenih sestavin pripravimo čajno mešanico, ki jo shranimo v zaprt kozarec. Zvrhano žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo ter pustimo deset minut. Precedimo in vsak dan spijemo tri skodelice. Čaj po želji osladimo z medom. • bezgov cvet, kamilice, cvetni lističi ognjiča, poprova (ali katera druga) meta, ozkolistni trpotec, timijan, cvetovi in listi lapuha, pljučnik, kozarec s pokrovom, voda
16
Kašelj Koprivno vino proti kašlju Med in koprivne korenine dobro zmešamo in prelijemo z vinom. Na blagem ognju zavremo, odstavimo in pokrijemo. Pustimo deset minut, nato precedimo. Zjutraj in zvečer zaužijemo po tri žlice vročega vina.
• 2 žlički drobno narezanih koprivnih korenin • 2 žlički medu • 1 kozarec rdečega vina
Čebulni sirup proti kašlju
• • • •
Čebulo drobno narežemo, dodamo med, premešamo in pustimo pet ur na toplem. Potem stisnemo maso skozi gazo, dobljeno tekočino pa shranimo v kozarec s pokrovom. Vsako uro vzamemo žličko sirupa.
2 veliki rdeči čebuli 10 žlic cvetličnega medu gaza kozarec s pokrovom
Čebulni čaj Čebulo olupimo in drobno narežemo. Sladkor med mešanjem popražimo do zlatorumene barve. Pazimo, da se ne zažge! Zalijemo z vodo in mešamo tako dolgo, da se sladkor razpusti, nato dodamo čebulo. Pokrijemo in kuhamo na nizki temperaturi od 20 do 30 minut. Precedimo in pijemo trikrat na dan po skodelico.
• 2 čebuli • 4 žlice sladkorja • 0,5 l vode
17
Muškatni rumenjak proti kašlju Rumenjak zmešamo in dodamo ščepec muškatnega oreška. Mešanico počasi pojemo. Muškatni orešek lahko nadomestimo z žličko rjavega sladkorja. Pripravek zaužijemo dvakrat dnevno.
• 1 rumenjak • 1 ščepec mletega muškatnega oreška ali • 1 žlička rjavega sladkorja
Bršljanov obkladek proti hudemu kašlju
• • • •
Bršljanove liste prelijemo s kropom, pokrijemo in pustimo pol ure. Nato v mešanico namočimo krpo, jo ožmemo in vanjo zavijemo liste. Tako pripravljen obkladek položimo na prsni koš in čez položimo še suho brisačo. Obkladek pustimo delovati eno uro, nato postopek ponovimo.
4 žlice posušenih bršljanovih listov 1 l vode bombažna ali lanena krpa brisača
Čebulni prsni obkladek proti hudemu kašlju Čebulo drobno narežemo in popražimo na masti do zlatorumene barve. Nato jo zavijemo v krpo in obkladek položimo na prsi čim bolj vroč. Najbolje je, da ga pritrdimo z lepilnim trakom in pustimo delovati čez noč.
• 2 veliki čebuli • 2 žlici svinjske masti • bombažna ali lanena krpa
18
Borelioza
4
Terapija s ščetico po dr. D. Storlu
• • • •
Jeseni izkopljemo korenine enoletnih rastlin. Korenine previdno očistimo, saj vsebuje povrhnjica največ učinkovin. Kozarec do polovice napolnimo s koreninami ter dolijemo toliko žganja, da jih povsem prekrije. Zapremo in pustimo na toplem od tri do šest tednov. Potem tinkturo precedimo in nalijemo v temno steklenico. Doziranje: glede tega so mnenja različna. Na splošno naj bi jemali dva- ali do trikrat dnevno od deset do 50 kapljic tinkture. Dr. Storl meni, da ni mogoče predpisati standardne količine, ker smo ljudje različni po konstituciji in občutljivosti. Najbolje je, da smo pozorni na učinke in se temu primerno odzovemo. Priporoča pa, da jemljemo trikrat dnevno po eno žlico tinkture na prazen želodec, pol ure pred jedjo. Kura naj traja tri mesece in se nadaljuje še po tri dni tedensko v naslednjih 12 mesecih. V tem času lahko odmerek tinkture poljubno zmanjšamo. Pozor: na začetku jemanja tinkture se skoraj vedno pojavi poslabšanje, ki lahko traja do enega meseca, nato pa se stanje hitro izboljšuje. Škodljivi učinki – ob upoštevanju predpisanih količin – niso znani.
sveže korenine ščetice žganje kozarec s pokrovom temna steklenica
19
Jetra
21
Slani jabolčni sok Sveže stisnjenemu jabolčnemu soku dodamo muškatni orešek in sol. Sok pijemo dva- ali trikrat na dan.
• 1 kozarec sveže stisnjenega jabolčnega soka • ščepec naribanega muškatnega oreška • ščepec soli
Krompirjev čaj Krompir dobro operemo in olupimo. Olupke prelijemo z mrzlo vodo in zavremo. Kuhamo tri minute. Čaj precedimo in ohlajenega pijemo po požirkih dvakrat na dan.
• 1 pest krompirjevih olupkov • 2 skodelici vode
Čaj pegastega badlja V možnarju zdrobimo čajno žličko semen pegastega badlja ter prelijemo s skodelico hladne vode. Pustimo pet minut, nato kratko zavremo in precedimo. Drugi način priprave je, da zdrobljeno seme prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito deset minut, nato pa precedimo. Vsak dan spijemo po tri skodelice čaja ne glede na to, na kateri način je bil pripravljen. Priporočljivo je tudi uživanje surovega semena pegastega badlja. Seme zmeljemo ali stolčemo v možnarju in pojemo pol čajne žličke na dan.
• 1 žlička semen pegastega badlja • možnar • 1 skodelica vode
55
Čaj kijastega lisičjaka Zelišče prelijemo z vrelo vodo, počakamo eno minuto ter precedimo. Čaj pijemo pol ure pred zajtrkom. Pri cirozi jeter lahko spijemo dve skodelici na dan. Drugi način priprave je, da zel zvečer prelijemo z mrzlo vodo in pustimo čez noč. Zjutraj tekočino segrejemo do vretja, precedimo in spijemo. Čaja nikoli ne kuhamo in ne prekoračimo priporočene količine!
• 1 žlička posušenega kijastega lisičjaka • 1 kozarec vode
Ognjičevo mleko za jetra Ognjič kuhamo v mleku deset minut, nato odstavimo in precedimo. Mleko pijemo toplo po požirkih • 2 žlici posušenih ognjičevih cvetov • 0,5 l mleka
Kura za razstrupljanje jeter Sestavine zmešamo in spijemo zjutraj na tešče. Kuro izvajamo vsaj dva tedna.
• 1 kozarec vode • 2 žlici jabolčnega kisa • 1 žlica oljčnega olja
Kura za razstrupljanje jeter Olje zjutraj in zvečer žvrkljamo deset minut, nato ga izpljunemo. Terapijo izvajamo vsak dan vsaj tri tedne zapored.
• 2 žlički sončničnega ali oljčnega olja
56
Rdeče vino s tavžentrožo proti slabokrvnosti
• • • •
Zelišče damo v kozarec, prelijemo z vinom in pustimo teden dni na toplem mestu. Potem vino precedimo in ga spijemo vsak dan po kozarček.
1 žlica posušene tavžentrože 1 l rdečega vina kozarec s pokrovom temna steklenica
Koprivni sirup V kozarec izmenično dajemo v plasteh koprive in med. Ko je poln, ga zapremo, ovijemo s časopisnim papirjem ter postavimo za tri tedne na sonce. Zjutraj in zvečer zaužijemo po žlico koprivnega sirupa.
• sveže koprive • med • kozarec s pokrovom
Nižanje krvnega sladkorja Čebulna voda Čebulo olupimo, narežemo, prelijemo z vodo ter zavremo. Na nizki temperaturi kuhamo deset minut, nato odstavimo in precedimo. Ko se voda malce ohladi, dodamo sok polovice limone. Pripravljeno tekočino popijemo čez dan. Terapija naj traja deset dni.
• 1 čebula • pol limone • 0,5 l vode
68
Zavretek fižolovih luščin Fižolove luščine prelijemo z mrzlo vodo ter zavremo. Nato odstavimo, pokrijemo in pustimo deset minut. Precedimo in spijemo toplo po požirkih. Dnevno pripravimo ter spijemo tri zavretke.
• 1 žlica posušenih in zdrobljenih fižolovih luščin • 1 skodelica vode
Borovničev čaj Naberemo liste borovnic pred cvetenjem in jih posušimo. Prelijemo jih z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo pet minut, nato precedimo. Čaj pijemo nesladkan trikrat na dan.
• 1 žlička posušenih listov borovnic • 1 skodelica vode
Porov napitek za nižanje krvnega sladkorja Por narežemo na koščke in damo v kozarec. Prelijemo z mineralno vodo, pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo 24 ur. Nato precedimo in trikrat dnevno spijemo po šilce pripravka. Terapija naj traja vsaj dva meseca.
• 0,5 kg pora • 1 l mineralne vode • večji kozarec
69
Njivska preslica za utrjevanje zob Preslico zdrobimo v prah. Ščepec prahu zmešamo z medom, držimo čimdlje v ustih in nato pojemo. Terapijo izvajamo tri tedne zapored.
• posušena njivska preslica • 1 žlička medu
Brinovo vino za utrjevanje dlesni
• • • •
Brinove jagode zmečkamo, damo v kozarec in prelijemo z vinom. Pustimo en dan na toplem, nato vino precedimo ter nalijemo v temno steklenico. Vsak dan zjutraj in zvečer žvrkljamo po žlico brinovega vina.
2 žlici brinovih jagod 1 kozarec rdečega vina kozarec s pokrovom temna steklenica
Zeliščna pomoč proti slabemu zadahu
• • • • • • •
Proti slabemu zadahu redno žvečimo sveže peteršiljeve liste, kavna zrna, posušene brinove jagode (niso primerne za ledvične bolnike), cimetovo skorjo ali posušene žajbljeve liste. Ustno votlino vsaj dvakrat na dan spiramo z mešanico vode in jabolčnega kisa (tri žlice kisa na kozarec vode).
peteršilj kavna zrna brinove jagode cimet žajbelj voda jabolčni kis
158
54
Želodec in trebušni krči
Terapija z brinovimi jagodami za krepitev želodca Prvi dan prežvečimo in pojemo pet brinovih jagod, naslednje dni pa povečujemo odmerek za eno jagodo na dan več, do 15, nato pa število jagod zmanjšujemo za eno na dan, da znova prežvečimo samo pet jagod. (Tej terapiji se raje izognimo, če imamo težave z ledvicami.)
• posušene brinove jagode
Baldrijanov čaj za krepitev želodca Baldrijanove korenine namočimo v mrzlo vodo in pustimo čez noč. Zjutraj tekočino pogrejemo, precedimo ter spijemo po požirkih. Čaj pijemo tri tedne, zjutraj in zvečer po skodelico.
• 1 žlička narezanih svežih baldrijanovih korenin • 1 skodelica vode
Šentjanževkina tinktura za krepitev želodca
• • • •
Zelišče damo v kozarec, prelijemo z žganjem in postavimo na toplo, sončno mesto. Vsak dan dobro pretresemo. Po dveh tednih tekočino precedimo ter nalijemo v temno steklenico. Pred vsakim obrokom spijemo kozarec mlačne vode, v katerega smo vmešali žličko tinkture. Terapijo izvajamo mesec dni vsaj dvakrat na leto.
6 žlic posušene šentjanževke 1 kozarec žganja kozarec s pokrovom temna steklenica
159
Želodova kava
• • • •
Želod olupimo ter vsakega navzkrižno prerežemo na štiri dele. Narezane plodove položimo v lonec z mrzlo vodo. Postavimo na štedilnik in zavremo. Odstavimo in vode ne odlijemo, temveč počakamo, da se želod v njej popolnoma ohladi. Vodo nato odlijemo, želod pa osušimo v topli pečici. V segreti ponvi popražimo želod na nizkem ognju do zlatorjave barve. V možnarju ga stremo v prah ter shranimo v kozarec s pokrovom. Za odraslega potrebujemo od 15 do 20 g pripravka, za otroke pa zadostuje polovica. Pražen želod prelijemo s tremi do štirimi skodelicami vrele vode in kuhamo še deset minut. Napitek pijemo redno, namesto prave kave. Po želji dodamo mleko in sladkamo z medom
zrel želod možnar voda kozarec s pokrovom
Kuminovo mleko proti trebušnim krčem V možnarju stolčemo kumino ter jo dve do tri minute kuhamo na mleku. Precedimo in zaužijemo vsako uro štiri žlice toplega mleka. Učinkovanje kuminovega mleka še okrepimo, če položimo na trebuh brisačo, ki jo prej namočimo v vročo vodo.
• 5 žlic kumine • 3 dl mleka • možnar
Terapija z medom proti rani na želodcu Dve žlički medu raztopimo v kozarcu tople vode. Spijemo zjutraj, opoldne in zvečer. Opoldne odmerek povečamo: v kozarcu tople vode raztopimo tri žličke medu in spijemo tik pred kosilom. Terapija naj traja dva meseca.
160
Slikovni slovar izbranih zdravilnih rastlin A Ameriški slamnik (Echinacea purpurea) To je gojena rastlina, ki izvira iz Severne Amerike. Rada ima sončno rastišče in bolj vlažna tla. Nabiramo celo zel med cvetenjem ali pa le cvetove. Cveti od maja do septembra. Korenine štiriletnih rastlin izkopljemo jeseni. Angelika (Angelica officinalis) V naravi je sorodnik te gojene rastline gozdni koren, Angelica sylvestris, ki učinkuje podobno. Liste in stebla obeh rastlin nabiramo na začetku poletja, zrela semena pa proti koncu poletja. Korenine izkopavamo na koncu jeseni, po prvem letu rasti. Arnika (Arnica montana) Najpogosteje jo najdemo na hribovskih travnikih in pašnikih. Cvetove nabiramo v polnem razcvetu, korenine štiriletnih rastlin izkopljemo jeseni. Cveti od maja do julija.
B Badelj, pegasti (Silybum marianum) Gojena rastlina včasih podivja in v naravi najraje raste na pustih, sončnih krajih. Cveti od maja do septembra. Liste nabiramo maja in junija, semena pa od junija do oktobra. Baldrijan (Valeriana officinalis) Baldrijan uspeva od dolin do sredogorja. Najraje ima vlažna tla. Cveti od maja do septembra. Nabiramo zel v cvetu, korenine pa izkopljemo septembra in oktobra. Bezeg, črni (Sambucus nigra) Uspeva v gozdovih, na obronkih in neobdelanih tleh. Aprila in maja nabiramo poganjke, mlade liste in socvetja. Dozorele plodove nabiramo septembra. Surovi so rahlo strupeni, zato jih pred uporabo vedno toplotno obdelamo. Brin, navadni (Juniperus communis) Najpogosteje ga srečamo na opuščenih pašnikih, travnikih in zaraščajočih se senožetih. Jagode, botanično pravilneje omesenele
166
storžke, nabiramo septembra in oktobra. Bršljan (Hedera helix) Srečamo ga kot podrast ali ovijalko v gozdovih, po starih zidovih in na zidovih hiš. Bršljanove liste nabiramo maja in junija. Plodov ne nabiramo, ker so strupeni. Podobno velja tudi za liste, vendar v majhnih odmerkih pri notranji uporabi ne škodijo, najpogosteje pa jih uporabljamo zunanje. Č Čemaž (Allium ursinum) Uspeva v vlažnih bukovih gozdovih in ob vodah. Ponavadi prekriva velike površine. Liste nabiramo od marca do junija, čebulice pa od julija do naslednje pomladi. Čistec, navadni (Betonica officinalis) Raste predvsem na travnikih od nižin do sredogorja. Nabiramo ga na začetku poletja, med cvetenjem. D Dresen, ptičja (Polygonum aviculare) Raste ob poteh, po vrtovih in njivah. Cveti od junija do septembra. Nabiramo liste pred cvetenjem in zel v cvetu. G Gabez, navadni (Symphytum officinale) Uspeva predvsem na vlažnih legah, ob jarkih in na bregovih potokov, na njivah, travnikih in med grmovjem. Cveti od aprila do julija, pogosto tudi pozneje. Korenine izkopavamo spomladi pred cvetenjem, nato pa od oktobra do pomladi. Glog, navadni (Crataegus laevigata) Kot grm, redkeje drevo, ga srečamo na robu travnikov, na zaraščajočih se pašnikih in v živih mejah. Najbolje uspeva na sončnih legah. Cveti maja in junija, plodovi zorijo septembra in oktobra.
167