Jay K. Payleitner: 52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od očeta

• preproste namige, kako postati dober zgled otrokom, • jasne, nedvoumne nasvete za može in očete.

In, brez strahu, …

• NOBENEGA izčrpnega (in izčrpavajočega) »seznama opravil«, • NOBENE kritike, ker ste očetje moški in se kot moški tudi vedete.

Ob branju boste začutili spoštovanje in pridobili novo moč ter zaupanje za manjše in večje podvige, ki bodo otroke okrepili za življenje. Čudovito darilo za vsakega očka!

9 789612 782511

19,50 €

52

Jay K. Payleitner

stvari, od očeta ki jih otroci potrebujejo

52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od očeta je dobrodošlo bra­ nje za vse, ki se na to vlogo šele pripravljajo, kot tudi za že polno zaposlene očke. Praktični, smešni, vselej premišljeni, zelo uporabni namigi, ki so v dragoceno pomoč in ob katerih se boste zavedli, kako pomembno vlogo imate v življenju svojih otrok.

fotografija na naslovnici: shutterstock

• 52 izvedljivih zamisli, kako izboljšati družinsko dinamiko, Jay K. Payleitner je oče. Svojo družino pa preživlja kot svobodni pisatelj, govornik, voditelj ustvar­jal­ nih delavnic in kot radijski producent na različnih radijskih postajah. Bil je izvršni direktor Očetovske pobude v Illinoisu, je pa tudi priljubljen bloger Ameriškega centra za očetovstvo.

Napisal je več knjižnih uspešnic.

Z ženo Rito imata štiri sinove, hčerko in snaho. Njegov tedenski očetov­ ski blog je dostopen na straneh www.fathers52.com.

Jay K. Payleitner

Veliko je očetov, ki svojim otrokom posvetijo dosti časa.

Vendar pa se marsikateremu niti sanja ne, kaj otroci zares potrebujejo. Tudi Jay K. Payleitner, zdaj že prekaljen oče petih otrok, je postopno spoznaval, kako lahko nudi trdno oporo svojemu podmladku. Njegovih 52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od očeta ponuja izbor povsem preprostih, pa tudi zahtevnejših izzivov za očete:

52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od očeta

Očka, se greva še eno enko?

Že izšlo: Angela Thomas, 52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od mame, Celjska Mohorjeva družba, 2016

52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od oÄ?eta

Jay K. Payleitner 52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od očeta Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, si-3000 Celje www.mohorjeva.org © Celjska Mohorjeva družba, 2016 Vse pravice pridržane.

Naslov izvirnika: 52 Things Kids Need from a Dad Copyright © 2010 by Jay K. Payleitner Published by Harvest House Publishers Eugene, Oregon 97402 www.harvesthousepublishers.com

cip – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 173.5-055.52-055.1 37.018.1 159.922.1-055.52-055.1 PAYLEITNER, Jay K. [Dvainpetdeset] 52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od očeta : kako lahko očetje otrokom zagotovijo trdno oporo za vse življenje / Jay K. Payleitner ; [prevod Niki Neubauer ; spremna beseda Josh McDowell]. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2016 Prevod dela: 52 things kids need from a dad isbn 978-961-278-251-1 283376128

52

Jay K. Payleitner

stvari, od očeta ki jih otroci potrebujejo

Kako lahko očetje otrokom zagotovijo trdno oporo za vse življenje Prevod Niki Neubauer

Moji ženi, ki me dela boljšega očeta.

In vsem ženam, ki delajo enako za svoje može.

Vsebina Predgovor (Josh McDowell) 11 Poduk iz Hollywooda 15 Otroci od očeta potrebujejo …

1. … da jim pomaga premagati statistično verjetnost 19 2. … da ustavi in gre lovit kresničke 22 3. … da vsak dan nosi tele 24 4. … da šteje železniške vagone 27 5. … da odpre mapo z njihovim imenom 30 6. … da poklekne ali stoji ob njihovi postelji, gleda, moli, ceni dar otrok in razmišlja o pomenu ljubezni 33 7. … da jih ujame na laži 36 8. … da jim pove, da je hrček poginil, takoj ko hrček pogine 40 9. … da – izjemoma – na cesti zavije čez dvojno črto in

se pelje 50 kilometrov nazaj do restavracije, kjer je sin pozabil svojo bejzbolsko čepico 43 10. … da vohuni za njimi 46 11. … tri besede: fotografije v denarnici 52 12. … da na njihova vprašanja odgovarja z vprašanji 55 13. … da kupi čokoladna jajčka prvi dan, ko pridejo

na police 58

14. … da razume plimovanje tradicij 61 15. … da spregleda udrtine na garažnih vratih (ali jim celo zaploska) 65 16. … da se izogiba puhlicam 68 17. … da se pobota s svojim očetom 71 18. … da za eno uro najame delfina 74 19. … da prizna nesmiselnost pokalov za udeležbo 78 20. … da razume vse tri vidike zgodbe

o izgubljenem sinu 83 21. … da jih nauči besedo pnevmoultramikrosilikovulkanokonioza 87 22. … da obvlada otroški avtosedež 90 23. … da razumsko potrjuje njihov obstoj 93 24. … da čaka pri naslednjem mostu 97 25. … da jim kupi monokolo 101 26. … da je njihov največji navijač 104 27. … da vrže stran pornografijo 108 28. … da odgovori kaj drugega kot »Preberi kakšno knjigo«, kadar mu rečejo, da nimajo kaj početi 110 29. … da vidi, kaj so v resnici 113 30. … da na dovozu pred hišo preveri počitniški seznam 117 31. … da se prepriča, da mu možgani delujejo, preden vključi jezik 119 32. … da ne vpije zaradi politega mleka 123 33. … da se mu malo strga, če izgubijo njegov komplet natičnih ključev 127 34. … da jih nauči najboljšo »tok-tok« šalo na svetu 130

35. … da na spolzkih pobočjih pritisne na zavoro 135 36. … da naredi hodulje 140 37. … da bere med vrsticami Psalma 127 143 38. Hčerke od očeta potrebujejo, da z veseljem pleše hoki-poki, macareno in celo račke 145 39. Sinovi od očeta potrebujejo, da je njihov boksarski trening partner 148 40. … da določi in uveljavlja nekaj železnih družinskih pravil 151 41. … da opravlja več del hkrati 154 42. … da postavi zgled za noč čarovnic 157 43. … da predvidi vsako njihovo potrebo 161 44. … da zavrti vedro nad glavo 165 45. … da je ihtioziastičen 168 46. … da pusti golf 173 47. … da v kuhinji poljubi svojo ženo 177 48. … da spoštuje njihovo mamo 180 49. … da postavi letvico visoko 183 50. … da jih zbudi za Lunin mrk 187 51. … da jih opremi za življenje brez njega 191 52. … da razlikuje med dediščino in zapuščino 195 Zahvale 198

Predgovor

Ena od velikih prednosti, ki jih prinese več kot 40 let duhovništva, je ta, da vidiš, ali so stvari, o katerih si ves ta čas govoril in pisal, prestale preizkus časa. Kulturno ozračje se je vsekakor drastično spremenilo, toda vesel sem (in niti najmanj presenečen), da lahko potrdim, da je resnica še vedno resnica. Jezus je še vedno »več kot tesar« in mladi ljudje še vedno potrebujejo brezpogojno ljubezen in močne zglede.

Leta 1991 sem bil soavtor knjige How to Be a Hero to Your Kids (Kako biti junak svojim otrokom), ki je celi generaciji mladih očetov pomagala sestaviti na Sveto pismo oprt načrt pozitivnega starševstva. Eden od teh mladih očkov je bil Jay Payleitner, ki je bil več kot 13 let producent radijske postaje Josh McDowell Radio. V najinih maratonskih posnetkih sva pokrivala celovit obseg vprašanj, vključno z apologetiko, vzdržnostjo med najstniki in mednarodno evangelizacijo, toda nekaj najinih najbolj zavzetih oddaj je bilo posvečenih odgovornosti očetov, da postavijo odnos s svojimi otroki absolutno na prvo mesto.

Zgodba, ki sem jo na radiu večkrat povedal, razkriva največjo skrivnost sijajnega očetovstva. Ne morem si lastiti nobenih zaslug zanjo, razen dejstva, da sem bil dovolj pameten, da sem poslušal, dovolj pameten, da nisem dovolil, da bi mi bil moj ego v napoto, in dovolj pameten, da sem si dovolil biti strt pred Bogom.

11

Z Dottie sva takrat živela v San Bernardinu v Kaliforniji, Kelly je bila stara štiri leta, Sean pa dve, zato je od takrat minilo že kar nekaj časa. Katie in Heather se nista še niti rodili. Spominjam se, da sem bil nekega četrtka popoldne okrog pol štirih v svoji delovni sobi. Bil sem zatopljen v pisanje poglavja za knjigo, za katero sem že lovil rok za oddajo, ko je noter pritaval Sean. »Rad bi se igral, očka,« je začivkal.

Kot »izkušen« starš bi moral vedeti, da si je Sean v resnici želel samo, da ga objamem, pobožam in si vzamem minuto ali dve, da mi pokaže novo žogo, ki jo je nosil okrog.

Toda rekel sem: »Sinko, lahko malo pozneje? Ravno sredi poglavja sem.« Sean ni vedel, kaj je »poglavje«, toda dojel je sporočilo.

Očka dela in mora ga pustiti pri miru. Brez pritoževanja je odcapljal ven in vrnil sem se k svojemu rokopisu. Toda nisem bil dolgo sam. Čez par minut je prišla noter Dottie, da bi malo »poklepetala«. Moja žena me nikoli ne kara, veliko nežnejše – in učinkovitejše – metode ima. »Ljubi, Sean mi je pravkar povedal, da si bil preveč zaposlen, da bi se igral z njim. Vem, da je ta knjiga pomembna, ampak rada bi te opozorila na nekaj drugega.« »Na kaj pa?« sem vprašal nekoliko nepotrpežljivo, ker me je žena motila pri nadvse pomembnem projektu. »Ljubi, vedno si zaposlen. Kot cirkus s petimi arenami si. Vedno moraš loviti kak rok, dokončati poglavje, pripraviti predavanje in oditi nekam, kjer ga boš imel. Ampak veš, ne boš imel vedno dveletnega sina, ki se želi usesti očku v naroč­je in mu pokazati novo žogo.« Ko mi je to povedala, je odšla proti vratom, vendar se je ustavila, obrnila in me pustila samega z besedami, ki so se mi urezale v srce in vse od takrat ostale tam. »Veš, če boš zdaj s svojimi 12

otroki preživel malo več časa, bodo oni pozneje preživeli več časa s teboj.« Ne takoj, ampak kakšne tri minute zatem sem se znašel na kolenih na preprogi zraven pisalne mize. Pred Bogom sem obljubil nekaj, česar se trudim držati še zdaj. Do tistega trenutka sem se večkrat kratkovidno zaobljubil: »Vedno bom postavljal svojo družino pred svoj duhovniški poklic.« V tistem trenutku strtosti pa mi je dal Bog zelo jasno vedeti, da Kelly, Sean, Katie, Heather in Dottie niso pred mojim duhovništvom. Oni so moje duhovništvo.

To lekcijo sem delil z bralci svojih knjig in s tisoči mož na svojih predavanjih, v posebnih televizijskih oddajah in na stotinah radijskih postaj. Prav v našem snemalnem studiu mi je Jay očitno prisluhnil z odprtim srcem, saj vem, da je zanj njegova družina njegovo duhovništvo. Biti junak svojim petim otrokom je njegova najpomembnejša naloga in Jay ostaja zagovornik in vzornik očetov po vsej Ameriki.

Zato, očka, dovoli, da še enkrat poudarim: Tvoji otroci te potrebujejo. Bog ima načrt za očete. Svetopisemska načela očetovstva, ki sem jih prvič navajal pred desetletji, še vedno veljajo in so morda celo še pomembnejša kot kadarkoli. Navdušen sem, ker vidim toliko navdihujočih, praktičnih, nepričakovanih zamisli za očke na enem mestu.

In končno, dovolite, da dodam še eno stopnjo k nauku, ki sem se ga naučil od Dottie pred več kot 30 leti. »Če si zdaj vzamete čas za svoje otroke, boste čez mnogo let preživljali čas s svojimi vnuki.« Ob treh krasnih vnukih, ki vedno radi pridejo k svojemu dedku Joshu in babici Dot, vam lahko osebno potrdim še eno od velikih resnic iz knjige Pregovorov: »Krona starih so otrok otroci, slava otrok so njihovi očetje.« (Prg 17,6) Josh McDowell, evangeličanski pastor 13

Poduk iz Hollywooda

Preden začnemo govoriti o očkih, je tu preprost kviz za ljubitelje filmov …

O čem govori film Top Gun iz leta 1986?

O čem govori film Prosti dan Ferrisa Buellerja iz leta 1986?

O čem govori film Forrest Gump iz leta 1994? Če rečete »o postavnem mornariškem pilotu«, »o najst­ niku, ki izostane iz šole, da bi se s svojim dekletom in najboljšim prijateljem potepal po Čikagu« in »o preprostem fantu, ki po naključju doživi na desetine zgodovinskih dogodkov,« bi bil odgovor napačen. Vsi trije filmi namreč govorijo o očetih in sinovih.

Dovolite, da razložim. Približno na polovici filma Top Gun ima Tom Cruise kot poročnik Pete »Maverick« Mitchell manj opazen prizor s svojim poveljujočim častnikom, ki ga igra Tom Skerrit. V tem prizoru Maverick končno izve okoliščine junaške smrti svojega očeta in od poveljnika Metcalfa sliši naslednji poduk: »Ja, tvoj stari se je res izkazal. Ali zato tako noro letiš? Bi rad kaj dokazal?« Vsak pozoren gledalec odkrije, da to, kar Maverick najbolj obup­no potrebuje, ni to, da sestreli ruski mig, spi s Kelly McGillis ali najde odpuščanje za Goosovo smrt. Ne, žene ga potreba, da se spravi z izgubo očeta.

Kljub vsemu, kar si mislite, Prosti dan Ferrisa Buel­ lerja, ni film o Ferrisu Buellerju. Lik, ki ga igra Matthew 15

Broderick, se ne spremeni, dozori ali se česarkoli nauči.

Film v resnici govori o Ferrisovem prijatelju Cameronu, ki mu je usojeno, da dan, poln doživetij, zaključi s pogovorom z očetom, s pogovorom, ki mu bo spremenil življenje.

Ob kadečih se razbitinah očetovega ferrarija 250 gt na dnu prepada za njihovo hišo se temu pogovoru namreč ne bo mogoče izogniti. Tako kot občinstvo ne spozna Mavericko­ vega očeta, tudi ne spozna Cameronovega očeta, ki »ljubi ta avto bolj kot samo življenje«.

Isto hrepenenje po povezanosti očeta in sina, le da z drugega zornega kota, vidimo v Forrestu Gumpu. Ikonski lik Toma Hanksa ne išče sprave z očetom – namesto tega išče smisel v svojem življenju. Čeprav je nogometni junak, odlikovan vojni veteran, namiznoteniški prvak, izjemno uspešen ribič in milijonar, Forrest dobesedno in v prispodobi ne more nehati teči. Šele ko odkrije, da ima sina in soimenjaka, njegovo življenje dobi smisel. Film se konča s prizorom, ko veliki Forrest sedi na štoru, potem ko je malega Forresta oddal na šolski avtobus in ga pomiril z besedami: »Prav tu te bom čakal, ko se vrneš.« Nemirna duša naposled najde počitek.

Odnos med očeti in otroki je filmska stalnica. Ko glas v koruznem polju v filmu Polje sanj zašepeta: »Če ga zgradiš, bo prišel,« govori o očetu Kevina Costnerja, ki bo prišel »metat žogico«. V Armageddonu Bruce Willis žrtvuje svoje življenje – ne zato, da bi rešil svet, ampak da bi rešil fanta svoje hčerke. Footloose ne govori o plešočih najstnicah, ampak o Johnu Lithgowu, ki je pretirano zaščitniški do svoje hčere in končno dojame, da ji mora pustiti, da odide.

Nazaj v prihodnost, Rain Man, Romanca v Seattlu, Čudo­ vito življenje, Ubiti ptico oponašalko, Boter, Superman, Bat­ man, Hulk, Vojna zvezd, Mala morska deklica, Levji kralj, Reševanje malega Nema in nešteto drugih hollywoodskih 16

uspešnic gradi na odnosu med očetom in sinom ali očetom in hčerko, da podaja značaj likov in tok zgodbe.

Razlog je naslednji. Za poslovno uspešnost Hollywooda je pomembno, da filmski ustvarjalci vedo, kakšna vsebina bo pri gledalcih naletela na najboljši odziv. Filmski studii porabijo na milijone dolarjev za raziskave, kako se čustveno kar najbolje povezati z občinstvom. Tudi če se filmski scenarij ne spušča v globino in polni glave gledalcev z nevarnimi ali neumnimi predstavami, so filmski producenti navadno na pravi poti, ko gre za poznavanje, kakšna vsebina bo sprožila čustveni odziv pri kupcih vstopnic za kino.

Zato se Hollywood dobro zaveda pomena očetov. Kaj pa vi? Se povsem zavedate moči očetovih besed in dejanj?

Ali veste, da se otroci rodijo s svojevrstnim primanjkljajem ali praznino, ki jo lahko zapolnijo samo očetje? Če ste to knjige vzeli v roke, da bi naredili svoje življenje boljše, je to čisto v redu. Sveto pismo potrjuje, da je vaš odnos s svojimi otroki lahko in bi moral biti vir velike osebne radosti. »Oče pravičnega bo imel veliko radost, kdor ima modrega otroka, se ga bo veselil.« Prg 23,24

Toda mogoče branje te knjige ne bo vplivalo samo na vas in vašo družino. Izkaže se namreč, da je celotna usoda človeštva odvisna od »src očetov«. Zadnji verz v Stari zavezi jasno pravi, da morajo očetje in otroci stkati globoke čustvene vezi. Sicer bo Bog preklel deželo. »Obrnil bo srce očetov k sinovom in srce sinov k očetom, da ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom.« Mal 3,24 17

Brez vznemirjanja, očka, vendar mislim, da bi bilo pametno, če narediš vse, kar je v tvoji moči, da obrneš srce k svojim sinovom in hčeram in si tak očka, kakršnega tvoji otroci potrebujejo.

Obljubim, da to ni breme. Užitek je. Nagrade pridejo kmalu in pogosto. Zato prelij svoje srce in dušo v svoje otroke. Gradi zapuščino. Imej visoka pričakovanja. Jokaj in smej se s svojimi otroki. Prosi Boga, naj izlije milost nad tvojo družino. Bodi očka. Bodi junak. To je tvoja prilož­ nost, da rešiš svet in pustiš vse tiste hollywoodske očete v prahu daleč za seboj.

18

Otroci od očeta potrebujejo …

1

… da jim pomaga premagati statistično verjetnost Pomislite na deset največjih družbenih kriz našega časa: zloraba mamil, najstniška nosečnost, streljanje v šolah, tolpe, duhovna zmedenost, prenatrpani zapori, aids in druge spolno prenosljive bolezni, nasilje doma, vožnja pod vplivom alkohola in tako naprej.

Upam si trditi, da bi se najbolj uničujoče raztrganine v našem družbenem tkivu korenito zmanjšale, če bi očetje doma opravljali svoje delo, kot je treba.

Statistično gledano, kaj se zgodi, če očetov ni doma?

• Petinosemdeset odstotkov mladih, ki ždijo v zaporih, je odraščalo v domu brez očeta.1 • Pri otrocih, ki živijo ločeno od staršev, je 4,3-krat višja verjetnost, da bodo kot najstniki kadili cigarete, kot pri otrocih, pri katerih je oče doma.2 • Dečki in deklice brez očeta dvakrat verjetneje pustijo srednjo šolo; dvakrat verjetneje končajo v zaporu; štirikrat verjetneje potrebujejo pomoč zaradi čustvenih ali vedenjskih težav.3 Zaporniška populacija v okrožju Fulton, Georgia, Teksaška uprava za izvajanje kazenskih sankcij, 1992.

2 Warren R. Stanton, Toan P. S. Oci in Phil A. Silva, »Sociodemographic Characteristics of Adolescent Smokers«, The International Journal of Ad­ dictions 7 (1994).

3 Sporočilo za javnost Ministrstva za zdravje in socialne zadeve ZDA, 26. marec 1999.

1

19

Otroci od očeta potrebujejo …

• Petinsedemdeset odstotkov vseh pubertetniških pacientov v centrih za odvajanje od zasvojenosti prihaja iz doma brez očeta.4 • Tri četrtine najstniških samomorov se zgodi v gospodinjstvih, kjer je eden od staršev odsoten.5 • Adolescentna dekleta med 15. in 19. letom, ki so odraščala v domu brez očeta, imajo znatno pogosteje predzakonske spolne odnose kot dekleta, ki so odraščala v domu z materjo in očetom.6 Zveni brezupno? Ravno nasprotno. Če je odsotnost očeta uničujoča in vodi v celo vrsto slabih odločitev in družbenih težav, potem je prava rešitev očetova navzočnost, mar ne?

Ti neizpodbitni podatki skupaj z najrazličnejšimi dokazi iz drugih virov so redko v središču pozornosti javnosti. Kljub vsem raziskavam preveč segmentov družbe daje premalo teže pomenu očetovstva. Zdi se, da medijev, šolskih uprav, sestav­ ljavcev televizijskih programov, sodnikov, cerkvenih voditeljev in državnih agencij to vprašanje sploh ne zanima. Ali pa so nad očeti obupali. Še huje, dopovedujejo nam, da so očetje del težave. Zato moške odganjajo stran od njihovih družin, očetje ostajajo brez vpliva in očki se bojijo objeti lastne otroke.

Toda res je tudi obratno in to je treba povedati. Moški morajo slišati: »Očka, pomemben si!« – »Tvoji otroci te potrebujejo.« – »Tvoja žena (ali mati tvojih otrok) potrebuje, da se bolj vključiš in sodeluješ v vsakodnevnem življenju svojih otrok.« Brez močnih moških vzornikov naše družine trpijo Rainbows for All God’s Children.

Jean Bethke Elshtain, »Family Matters: The Plight of America’s Children,« The Christian Century, julij 1993.

6 John O. G. Billy, Karin L. Brewster in William R. Grady, »Contextual Effects on the Sexual Behavior of Adolescent Women«, Journal of Marriage and Family 56 (1994).

4 5

20

… da jim pomaga premagati statistično verjetnost

kratkoročno in dolgoročno. Otroci sprejemajo slabe odločit­ ve. Skupnosti postanejo šibkejše. Vladne agencije poskušajo okorno reševati težave, ko se te že pripetijo. Davki se zvišajo.

Naše ulice niso varne. Takoj ko mladi končajo srednjo šolo, obrnejo hrbet Jezusu. Bogat potencial za naslednjo generacijo je izgubljen – v mnogih primerih za vedno.

Neka pogosto navedena študija je ugotovila: če mati z otroki redno hodi v cerkev, vendar brez njihovega očeta, samo dva odstotka teh otrok redno hodi v cerkev, ko odrastejo. Če pa oče redno hodi s svojimi otroki v cerkev, tudi če brez njihove matere, se kar osupljivih 44 odstotkov otrok pozneje odloči za redno udeležbo pri bogoslužju.7 Da, očki so pomembni. Bi radi še kak dokaz več?

Samo kakšnega otroka vprašajte.

Zapomni si Že samo to, da si odprl to knjigo in jo prebral do sem, dokazuje, da želiš biti tak očka, kakršnega tvoji otroci potrebujejo. Ti to zmoreš, očka. »Ne morem si zamisliti nobene močnejše potrebe v otroštvu, kot je potreba po očetovem varstvu.« Sigmund Freud (1856–1939)

Werner Haug in Phillipe Warner, »The demographic characteristics of the linguistic and religious groups in Switzerland« v 2. zvezku Population Studies, št. 31, »The demographic characteristics of national minorities in certain European states«, Social Cohesion, ur. Werner Haug et al. (Strasbourg, Francija: Generalni direktorat Sveta Evrope III, 2000), navedeno v »Fathers of the Church«, New Directions, 5. zvezek, št. 83 (april 2002).

7

21

Otroci od očeta potrebujejo …

24

… da čaka pri naslednjem mostu

Z bratom Markom sva bila kakšna tri leta pri skavtih in vrhunec je bil izlet s kanuji in taborjenjem, s katerim smo si prislužili cenjeno priznanje, za »peš in po vodi« opravljenih 80 kilometrov. Veslanje in potiskanje čolna po divjini z imenom Boundary Waters v Minnesotti me je prisililo, da sem se za nekaj časa odpovedal udobju, kar je za dvanajstletnika zelo dobro. Z Markom sva bila tako navdušena, da sva potem neko poletje v študentskih letih sama ponovila to potovanje.

V pripravah na izlet je naš vod opravil dvodnevni, 56 kilometrov dolg spust iz Yorkvilla po reki Fox do Ottawe v Illinoisu, kjer se izliva v reko Illinois. Tisto jutro je moj očka odpeljal svoja sinova do izhodišča, kjer so nas čakali kanuji. Preveril je, ali imava dobro pripet reševalni jopič in nama pomahal v slovo, ko se je naš vod z nekaj več kot desetimi kanuji odpravil po mogočni reki Fox. Ker smo pluli s tokom, so celo novinci hitro našli ritem veslanja in smo dobro napredovali. Res pa to ni bil ravno spust po divjini, saj smo pluli mimo domov, tovarn, jezov in pod cestnimi mostovi.

Po kakšnih treh kilometrih smo se približali prvemu mostu čez reko. Natanko na sredi mostu je stal najin očka.

Medtem ko so druge matere in očetje potem, ko smo krenili po reki, odšli po svojih opravkih, se je Ken Payleitner 97

Otroci od očeta potrebujejo …

odločil, da se še enkrat poveže s svojima sinovoma. Z Markom sva bila presenečena in vesela, da ga vidiva. Kolikor se spomnim, nama ni vpil navodil ali naju spravljal v neroden položaj. Samo pomahal je, ko so naši kanuji pluli pod betonskim mostom. Zakaj je bil tam? Mogoče se je hotel prepričati, da sva varna. Mogoče si je pomiril občutek krivde, ker se ni javil za enega od odraslih spremljevalcev. Mogoče se je samo hotel povezati s svojima fantoma. Kakorkoli že, bila je lepa poteza.

Potem so stvari začele postajati zanimive. Več kilometrov naprej je bil očka namreč tudi na naslednjem mostu.

In naslednjem. In naslednjem. Ne spomnim se, koliko časa je minilo med mostovi. Ne vem, kako hitro je vozil, da je prišel do naslednjega mostu ali kako dolgo nas je čakal. In ne spomnim se točno, na koliko mostovih je bil. Toda vse skupaj je postalo igra. Naši kanuji so pripluli izza rečnega zavoja, v daljavi smo zagledali most in peščica skavtov je napenjala oči, da bi videli, ali na njem čaka gospod Pay­ leitner. In bil je tam. Sam pri sebi sem bil vesel, da je bila tista glasno najavljena postava moj očka.

Seveda je bilo med kanuisti nekaj razočaranja, ko smo naposled prišli do mostu, na katerem nas ni čakal. To je tveganje, ki ga moraš sprejeti, ko se začneš igrati tovrstno igro. Toda, očka, to vas ne sme odvrniti od igranja. Vse, kar je moj oče namenil za to, je bilo približno ena ura časa in četrt tanka goriva. Vsekakor se je splačalo. Ko zdaj, 40 let pozneje to pišem, mi še vedno izvabi nasmešek.

Dovolite, da dokončam prispodobo. To potovanje, ki mu pravimo življenje, ima najrazličnejše mejnike – mostove, pod katerimi veslamo, ali nadzorne točke, čez katere gremo –, vključno z rojstnimi dnevi, maturo, koncerti šolskega orkestra, športnimi prvenstvi in podelitvami 98

… da čaka pri naslednjem mostu

priznanj. Če se udeležujete teh dogodkov ali jih soustvarjate, si dajte zlato medaljo. Toda potem se vprašajte: Ali ni to pravzaprav goli minimum? Vsak očka, ki bere to knjigo, se je že s tem zavezal, da želi narediti nekaj več od povprečja.

Ne želite narediti nekaj več, kot samo biti zraven? Več kot samo to, da jih odložite in odidete? Majhen vložek časa in energije – kot na primer to, da čakate na naslednjem mostu – lahko pomeni ogromno razliko.

Primeri? Pojdite nekoliko prej iz službe in pričakajte svojega drugošolčka na avtobusni postaji. Usedite se v prvo mesto na zaključni proslavi v vrtcu (ki se jih praviloma udeležujejo mame). Organizirajte družinski izlet. Organizirajte izlet s taborjenjem. Pojdite na srednješolske tekme, ki se pogosto začnejo sredi popoldneva. Redno hodite na osnovnošolske proslave. Ponudite se za spremljevalca skupinice desetletnikov, ki želijo na polnočno premiero najnovejše filmske uspešnice za otroke. Dostavite pico presenečenja svojemu najstniku, ki se s sošolci zvečer pripravlja na test naslednji dan. Odpeljite se v študentski dom, kjer stanuje vaš sin, da si ogledate tekmo med fakultetami. Če večino časa opazite take stvari, ni treba izgovoriti nobenih besed. Toda vaše dejanje – samo dejstvo, da ste tam – lahko ustvari učinek, ki bo trajal vedno.

Tega se lahko lotite tudi takole: opazujte, kaj delajo drugi očetje, in sami naredite še malo več. To ni tekmovanje, toda »čakanje pri naslednjem mostu« da vašemu sinu ali hčerki priložnost, da ponosno pomisli: »To je moj očka.« Tudi če tega ne izreče na glas.

99

Otroci od očeta potrebujejo …

Zapomni si V karkoli je že vključen tvoj otrok, se vključi tudi ti. Potem poišči način, da narediš samo malo več. Bodi ustvarjalen.

Bodi nevsiljiv. Bodi ponižen. Bodi tam. »Ne čakaj na izjemne okoliščine, da delaš dobro; poskusi uporabiti povsem navadne razmere.« Charles Richter (1900–1985)

100