Milko Mikola: Celje v plamenih revolucije by Celjska Mohorjeva družba

celje v plamenih revolucije milko mikola

Milko Mikola

celje v plamenih revolucije

Revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih

Milko Mikola

Celje v plamenih revolucije Revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4Celje)“1945/1950“ 323.28(497.4Celje)“1945/1950“ MIKOLA, Milko Celje v plamenih revolucije : revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih / Milko Mikola. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2015 ISBN 978-961-278-225-2 281829888

VSEBINA Predgovor • 7 UVOD • 9 VZPOSTAVITEV KOMUNISTIČNE OBLASTI V CELJU • 11 Potek komunističnega prevzema oblasti v Celju ob preobratu maja 1945 • 11 Položaj Celja v povojni upravni razdelitvi Slovenije • 19 Organi »ljudske oblasti« v okraju Celje-mesto • 21 Organiziranost in način delovanja partije v Celju v prvih povojnih letih • 23 Njena organiziranost • 23 POBOJI CIVILISTOV IN VOJNIH UJETNIKOV • 39 Izvajalci pobojev • 39 Poboji civilistov • 44 Poboji vojnih ujetnikov • 52 Grobišča v bližnji in širši okolici Celja • 54 KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE TEHARJE • 59 Ustanovitev koncentracijskega taborišča Teharje in njegovi prvi zaporniki • 59 Prihod domobrancev in civilnih beguncev z Vetrinja na avstrijskem Koroškem • 62 Ravnanje z domobranci • 65 Ravnanje s civilisti • 68 Amnestija in izpustitev preživelih internirancev • 73 Vprašanje odgovornosti za storjene zločine v koncentracijskem taborišču Teharje • 74 KAZENSKO TABORIŠČE TEHARJE IN ZAVOD ZA PRISILNO DELO TEHARJE • 77 OTROŠKO TABORIŠČE PETRIČEK • 81 Ustanovitev taborišča in razmere v njem • 81 Ukinitev taborišča • 83 IZGON PRIPADNIKOV NEMŠKE NARODNE MANJŠINE IZ CELJA • 87 NASILNE RAZLASTITVE PREMOŽENJA • 93 Zaplembe premoženja • 93 Zaplembe, ki jih je izrekla Mestna zaplembena komisija v Celju • 94 Zaplembe, ki so jih izrekla sodišča • 99

Število zaplenjenih trgovin, obrtnih delavnic, gostinskih obratov in stanovanjskih objektov na območju okraja Celje-mesto • 100 Pregled v letih 1945/46 zaplenjenih rudarskih in industrijskih podjetij v okraju Celje-mesto • 101 Pregled zaplenjenih obrtnih delavnic v okraju Celje-mesto • 102 Pregled zaplenjenih trgovin v okraju Celje-mesto • 104 Pregled zaplenjenih gostinskih obratov v okraju Celje-mesto • 105 Agrarna reforma • 105 Nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij • 111 Nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij decembra 1946 • 111 Pregled podjetij v okraju Celje-mesto, ki so bila razlaščena z nacionalizacijo decembra 1946. • 114 Nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij aprila 1948 • 114 Pregled podjetij v okraju Celje-mesto, ki so bila razlaščena z nacionalizacijo aprila 1948 • 114 Posledice obeh nacionalizacij za bivše celjske podjetnike • 115 POLITIČNI SODNI PROCESI • 119 Procesi pred vojaškima sodiščema leta 1945 • 119 Procesi pred Sodiščem slovenske narodne časti • 131 Procesi pred celjskim okrožnim in okrajnim sodiščem • 136 Ustanovitev obeh sodišč in značilnosti njunega delovanja • 136 Vloga sodnikov in javnih tožilcev pri izvajanju političnih sodnih procesov • 139 Procesi proti lastnikom industrijskih in obrtnih podjetij • 141 Procesi proti trgovcem • 148 Procesi proti kmetom — kulaški procesi • 159 Procesi proti duhovnikom in redovnikom • 164 Procesi proti pripadnikom ilegalnih oboroženih skupin in organizacij • 169 Nekateri drugi pomembnejši politični sodni procesi pred Okrožnim sodiščem v Celju • 171 ZATIRANJE VERSKE SVOBODE IN NASILJE NAD VERSKIMI SKUPNOSTMI • 177 Zatiranje verske svobode • 177 Nasilje nad verskimi skupnostmi • 183 REPRESIVNI UKREPI UPRAVNIH ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE PRI MLO CELJE • 187 NAMESTO ZAKLJUČKA • 189 Seznam kratic in okrajšav • 191 Osebno kazalo • 194

PREDGOVOR Zmaga komunistične revolucije v Sloveniji se je tudi v Celju najprej manifestirala v obliki strahotnega nasilja, ki ga je takoj po koncu vojne leta 1945 začela izvajati komunistična revolucionarna oblast. Celje spada med tista slovenska mesta, ki jih je komunistično revolucionarno nasilje najmočneje prizadelo in ga hkrati tudi za vedno močno zaznamovalo. Celjski zgodovinarji, ki so o povojni zgodovini Celja pisali v času komunističnega režima, tega nasilja sploh niso omenjali, kot da ga sploh nikoli ni bilo, kar velja tudi za tedanjega najvidnejšega celjskega zgodovinarja Janka Orožna. V njegovem obsežnem delu Oris sodobne zgodovine Celja in okolice 1941–1979, ki je izšlo leta 1980, o nasilju komunistične revolucionarne oblasti v Celju ni zapisane niti besedice. Orožna nekoliko opravičuje dejstvo, da tudi če bi o njem hotel pisati, mu tedanja oblast tega ne bi dovolila objaviti. Kot namreč lahko ugotovimo iz dokumenta Občinskega komiteja ZKS Celje z dne 2. aprila 1976, ki nosi naslov Pripombe k gradivu, ki nam ga je posredoval tov. prof. Orožen (hrani ga Zgodovinski arhiv Celje), je Občinski komite ZKS Celje njegovo delo pri pripravljanju te knjige sproti spremljal in preverjal, da ne bi bilo v njej zapisanega česa takšnega, kar bi partiji ne ustrezalo. Prav dejstvo, da o nasilju komunistične revolucionarne oblasti v Celju še ni bilo ničesar napisanega, me je kot zgodovinarja spodbudilo, da sem, potem ko sem se zaposlil v Zgodovinskem arhivu Celje, začel z njegovim proučevanjem. Pozornost sem najprej usmeril na povojne nasilne razlastitve premoženja (zaplembe, agrarno reformo, nacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij) in svoje prispevke o tem objavljal v Celjskem zborniku. Nato sem se lotil proučevanja povojnih političnih sodnih procesov pred celjskimi sodišči in o njih leta 1995 izdal knjigo Sodni procesi na Celjskem 1944–1951. Kasneje sem začel s proučevanjem povojnega revolucionarnega nasilja v Sloveniji, katerega zaključek predstavlja knjiga Rdeče nasilje, ki je leta 2012 izšla v redni zbirki Celjske Mohorjeve družbe. Ker sem s to knjigo proučevanje povojnega revolucionarnega nasilja v Sloveniji zaključil, sem se odločil, da to isto problematiko, ki sem jo v njej obdelal za celotno Slovenijo, obdelam posebej samo za območje Celja. Tako je nastala ta knjiga. V njej bo bralec našel osnovne podatke o vseh najtežjih 7

oblikah nasilja, ki jih je komunistična revolucionarna oblast v prvih povojnih letih izvajala nad številnimi Celjani. Pri njenem pisanju sem v veliki meri uporabil svoje že objavljene študije in prispevke na to temo, nekatere teme pa sem obdelal povsem na novo. Želim, da bi ta knjiga prispevala k boljšemu in celovitejšemu poznavanju povojne zgodovine Celja in da bi s svojim sporočilom pri bralcih, ki jo bodo vzeli v roke, krepila zavest, da se nasilje, kakršno se je v Celju dogajalo v prvih povojnih letih, ne sme nikoli več ponoviti. Dr. Milko Mikola

UVOD Ob preobratu maja 1945 je bila v Sloveniji vzpostavljena revolucionarna oblast, ki pa se sama nikoli ni odkrito deklarirala kot komunistična, ampak kot »ljudska« oblast. Z njeno vzpostavitvijo se je v Sloveniji začelo obdobje skoraj pol stoletja trajajoče komunistične diktature, za katero se je do leta 1963 uporabljal izraz »ljudska demokracija« nato pa »socialistična demokracija«. Ker je bila ta tako imenovana ljudska oblast v svojem bistvu totalitarna, je bilo zanjo značilno, da so bile pod njo, tako kot se to dogaja v vsakem totalitarnem sistemu, teptane temeljne človekove pravice in svoboščine. Njeno nasilje je bilo najhujše v obdobju od konca vojne leta 1945 pa do začetka petdesetih let, ko so se v Sloveniji dogajali najtežji zločini.1 S komunističnim revolucionarnim nasiljem tudi Celju ni bilo prizaneseno. Takšnega nasilja, kot ga je Celje doživljalo v prvih povojnih letih, ga v vsej svoji zgodovini še ni doživelo. Svoj višek je doseglo v prvih mesecih po končani vojni, ko je tako kot povsod v Sloveniji tudi v Celju potekala operacija »čiščenje«, v okviru katere so bili izvršeni najtežji zločini, med njimi tudi takšni, ki se uvrščajo med zločine proti človečnosti. V okviru te operacije je OZNA ob sodelovanju enot KNOJ-a v Celju že maja 1945 začela izvajati množične aretacije civilistov, jih zapirala v zapor Stari pisker in v koncentracijsko taborišče Teharje, mnoge od njih pa so nato brez vsakega sodnega postopka pobili (»likvidirali«). Poleg številnih Celjanov je žrtev množičnih izvensodnih pobojev, ki so se v prvih povojnih mesecih dogajali v bližnji okolici Celja, postalo več tisoč pripadnikov vojaških enot in civilistov iz drugih območij Jugoslavije. Med njimi je bilo daleč največ pripadnikov vojaških enot Nezavisne države Hrvatske (ustašev in domobranov), ki so se ob koncu vojne maja 1945 na svojem umiku proti Avstriji znašli na širšem celjskem območju in so se tu predali enotam 1. in 3. Jugoslovanske armade. Kako zelo obsežni so bili ti poboji, pričajo številna grobišča, ki so bila po padcu komunistične oblasti odkrita in evidentirana na območju sedanje mestne občine Celje. Celje se je v tistih pomladnih in poletnih mesecih leta 1945 spremenilo v mesto, obdano z množičnimi grobišči oziroma morišči. 1

O tem: Milko Mikola, Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2012.

V okviru operacije »čiščenje« pomladi in poleti 1945 je bil izveden tudi izgon pripadnikov nemške narodne manjšine iz Celja v Avstrijo. V Celju so tedaj potekali tudi množični sodni procesi proti »vojnim zločincem« in »narodnim sovražnikom« pred vojaškim sodiščem in pred Sodiščem slovenske narodne časti. Velika večina teh sodnih procesov je imela politično ozadje in jih zato lahko obravnavamo kot politične sodne procese. Po ukinitvi vojaških sodišč in Sodišča slovenske narodne časti konec avgusta 1945 sta z izvajanjem političnih sodnih procesov v Celju nadaljevali Okrožno sodišče v Celju in Okrajno sodišče v Celju, pred katerima je bilo v prvih povojnih letih obsojenih na stotine »razrednih« in drugih »notranjih sovražnikov«. Vsem tem represivnim ukrepom, ki jih je komunistična revolucionarna oblast v Celju izvajala pomladi in poleti 1945 v okviru operacije »čiščenje«, so leta 1945 in v naslednjih letih sledili novi in novi represivni ukrepi. Enega najtežjih so predstavljale nasilne razlastitve premoženja, ki jih je komunistična revolucionarna oblast začela izvajati leta 1945 z množičnimi zaplembami premoženja »narodnih sovražnikov« in jih nato nadaljevala z agrarno reformo in z nacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij. Temu je leta 1949 sledilo pošiljanje »razrednih« in drugih »notranjih sovražnikov« na »politično prevzgojo« v delovna taborišča za »poboljševalno delo« in za »družbeno koristno delo«. Naštetim oblikam represije je treba dodati še zatiranje vere in preganjanje verskih skupnosti, ki pa ni bilo značilno samo za prva povojna leta, ampak za celotno obdobje komunistične oblasti v Sloveniji, saj se je začelo že leta 1945 in se je končalo šele z njenim padcem leta 1990. Z nastopom politične liberalizacije v Jugoslaviji/Sloveniji v začetku petdesetih let se je tudi v Celju najhujše revolucionarno nasilje končalo. Vendar se partija izvajanju represije nad tistimi, ki bi ogrožali njen oblastni monopol, vse do svojega »sestopa z oblasti« leta 1990 ni nikoli povsem odpovedala.

VZPOSTAVITEV KOMUNISTIČNE OBLASTI V CELJU Potek komunističnega prevzema oblasti v Celju ob preobratu maja 1945 Priprave komunistov na prevzem oblasti v okraju Celje-mesto in v ostalih okrajih celjskega okrožja so se začele že nekaj mesecev pred koncem vojne.2 Vodil jih je Okrožni odbor Osvobodilne fronte (OF) Celje. Ta je aprila 1945 sprejel odločitev, da v okrajnih središčih celjskega okrožja ob preobratu oblast prevzamejo okrajni odbori OF.3 V okraju Celje-mesto je to nalogo dobil Okrajni odbor OF Celje-mesto, ki je bil ponovno ustanovljen marca 1945. Ker sta se kapitulacija Nemčije in s tem konec vojne hitro bližala, se je Okrajni odbor OF Celje-mesto, ki so ga v celoti sestavljali komunisti in njihovi politični somišljeniki, začel intenzivno pripravljati na prevzem oblasti v Celju ob preobratu. S tem namenom je bila 15. aprila 1945 sklicana njegova seja, na kateri so razpravljali skoraj izključno samo o ukrepih, ki jih morajo izvesti za uspešen prevzem oblasti.4 Iz ohranjenega zapisnika te seje je mogoče ugotoviti, da so Okrajni odbor OF Celje-mesto takrat sestavljali: Nande (Martin Klančišar) — sekretar, Staša (Ivanka Žagar Milovanović) — organizacijska sekretarka, Vlasta (Danica Gorenšek Cvar) — sekretarka ZSM, Anka — referentka za finance, Milena (Milena Brglez Dobrina) — sekretarka SPŽZ, Vera (Vera Krušič) — referentka za socialno skrbstvo, Aljoša (Drago Komerički) — načelnik odseka za prehrano, Mišo (Mišo Bobovnik) — načelnik (NZ), 2 O delovanju KPS na območju okrožja Celje v zadnjem letu vojne: Hedvika Verhovšek, Delo KP in OF na območju OK KPS Celje od aprila 1944 do osvoboditve; v: Celjski zbornik 1986, str. 159–176. 3 Prispevek Milice Molek Gabrovec (brez naslova) v zborniku Bitka, kakor življenje dolga: pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev; druga izdaja, Cankarjeva založba 1978, str. 669. 4 Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), Okrožni odbor OF Celje, škatla 2, arhivska enota 19, fotokopija zapisnika seje Okrajnega odbora OF za Celje-mesto z dne 15. 4. 1945 (njegov izvirnik hrani Arhiv Republike Slovenije).