S Kilianom se s tekmovanj v turnem smučanju poznava že več kot deset let. Še dobro imam v spominu najino prvo skupno tekmo, evropsko prvenstvo na Slovaškem, ko sva se oba borila s progo v kategoriji kadetov. Takrat je bil zame le en od nepoznanih konkurentov s španskim dresom. Španski dres je takrat v turnem smučanju pomenil toliko kot slovenski, nič. Za oba so bili takrat bogovi tisti v francoskih, italijanskih in švicarskih dresih. Seveda so bili vsi pred nama, midva pa sva se na zadnjem spustu smejala drug drugemu, ker sva si bila bolj v napoto kot konkurenco. Verjetno sem ga zaradi manjšega števila padcev takrat tudi prehitel, vendar si niti slučajno nisem mislil, da se bo taisti Kilian razvil v šampiona svetovnega formata ter da bo preteklo celo desetletje, preden mi ga bo zopet uspelo premagati. Kilian je v zadnjih letih postal alfa in omega tekem v turnem smučanju in t. i. skyrunningu ter velja za enega največjih fenomenov v športu nasploh. Pa vseeno, kljub že praktično zvezdniškemu statusu Kiliana poznam kot preprostega in prijaznega človeka, ki je z vsakim pripravljen spregovoriti par stavkov, pa četudi je to na štartni črti zelo pomembne tekme. Zadnja leta je veliko svojega časa posvetil tudi alpinizmu in v tej knjigi spoznamo še to plat njegovega življenja. Marsikoga bo navdušila še bolj kot njegovi tekmovalni uspehi, saj tudi tu že premika meje mogočega in postavlja nove kriterije osvajanja visokih gora. Knjiga ima visok tempo, kot njegovo življenje, in bralcu praktično ne pusti dihati, zagotovo pa mu da razmišljati, saj v njej lahko najdemo veliko življenjskih napotkov. Skratka, knjiga vredna branja, tudi zato, ker je del nje posvečen Sloveniji
Smo možje, izklesani v sanjah; brez sanj smo mrtvi. Trije moški in ena gora; trije moški in nemogoča pustolovščina. Odprava v neukrotljivi Nepal, v Nepal najbolj oddaljenih obzorij in najbolj nedosegljivih vrhov. Vzponi in spusti v čistem alpskem slogu, izzivi, tveganja, nevarnosti in odločitve, kjer sta na tehtnici življenje in smrt. Odprava, ki je obenem tudi raziskovanje, beg in ponovno srečanje s samim seboj. Iskanje, ki vzbuja najrazličnejše občutke in neverjetno močna čustva. Iskanje, v katerem besede, tišine in spomini dobijo nove globine. S svojo skromnostjo in iskrenostjo nas Kilian Jornet vabi, naj se poženemo onkraj, naj raziščemo nevidno mejo, ki ločuje žalost od sreče, življenje od smrti. Nekaj posebnega pa je knjiga za slovenske bralce tudi zato, ker je del nje posvečen skrivnostni ljubezni sredi naših gora.
Nejc Kuhar, turni smučar in gorski tekač
XX EUR
Kilian Jornet (1987) je otroška leta preživel v planinskem zavetišču Cap del Rec in visoke gore so bile njegovo otroško igrišče. Pri komaj petih letih se je povzpel na gori Aneto in Posets, najvišja vrhova v Pirenejih, že pri desetih pa je prehodil celotno pirenejsko gorsko verigo. Je večkratni svetovni prvak serije gorskih tekov Skyrunner®, večkratni zmagovalec tekme UTMB (Ultra-Trail du Mont-Blanc) ter številnih drugih tekem v gorskem teku in turnem smučanju. V zadnjih letih si je za izziv zadal postavljanje rekordnih časov na nekatere najvišje oziroma najbolj prepoznavne vrhove celin in njegovi uspehi so mu prinesli tudi naziv pustolovca leta 2014 po izboru revije National Geographic. Če smo v njegovi prvi knjigi Teči ali umreti (Celjska Mohorjeva družba, 2012) spremljali njegovo otroško in mladostniško spoznavanje s svetom športa in tekmovanj ter se skupaj z njim veselili njegovih prvih zmag in rekordov, je Jornetova druga knjiga bolj razmišljujoča in nam odpira globine zmagovalčeve duše, v kateri je vedno dovolj prostora tudi za strahove, bolečine in razočaranja nad sabo. Kilian Jornet je že presegel svoje mladostne idole, premagal je vse izzive, ki se jih je lotil, in dosegel nekaj nepredstavljivih rekordov. Je človek, ki je uresničil svoje sanje, a želi sanjati še naprej.
NEVIDNA MEJA
Kilian Jornet Nevidna meja
Prevedla Veronika Rot
© Celjska Mohorjeva družba, 2015. Vse pravice pridržane. Naslov izvirnika: La Frontera Invisible © Kilian Jornet, 2013 © of the original edition, Ara Llibres S. C. C. L. Slovenian edition published by arrangement with The Ella Sher Literary Agency working in conjunction with Agentia Literara Livia Stoia Fotografije: Arhiv Kilian Jornet
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.134.2-311.2 JORNET, Kilian, 1987- Nevidna meja / Kilian Jornet ; prevedla Veronika Rot ; [spremna beseda Nejc Kuhar]. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2015 Prevod dela: La frontera invisible ISBN 978-961-278-207-8 280754944
Učiteljem. Tistim, ki jih ni strah doživeti poraza, iskati, izgubiti se, sanjati, se odreči razkošju, biti to, kar so, najti. Tistim, ki jih ni strah živeti.
Vsebina 1 Nad oblaki · 3 2 Pod soncem · 21 3 Thomas · 41 4 Ti · 61 5 Katmandu · 75 6 Na poti v gore · 87 7 Dediščina · 119 8 Kyanjin · 141 9 Jolly Roger · 167 10 Življenje · 201 11 Vrnitev · 225
Zgodba, ki jo pripovedujem, je razpeta med stvarnostjo in izmišljijo. Prvi del, še posebno prvi dve poglavji, temelji na resničnih dogodkih. Za odpravo v Himalajo sem navdih dobil v izkušnjah, ki sem jih doživel pozimi leta 2013 v Nepalu z dvema kolegoma (Jordijem Tosasem in Jordijem Corominasem). Liki, njihove zgodbe in oseba, ki jo knjiga nagovarja, pa so del moje domišljije. (Avtorjeva opomba) 1
1 Nad oblaki
»Brez sence ni svetlobe in brez svetlobe ni sence.« Sylvain Tesson, V sibirskih gozdovih1
Kot otrok sem mislil, da sem iz sladkorja; nisem še poznal bolečine. In tako, ne da bi se zavedal, se igraš (ena, dve, tri, pofočkanje, nato izbiraš študij, se osamosvajaš, dobiš prvi avto, prvo dekle, začneš plačevati hipoteko, greš v službo, se poročiš, imaš otroke, odgovornosti …) in nato lepega dne, ne da bi za to prosil, odrasteš. Vstaneš, si umiješ obraz, in ko se pogledaš v ogledalo, vidiš, da si odrasel. Morda iz strahu, da bo sneg zabrisal sledi za menoj, če se mi ne bo uspelo vrniti, čutim potrebo, da zapišem svoje misli. Ali pa morda ne zaupam svojemu spominu in ti želim sproti povedati, kaj vidijo moje oči, da ne bi izpustil kake podrobnosti, ko se bom vrnil. Ali pa me je dejstvo, da bom mesec dni in pol preživel brez elektrike, in torej brez tehnoloških igračk, ki bi mi krajšale čas, privedlo 1 Naslov izvirnika je Dans les forêts de Sibérie, Gallimard, 2011.
5
do odločitve, da bo pisanje v ta zvezek najvznemirljivejša zabava, ki mi bo na voljo. Gre za Moleskinov zvezek s trdimi platnicami, trinajst centimetrov širok ter enaindvajset centimetrov visok, z 240 stranmi tiste skoraj neopazne rumenkaste barve recikliranega papirja. Kupil sem ga na letališču v Ženevi. Ko sem čakal na let QR 325 za Katmandu, sem se sprehajal po trgovinicah v tranzitni coni ter vstopil v knjigarno, da bi malo prelistal knjige in revije. Na polici, polni zvezkov, je bil le ta rdeč, vsi drugi so bili črni; bili so vseh velikosti in debelin, a vsi, razen tega, črni. Zakaj sem izbral rdečega? Morda zato, da bi kljub svoji sramežljivosti pokazal, da bi rad bil bolj družaben. Morda zaradi zastave države, v katero se bomo pretihotapili. Morda pa sta me njegova rdeča barva, pa tudi moja pankovska žilica nezavedno spomnili na eno od knjig, ki me je kot fanta najbolj zaznamovala, to je Poljubi ali ubij2 Marka Twighta: »Če se, ko se ozreš okoli sebe, okoli tebe gnete množica ljudi, potem gotovo počneš nekaj narobe.« Zvezek imam spravljen v žepu na vrhu nahrbtnika, poleg kemičnega svinčnika znamke BIC in navadnega tehničnega svinčnika za takrat, ko bo črnilo v kemičnem zaradi mraza zmrznilo. Je to, kar čutim, pogum ali strahopetnost? Živčen sem, poln pričakovanja, komaj čakam, da se vkrcam na letalo in priletim v Katmandu ter se 2 Glej slovenski prevod: Twight, Mark. Poljubi ali ubij: izpovedi serijskega plezalca. Ljubljana: Sidarta, 2008.
6
odpravim v gore. Obenem pa tudi komaj čakam, da se vrnem in najdem to, kar puščam za seboj. Je to, da se bom spoprijel z neznanimi gorami ter zapustil, kar poznam do obisti in izvajam z odličnostjo, pogum? Ali pa je morda strahopetnost, ko bežim od znanih stvari, ki dobivajo razsežnosti, da me po eni strani plašijo, po drugi pa pritegujejo, ter se jih zato le še toliko bolj bojim izgubiti? Raje si mislim, da me bodo, medtem ko bom daleč, počakale v enakem stanju, kot jih zapuščam, na točki njihovega največjega sijaja, in s tem zavlačujem trenutek, ko bodo začele neizogibno, saj tako veleva zakon narave, propadati. To zgodbo bi ti rad povedal od samega začetka, a ne vem, kje naj začnem; kajti zelo verjetno kot vse zgodbe tudi moja nima ne začetka ne konca, temveč jo poprimeš na neki točki, lepega dne jo srečaš in si jo prisvojiš; včasih postaneš njen del le za določen čas, preden se ne pridružiš neki drugi. Včasih jih iščeš, včasih ti prečkajo pot, včasih naletiš na kako, ki je že skoraj pri koncu, vsake toliko pa se ob kako spotakneš. Ne bi ti znal povedati, ne kako ne kdaj je ta postala moja zgodba; ali je šlo le za posamezne dogodke, ki so si sledili v času in prostoru kot dežne kaplje, ki neurejeno padajo na avtomobilsko šipo, in med katerimi bom lahko nekoč z drugega zornega kota našel neko povezavo, ali pa je bila morda ta zgodba že spredena nit, ki sem jo odvijal in me je pripeljala do tod. Življenje nekaterih ljudi je neprekinjena črta, na zobčana z vzponi in padci, vendar ni pretrgana. So 7