Slavica Štirn
SAMOST
Slavica Ĺ tirn
Samost
© Celjska Mohorjeva družba, 2016. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v Sloveniji.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-1 ŠTIRN, Slavica Samost / Slavica Štirn ; [spremna beseda Andrej Arko]. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2016 ISBN 978-961-278-230-6 282498048
Vsebina JUTRO • 9 Jutranja zarja • 11 Sanjam • 12 Rojeno jutro • 13 Zaznam vonj jutra • 14 Jutro v gozdu • 15 Shirano sonce • 16 Morasta noč • 17 Še plapolajo … • 18 V mleku mesečine • 19 VEČER • 21 Njiva • 23 Deževna zavesa • 24 Izginjam … • 25 Oljčni gaj • 26 Nebesa • 27 Večer • 28 Motno sonce • 29 V lila večeru • 30 Dan se poslavlja • 31 Mačka • 32 Varljiva podoba • 33 POMLAD • 35 Begotna misel • 37
Na Boču • 38 Gozd zadrhti • 39 Prebujena vrba • 40 Sanjski svet • 41 Prezgodaj • 42 V času pomladnem • 43 Bele breze • 44 Čakam … • 45 Med zelenim biljem • 46 Vije se • 47 POLETJE • 49 Čuden čas • 51 Vsak zase koraka • 53 Samotne Haloze • 54 Vonj po senu • 55 JESEN • 57 Tolminka • 59 Sava • 60 Resničnost dneva • 61 Sprememba • 62 Jesenske meglice • 63 Strohnela jesen • 64 Čakala bom … • 65 Dež prši • 66 November • 67 ZIMA • 69 Sesuta tišina • 71
Goljufija • 72 Sredi zime • 73 Samost • 74 Opazujem • 75 Dolgočasne ure • 76 Izginja lepota • 77 Samotna pot • 78 Prevara • 79 Rada bi bila oblak • 80 Zima je • 81 Golo drevo • 82 Zaledeneli slap • 83 PTICE • 85 Istrske vasi • 87 Vsepovsod je mirno • 88 Vse se ponavlja • 89 Zazeblo me je • 90 Ubita ptica • 91 V daljavo • 92 Nad • 93 Osamljeno drevo • 94 Brezbrižna • 95 Nagnjene vrbe • 96 Neverjetne sanje • 97 Ujma • 98 Ni več pogače • 99 Dotaknila • 100 Spremljevalka menjav (Andrej Arko) • 101
Jutro
Jutranja zarja Kako si želim iti na goro – sama – polna hrepenenja po tihi samoti in z občutkom brezmejne lepote – pričakati jutranjo zarjo.
11
Sanjam Sanjam odprtih oči. Vidim deročo reko in prisluhnem škrabljanju dežja. Sredi noči se oglasi ptica. Pozabila je na včerajšnji dan. Zgodaj se zdani. Jutranji hlad me blagodejno boža. Nenadoma zareži ognjeno-oranžno obzorje. Spomnim se nekdanjih sladkih poletnih juter, dišečih grmov vrtnic (s skritimi trni), lebdenja mraka, poželjivih pogledov in petja slavcev …
12