Spak 120

glasilo Citroën kluba Slovenije

januar 2012

mucy@tele-cable.net etedoron@gmail.com

CITROEN KLUB SLOVENIJE

ŠTEVILKA120 Citroën klub Slovenije je bil ustanovljen 15. 2. 1992

In vendar se vrti!

Reci, piši: Mucy

Vsem članom, nekdanjim, sedanjim, prihodnjim, citroenlkubovcem, AS-ovcem, Mamamijovcem, Udacovcem, Citroënarjovcem, Citroenbiltenovcem, mehanikom, Citroënu Slovenije, Tehniškemu muzeju, od prvega do zadnjega, vsem veteranarjem, hroščarjem, svamzovcem, svsjevcem, restavratorjem, sponzorjem ali-pa-tudi-ne-jevcem, ki si z nami delijo kilometre in skrbijo za veterane in da dobre volje nikoli ne zmanjka: OB NAŠEM JUBILEJU VSEM PRAV VSEM HVALA ZA VSA TA LETA IN

SREČNO! CITROEN KLUB SLOVENIJE

Tu se zares začne ...

SPAK je glasilo ljubiteljev in voznikov Citroënovih vozil Slovenije, izdaja ga Citroën klub Slovenije.

Prispevke honoriramo samo po predhodnem dogovoru. Pišite tako, kot ga pijete: zmerno.

Podatki v prispevkih so napisani v dobri veri, da so resnični. Aja, še to: prispevkov NE lektoriramo!

Spak ni v prosti prodaji in ga prejemajo člani kluba, občasno prilogo Travel With Spak pa po emajlu vsi, ki želijo.

120. številko so krojili: Mucy, Vido Lovro, Aleš, in drugi :) Odgovorni: Egist Zagoričnik Mucy. Zmeraj. © Logotip SPAK Mladinska Novinarska Šola 2008, avtor: Luka Stare © Logotip Easy Mucy 2010 Zoran Smiljanič © Logotip 20. obletnica CKS Rok Malovrh Špn Prispevke pošiljajte sem / Send your articles here: E.Z. Mucy, Golniška 28, SI-4000 Kranj, Sovenia mucy@tele-cable.net etedoron@gmail.com Naslednja številka bo izšla takoj po novem letu. Zato pohitite s prispevki, saj bo to endvatri!

Ne čakat!

Ali tvoj avto potrebuje pomoč? ... dovoli da ti pomagam.

Janez Kežmah +386 (0)41 511 626 2cv.ak350@gmail.com Na zalogi tudi novi deli. Pokličite!

S spačkom v novo leto Piše foto: Mucy, spaček: Vido Ja, je že tako, časi se spreminjajo, tudi naš najbolj zagrizeni dijanar Vido si je kupil spačka. In to ne kar nekaj, temu bi lahko rekli kar najdba leta, in to za prgišče evrov! To ni navaden Charleston, od teksture platna, netov, kromčkov, celo armaturne plošče je poln skrbno izdelanih podrobnosti, okoli tega spačka bi lahko hodili ure in ure in še bi najdevali stvari »o, a takole je to pri spačku?« No, naj fotke govorijo same. Več seveda na naši internetni strani, v barvah.

Recite Vidotu, naj naslednjič pride na srečanje s svojim novim spačkom!

Zares je vreden ogleda!!!

5

... saj komaj verjamete, kajneda, da gre le za modelček, kupljen v Müllerju za 13 €?! ... in to ne Norev ali Bburago, ampak Pinkponkpank Made in China. Tokrat so se zares izkazali. Še bolj dovršen je kot Hribarjeva serija Zastava 750, ki se jo sem pa tja z malo sreče še vedno najde.

7

Naj bo bolje od originala Nov/star prijem pri izdelavi spačkov

Dolga leta smo se spačkarji borili s temi ali onimi boleznimi naših avtov. Nekatere so bile rezultat šlampastega obnavljanja, mnoge avte pa so pokopale tovarniške konstrukcijske napake. Vse to se da dandanes popraviti, a žal mnogi tega ne vejo, zato se napake še vedno ponavjlajo.

Bolezen vseh vrst spačkov razen meharijev je rjavenje podnov. Proces teče tako, da se podni najprej pobesijo, povečan pritisk na sprednjo in zadnjo steno povzroči zvijanje in pokanje pločevine, utrujenost materiala pa prav kliče še po rji.

Da je bila stvar še slabša, je bilo v 80-ih in 90-ih 90% spačkov obnavljanih s Smrtnikovimi podni, saj si originalnega nismo mogli privoščiti. Smrtnik je delal, poleg povsem zgrešenih mer (1,5 cm širši podi, debelejši pragi, stebrički narobe profilirani...), tudi nezadostne nosilce na sredini podnov.

Namreč, ko je Citroën ukinil nosilce podnov, ki so štrleli iz fedrov (glej sliko), so se ti nosilci preselili

piše: Mucy obnavlja: Vido

nica propadla, tako da so, vsaj kolikor je meni znano, redki imeli tako preurejene podne. Zagotovo vem samo za moj ami. Pred petimi leti pa sem obnavljal svojega spačka, ki je od začetka 90-ih stal v garaži, imel popolnoma gnile in zvite sprednje in zadnje stene, ter Smrtnikove podne. Ker so bili le-ti sicer še ohranjeni, denarja pa nisem imel veliko, sem se odločil za kombinacijo: Kežatova sprednja, zadnja stena in pragi, ki so objemali Smrtnikove podne, katerim sem odrezal omenjene nosilce, ter na šasijo privarjen nosilni okvir.

Ozijeva izboljšava je boljša od originala v tem, da to nista zgolj dve štangi, ki gledata navzven, ampak sta povezani v okvir, na katerega se privijejo skozi podne tudi nosilci sedežev. Tako dobijo podni dodatno ojačitev, sedeži pa pod seboj tudi močnejši okvir, ki bi vsaj simbolično varoval potnika ob bočnem trku.

Ko je Vido obnavljal svoj diano, sem takoj opazil potencial, kako lahko diano izboljšamo in mu

na podne. Smrtnik pa je te nosilce delal 1 cm prenizke, tako da ko si to namontiral na šasijo, je poden štrlel v zrak in nosilec ni opravljal nikakršne funkcije, saj se ni naslanjal na nosilec fedra. Dodaj temu še par sto kil plehovja in potnike ter cestne razmere, pa si lahko predstavljaš, kako je vsa ta teža delovala na sprednjo in zadnjo steno spačka.

Stanje se je z nabavljanjem Kežovih ali originalnih podnov izboljšalo. Žal pa so tačas mnogi slovenski spački že izginili. Danes je na vrsti nova generacija obnove spačkov, ne ponavljajmo napak!

Inovativno rešitev je že v začetku 90-ih ponudil Dr. Ozi, ki je imel spačkarsko delavnico Make Up. S Smrtnikovih podnov je odbil stran neustrezni nosilec, na šasijo pa privaril nosilec, kot ga je delal Citroën originalno za 2CV4. Žal je njegova delav-

8

daš karoserijo gor. Zdaj skozi podne točno izmeriš, kje bodo prišle luknje od sedežev in na tisto pozicijo privariš še vzdolžne nosilce ter zvrtaš luknje skozi.

To je vse. Sledi temeljna barva in vse ostalo. Ko si z barvanjem končal, na koncih cevi, ki gledajo ven, pribiješ še plastične pohištvene čepe, da voda ne more notri.

Rezultat: bolje razporejena teža po nosilnih delih karoserije, povečana trajnost sprednje in zadnje stene, podnov in pragov, manj zvijanja karoserije. Čeprav so pohištvene cevi 3x3 čisto v redu, lahko date tudi širše, kakršne je dal na primer Vido, vendar ne pretiravajte, saj mora ostati dovolj prostora, da še lahko montirate vzmeti. Čeprav nisem mehanik, vam toplo svetujem, da pri obnovi spačka naredite takole, tudi če ste kupili originalne ali Kežove podne. Tudi originalni nosilec je veliko šibkejši od pohištvene cevi in bo zaradi teže, pa tudi zato, ker je iz tanjše pločevine, bolj na udaru. To je morda kilogram dodatne teže na avtu, ki vam prišpara tono težav. Dokaz: podni znajo biti slabi že po kakih pet sezonah na polno.

Moj spaček po petih sezonah spodaj nima niti najmanjših težav. Tistih nekaj evrov razlike za pohištvene cevi in plastične čepke vam lahko prihrani stotine evrov pri poznejši obnovi. Premislite.

Toliko o tem. Naslednjič pa nasvet, kako preprosto rešite Ami 8 pred amijevsko boleznijo, ki je pobila večino amijev in še danes kosi med njimi. Še bolj naslednjič pa en hiter nasvetek kako lahko z 1€ vrednim kosom gume rešite avto za leta in leta vnaprej. Ampak za danes bodi dovolj.

predlagal tak okvir. Njegov klepar, izkušeni Franc Dolinšek, ki je svoje dni obnovil nešteto dian in spačkov, je potrdil da to niso nikoli delali na spačkih, a mu je takoj postalo jasno, za kaj gre in je bil nad idejo navdušen in tako tudi zavaril.

Kako gre postopek: 1. na šasijo položi karoserijo in izmeri koliko naj bodo dolge nosilne palice spredaj in koliko zadaj; karoserija je v konus in se lahko fino zaje*eš. (odrezati daj kose cevi, ki so 1 cm krajši - na koncu boš na cevi nabil še plastične čepke.

2. štirioglata pohištvena cev mislim da 3x3 cm (dobro pomeri!), narezana na prave dolžine.

Kot boš opazil, cev ne gre povsem do šasije, saj se zaleti v 2 cm rob, ki služi privitju podnov. Zato na vrhu odrežeš/odbrusiš stran toliko, da gre pohištvena palica povsem do konca v šasijo. Privariš palice.

3. S podnov odrežeš nosilce stran. Še enkrat

9

Piknik Punce 3.piknik članic CKS smo 18.6. letos organizirale Gorenjke in na naš konec privabile kar 47 punc iz drugih sekcij, nas pa je bilo tudi 15- zato se res ni treba čuditi, da je ponoči lilo kot iz škafa…62 nas je bilo na kupu. Bilo je lušno, čvekasto in nasmejano, to je pa tud vse, kar morate vedet, ostalo vemo me.

Zahvaljujemo se še našim sponzorjem, ki so nam omogočili polne krožnike in polne vrečke na srečelovu: Bolton Adriatic, Zavarovalnica Triglav, Žito Gorenjka, in pa vsem puncam: tistim našim članicam in nekaj nečlanicam, ki so prav tako sponzorirale kup stvari, predvsem pa vse pomagale, in pa vsem skupaj za udeležbo, saj brez vas piknika ne bi bilo.

Darja Kocjančič

v kolorju: www.citroen-klub.si 11

Avalanche

Časopis, ki daje dober zgled Mucy: Nekaj besed o zgodovini med angleškimi in slovenskimi spačkarji. In o vašem klubu?

Jeff : Ja, Z Nicki sva zelo navijala za Slovenijo, da bi spet imela svetovca. Imava veliko prijateljev pri vas in imela sva se zelo lepo. Najina ljubezenska zgodba s Slovenijo se je začela leta 1993, ko sva srečala majhen konvoj v Trondheimu, ki je šibal proti Nordkappu. V skupini sta bila Goga in Žare, ki sta povedala, da sta v bendu Zmelkoov, in še Robert Žust Žo. Veliko smo se družili še na svetovcu nazaj na Finskem in sva ugotovila, da organizatorje svetovca 1995 zelo skrbi, da nihče ne bo prišel, ker so od mnogih Angležev slišali, da jih skrbi zaradi vojne v Bosni. Ko so nama ti fantje rekli, da je varno, sva šla na vaše srečanje na Vrhniko, ob vrnitvi pa napisala serijo člankov za klubski časopis 2CVGB News. Povedala sva jim kako lepa je Slovenija in da je za vse varno. Vžgalo je!

Naš klub... Imenujemo se SAD Off Piste Ducks (SAD pomeni Southampton And District). Smo člani 2CVGB in se enkrat mesečno dobivamo v starem pubu, ki ima isto gospodarico že 70 let.

Ustanovili smo se leta 1995, da bi pomagali ljudem, ki še nikoli niso peljali svojih spačkov na celino in druge spačkarske aktivnosti: konvjoe, večerje, žurke in podobno. Ker smo v svoejih letih delovanja kampirali zelo veliko po tujini, štejemo vsakega bralca Avalancha za svojega člana in tako 'district around Southampton' (Southampton in okolica) pomeni pravzarpav ves svet. Nimamo uradnega članstva in vodstva. Večino dela opraviva z Nicki.

Ko sva naredila anketo med člani, če bi kaj spremenili, je samo en napisal, da bi rad spremembe, pa še ta je rekel, da sicer ne, ampak da je mislil, da bojo vsi drugi rekli DA, pa ni hotel izstopat.

Imamo svojo trdno bazo članov, ki ne zamudijo nobenega sestanka in naš najbol ponosen trenutek je bila udeležba svetovca v Italiji s 16 avti.

Prva številka Avalancha je prišla ven skupaj z nastankom kluba, imel je le 8 strani in bil je prvi angleški klubski časopis v barvah. Drugi so kmalu sledili zgledu.

12

Mucy Jeff

Prva tri leta sem klub financiral sam, saj sem imel delavnico Totally 2CV (www.totally2cv.com) in sem stroške časopisa upravičil skozi promocijo delavnice. Čeprav smo občasno dali v časopis kakšne tehnične prispevke, pa je Avalanche v glavnem sestavljen iz zgodb iz drugih časopisov, revij in interneta. Objavljamo informacije o klubskem dogajanju in o nacionalnem (2CVGB) in mednarodnem dogajanju. Ostalo pa so prispevki za zabavo. Z resnimi zadevami pa naj se ukvarja nacionalni časopis 2CVGB News.

Mi smo postali tudi prvi britanski klub 'dvojček'.

Leta 2001 smo se združili z 2CVClub92 iz Pariza. Žal je ta klub razpadel na dva dela in čeprav smo ostali v stiku z vsemi, smo ostali dvojčki s skupiono, ki se je ločila, Deuche Libre. Predlani smo se združili še z enim klubom, 2CV Club Sologne, prav tako francoskim.

Mucy: Povej mi več o tem konceptu dvojčkov. Za kaj gre? Če razumem prav, je podobno temu, kar opčnejo nekatera 'pobratena mesta'. Moje mesto Kranj je pobrateno z La Ciotat v Franciji, Izola je pobratena s St Petersburgom. To pomeni, da se obiskujejo, organizirajo kak dogodek skupaj, če kdo pride iz pobratenega mesta, je takoj poseben gost... A je to ista ideja kot 'dvojčkanje'?

Jeff : Ja, točno tako je. V Parizu so nas sprejeli z veliko dobrodošlico, ko smo bili na poti na njihovo glavno srečanje. Prišli smo s šestimi avti in sta oba kluba skupaj šla ven jest ipd. Prvotna ideja je bila, da se dobimo nekje zunaj in potem oba kluba skupaj naredita konvoj do kraja, kjer je srečanje in bi se nam pridružil še sam župan na uradni 'dvojiški' ceremoniji. Še BBC je bil zainteresiran, da bi to posnel, ampak so tik pred zdajci odpovedali, tako da tiste ceremonije sicer nismo naredili, ampak smo se vseeno imeli prav fino skupaj na srečanju.

Naš novi dvojček, 2CV Club Sologne, je pa blizu kraja, kjer imava z Nicki hišo in se je zdela dobra ideja, da se združimo še z njimi. Vsako leto naredimo piknik pri naši hiši zanje in oni nam seveda gesto veselo vrnejo, pa tudi na njihovh srečanjih smo redni gost njihovih žurov. Druga ideja je tudi, da klubi med sabo pomagamo eden drugemu z

13

deli, pomagamo si z igkušnjami in izmenjavo časopisov ipd. Sicer je to komplicirano in moraš malo glati ljudi, da se premaknejo, iskreno povedano je kar težko, ampak je kljub temu fino imeti dvojčka!

Opomba urednika: je pobratenje klubov morda eden od odgovorov v iskanju povezovanja v duhu AS Kluba?

Na obisku v novi ordinaciji

Piše foto: Mucy

Kot spaček okoli ovinka je malo pred novim letom privršala novica, da ima Keža novo delavnico.

Opa! Kaj? Keža je zelo preprosto razložil, kako je do tega prišlo. V majhni delavnici doma ni mogel več sprejemati vse številčnejših strank in jih je moral začeti odpovedovat. Ko je prišla priložnost, da

ugodno najame delavnico v centru Celja, si je rekel, zakaj pa ne. Najel je prostor in poklical vse tiste, ki jih je prej moral odpovedati. Ker spačkarskih mehanikov v Sloveniji ni ravno v izobilju, so se naročila hitro nabrala. Če hočete na svojem spačku kak resnejši poseg, se kar hitro naročite. Pred pomladjo bo že kar težko...

Velik problem spačkov so nadomestni deli, ki jim lahko zaradi nekvalitete lahko rečemo že kar ponaredki. Primerjal sem 'novo' zadnjo steno furgona in originalno. Ponaredek je bil vsaj pol težji, v merah pa širši za 2 cm. Keža zato vsaj tiste najpomembnejše dele raje izdeluje sam.

V delavnici je tudi majhna pisarnica. Keža zbira vse dokumentacije o Tomosu in Cimosu, kmalu bo imel kompletno zbirko Dijan, zadnja pridobitev pa je Geri od Steliota. Na keža.com se redno objavljajo novi dokumenti o zgodovinskih slovenskih avtih.

14

v kolorju: www.citroen-klub.si

Visoka moda za spačkarice

maydafashion.com najdba: Ifigenija Simonović

Da ne bo kdo rekel, da se spačkarska moda omejuje zgolja na majice, kombinezone in kakšen štumf. V telih oblekah greste lako na gala Citroënov sprejem in vam bodo vse zavidale.

Operira na Češkem in v Avstriji, kontaktirajte jo tu: MgA. Magda Vachunová Poděbradova 117, Lysá nad Labem 289 22 M +420 605 841 301 T +420 325 561 304 mayda@maydafashion. com

Ena mala citro-humoreska Napisal: Lovro Novinšek Letošnje srečanje v Brežicah je bilo odlično izpeljano in res zasluži vse pohvale. Imeli smo se super, hkrati pa toliko smešnih dogodivščin v dveh dneh še nisem doživel. Pravzaprav sem ravno zato dobil navdih za tole rahlo humoristično zgodbico. Ponekod sem zaradi bralnosti rahlo pretiraval, vendar kljub temu vse temelji na resničnih dogodkih.

Upam, da bo štorija zanimiva tudi za vas.

Ker sva bila z Jetijem dogovorjena, da se v petek ob 15. uri iz Vrhnike skupaj odpravimo na srečanje, sem nameraval predčasno popihati iz službe. Potrebno je bilo nabaviti še nekaj hrane in pijače, postoriti nujne opravke ter do konca pripraviti avto za na pot. Žal pa se je ravno takrat nekaj zakompliciralo in sem odšel iz službe dokaj kasneje. Še dobro, da sem večino že spakiral prejšnji večer, ker mi je začelo primanjkovati časa. Ker ne maram zamujati dogovorjenih ur, sem tako hitel, da sem, se mi zdi, dvakrat srečal samega sebe, vendar pa tega nisem utegnil preverjati. Pa vmes je prišel Robi Marzidovšek (Monami), z novo rezervno zalogo posebnega olja za hidravlično vzmetenje moje žabe, ker ti stari modeli še ne prebavljajo klasičnega LHM olja. Komaj se je odpravil naprej, že kliče Jeti, če mi bo uspelo pravočasno priti. Za vsak slučaj ga opozorim, da utegnem zamuditi kakih 10 minut. Na hitro do konca vse zmečem v žabo, obvezno preverim nivo motornega olja ter hladilne tekočine, saj je avto star že dobrih 46 let. Vmes me kliče Jeti, tokrat ima že malo višji glas, kje sem.

Povem, da se že odpravljam k njemu in hkrati ugotovim, da bo treba na črpalko po rezervno motorno olje. Gasa do črpalke, nato do Jetija. Kot zanalašč, se pred mano, v najbolj prometno semaforizirano križišče na Vrhniki, postavijo trije šleperji. Jetijev glas ob tretjem klicu je bil že zelo visok, na srečo pa se je tudi križišče spraznilo in po dveh minutah smo uspešno startali. No ja, ne čisto.

Tik pred Logatcem me spreleti, ali sem v naglici sploh zaprl hladilnik motorja. Seveda takoj zavijem s ceste, planem iz avta, odprem havbo in – hvalabogu, čep je gor. Sledi zaskrbljen Jetijev klic, vendar ga pomirim z veselo novico, da je vse ok. in

da ga kmalu dohitim.

Končno! Ena izmed najprijetnejših stvari zame je, ko parkiraš vsakodnevni avto v garažo, se presedeš v svojo starodobno prduljo in odropotaš po stari cesti. Tako smo se končno tudi mi, brez naglice, odpeljali naprej po stari cesti proti Podzemlju.

Začrtana smer je bila zelo enostavna, zato je garmin z zemljevidom vred ostal doma, pa še Jeti je imel v svojem Pujsu čisto novo avtokarto…

Izbrali smo si smer: Vrhnika – Cerknica – Ribnica – Kočevje – vukojebina – Podzemelj. Zahvaljujoč «izredni natančnosti« nove avtokarte smo namreč zavili v totalno vukojebino z zelo ozko vijugasto cesto, asfalt na njej pa je bil star približno toliko, kot najini vozili. Pravzaprav mi niti ni bilo čisto jasno, zakaj se je nekoč nekomu sploh dalo asfaltirati tisto cesto, ker nismo v slabi uri vožnje srečali nikogar, razen 3-4 policijskih vozil, verjetno zaradi bližine državne meje. Mogoče pa je bilo asfaltirano le zaradi lažjega premagovanja konkretnega klanca, ki nas je pričakal.

Motor Jetijevega pujsa v kombinaciji z menjalnikom ponuja zelo lep navor in prvo prestavo uporabljaš skoraj izključno za speljevanje z mesta. Vse drugo, s klanci vred, zmore prevoziti v drugi ali celo tretji prestavi. Enako velja za mojo žabo, za katero so klanci mala šala, prve prestave praktično ne rabiš…

Ampak neeee! To niti pod razno ni veljalo za tega kralja vseh klancev. Ko smo končno ob rjovenju motorjev v PRVI prestavi prilezli na vrh tistega klanca, nas je tam čakal še precej podoben daljši spust. Pri spustu si se seveda zato lahko v miru odločil, kaj imaš raje: totalno pregrete zavore, ali pa da zaviraš še z motorjem in da ti le-ta zaradi visokih vrtljajev pobegne iz motornega prostora.

Po drugi strani pa sem v tisti vukojebini, prav zaradi nenaseljenosti in neokrnjenosti, imel priložnost videti eno najlepših pokrajin, kar sem jih kdaj videl. Prečudovit gozd ob cesti, občasno zasanjano valovita pokrajina z lepimi jasami, grmičevjem in posameznimi drevesi. Vsekakor se moram še kdaj vrniti in raziskati tiste kraje, kjer vladata mir in tišina v pravem pomenu besede. Pokrajina me je tako prevzela, da sem med zvedavim pogle-

16

dovanjem na vse strani skoraj spregledal veliko skalo, ki je štrlela na cesto. Čisto malo je manjkalo, da bi desni blatnik moje žabe dobil konkretno vdrtino. Preostanek poti je potekal brez težav in kmalu smo zagledali prizorišče srečanja.

Ko sva z Jetijem parkirala, me je opozoril, da se tam hitro stemni in naj se čim prej lotim postavljanja šotora. Ja, pa ja de. Samo da sem stopil iz avta, sta že pridrvela dva žabarja iz Banja Luke in Beograda.

Za njima sta prišla še domačina Maj in njegov oče, prav tako žabarja, pogovor se je nadaljeval, šotor pa čakal v prtljažniku. Jeti je le vzdihnil, mi vrgel svojo baterijsko svetilko, ki da jo bom očitno še rabil in odšel. «Ma kaj morem, če pa tako fino debatiramo, itak vedno postavim tisti šotor v nekaj minutah», sem si mislil. Maj in njegov oče sta me povabila še na ogled njune žabe (po mojem ene najlepših v Sloveniji), parkirane v bližini, vendar se je v meni končno spet prebudil od debate uspavani čut za odgovornost. Zato sem suvereno predlagal, da najprej postavim šotor in se nato čez kakih 10 minut oglasim pri njima.

No ja, oglasil sem se pri njima, vendar šele naslednji dan. Med postavljanjem šotora sem namreč ugotovil, da manjkajo klini in nejeverno strmel v prazno torbo. Šotor sem pred časom nekomu posodil, pa je očitno pozabil vrniti kline. Ampak, mi se ne damo: zemlja se mi ni zdela pretrda, pa sem nabral nekaj močnejših koščkov lesa, da bi jih

17

uporabil za kline. Žal pa je zemlja bila pretrda in ko sem uporabil kladivo, je tisti les sproti razpadal.

«Jeti, a maš kej za posodit?» je bilo moje naslednje vprašanje. Ker so bili v bližini neki stebrički, je padla ideja, da bi jih uporabil namesto klinov, Jeti pa je imel dovolj rezervne vrvi za podaljševanje šotorskih vrvic. Poskusno sem napel vrvice na prva dva stebrička in stvar je delovala dokaj obetavno.

Ko pa sem si zadevo ogledal še od daleč je vse skupaj izgledalo, kot da bi se nekdo neuspešno lotil izdelave ležečega Eifflovega stolpa iz vrvic. Prav tako me ni ravno navdušila misel, kaj bo, če se slučajno ponoči kak pivski bratec zaplete med vrvice in telebne naravnost v moje naročje. Nič, očitno bo treba na lov za kakim žebljem, vijakom, čimerkoli, kar bi lahko nadomestilo kline. Tako sem z upanjem odšel proti šanku, da bi vprašal, če se jim tam slučajno valja kaj takega.

Sedaj pa čisto resno: ena izmed stvari, ki mi niso jasne, je tudi ta, kaj se dogaja z ljudmi v teh krajih.

Prav vsi so namreč izredno prijazni in radodarni.

Kadarkoli sem prišel v te kraje, vedno so me čisto x ljudje sprejeli kot starega znanca, pa čeprav sem bil zanje popoln tujec. Mora biti res neka čudovita energija tam doli. Že ko greš tja, ti postaja kar nekako toplo pri srcu in prav tako odhajaš s to toplino. Že sam sprejem s strani Brežičanov na recepciji je bil tak. Ni bila le vljudna prijaznost, vse je bilo nekako iz srca, da si se res čutil dobrodošlega. Vsi

so bili tako prijazni, da smo se kar nekaj časa zadržali tam. V prijaznost in pripravljenost Brežiške sekcije za pomoč sem se spet prepričal, ko sem kasneje prišel do šanka. «A brez klinov si ostal, brez skrbi, počakaj tu, bomo že nekaj zorganizirali», je prijazno rekel dedec za šankom. Poklicali so Mirča, ki mi je predal polno vrečko klinov. Vsekakor Mirč, še enkrat najlepša hvala. Pa kasneje nas je nekdo od Brežičanov obiskal z vprašanjem če je vse ok., pa Mirča sem spet videl v akciji, ko je pomagal pri zagonu avta z onemoglim akumulatorjem… prava sekcija dobrih ljudi ste bili, vsaka vam čast.

Končno sem lahko, seveda ob svetlobi Jetijeve baterije, do konca postavil šotor, pripravil vse potrebno za spanje in se utrujeno sesedel na stol pred Jetijevim pujsom. Srečanje v pravem pomenu besede se je začelo. Debate ob pijači, pa malo obisk plesišča, pa spet debate in je petkov večer minil.

V soboto zjutraj pa se je spet začelo dogajati.

Okoli 6. ure zjutraj me zbudi čudno šelestenje v bližini moje glave. Glede na bližino Kolpe in ogromno rose sem že sklepal, da se okoli šotora plazi kaka žaba ali krastača, ko se mi je zazdelo, da se tla pod mano malce premikajo. Odgrnil sem spalno peno in na talni podlagi šotora zagledal potujoči «hribček», ki se je pomikal proti robu šotora.

Verjetno sem pokvaril načrte krtu, da ni mogel na tem mestu narediti kake lepe krtine. Očitno pa se je odločil, da bo za povračilo tudi on meni zagrenil jutro, saj se je že čez nekaj minut vrnil pod moj šotor in spodaj križaril do 7. ure. Pomagal pa mu je tudi nek fotograf z glasnim fotoaparatom ki je že navsezgodaj hodil okoli mojega šotora: cap, cap, cap, škljoc, cap, cap, cap, škljoc,... škodoželjno sem pomisli, kako bi bilo, če bi vseeno pustil tiste vrvice okoli šotora. Sumim pa Gašija, saj sem na forumu www.citroenar.eu videl njegove lepe fotografije zgodnjega jutra ravno na območju mojega šotora.

Ok, malo se hecam, pa itak ni panike, da ne bo res kdo mislil, da sem bil takrat kaj slabe volje.

Sobotno dopoldne je pred Jetijevim pujsom mirno minevalo v znamenju kramljanja s starimi znanci, spoznal sem tudi cel kup novih ljudi iz cele ex-Jugoslavije, le Makedoncev ni bilo.

Popoldne sta se Jeti in Marinka odpravila na sprehod, jaz pa sem se dobro naplaval v Kolpi. Nato sem se zleknil v stol-ležalnik pred pujsom, da se

18

sprostim in odpočijem, preden se z Jetijem lotiva priprave šampinjonov. Jeti je namreč obljubil, da bo za sekcijo Brežice spekel polnjene šampinjone po njegovem receptu. Vsekakor res zelo lepa gesta, zato sem mu z veseljem pomagal pri pripravi.

Z eno ta luštkano punco sem se dogovoril, kam naj jim dostavimo pečene šampinjone, nato pa smo pohiteli s pripravo, da jih je Jeti lahko pravočasno spekel.

Sledil je večer s Titovim govorom in živo glasbo z odličnim izvajalcem, ki je brez pavze odpel obsežen repertoar glasbe z območja bivše Jugoslavije in tujine. Prav užival sem na plesišču, kjer sem srečal tudi nekaj članov sekcije Gorica, s katerimi sem na letošnjem primorskem raidu preživel nekaj lepih in zabavnih uric, ko so me vzeli pod svoje okrilje, zato velja enačba: Goriciani = dober žur.

Ker sva z Jetijem v nedeljo planirala zgodnji odhod, sem okoli polnoči že nameraval iti spat, pa je bil tisti muzikant tako dober, da sem se tik pred šotorom premislil in ga odšel nazaj poslušat do konca njegovega koncerta.

Tisti sobotni krt me je očitno vzel na piko, saj se je naslednje jutro njegovo križarjenje pod šotorom zopet ponovilo. Po mojem si je revež prav oddahnil, ko sem končno odstranil svoj šotor. Ampak to niti ni utegnilo biti več moteče, saj so prvo mesto v motenju prepričljivo prevzeli zvonovi bližnje cerkve. Očitno se je lokalni župnik trdno odločil, da nas bo vse spravil k maši, pa naj stane kolikor hoče in je vztrajno poganjal tiste svoje zvonove. Meni je sicer to prišlo dokaj prav namesto budilke, saj smo itak planirali zgodnji odhod.

Zanimiva lastnost motorjev, ki poganjata Jetijevega pujsa in mojo žabo je, da imata oba skupne korenine iz 30-ih let prejšnjega stoletja in zato ob hladnem vlažnem vremenu in pod zaugom ustvarita za nekaj sekund konkretno dimno zaveso.

Upam, da tisti reveži v šotorih v bližini najinih vozil niso preveč kleli, ko sva jih zavila v dim kot kak tank na vojaških vajah.

Z nostalgijo sem se še enkrat ozrl po kampu, nato pa se, s prijetnim občutkom v srcu, odpeljal za Jetijevim pujsom. Tako se je srečanje za nas končalo, ne pa vse avanture.

Očitno imava z Jetijem neko nagnjenost do ekstremov na najinih skupnih potepanjih. Če bi opisal

vse najine prigode, bi spet nastal zajeten članek.

Poleg tega vedno izbereva take eksotične variante, da niti najini ženi nočeta več iti z nama. Zato ni čudno, da sva spet izbrala neke stranske ceste, kjer je bilo treba prevoziti tudi nekaj kilometrov makadama, ki pa naj bi bil v dobrem stanju. Ja, itak. Saj veste, kako vsi hvalijo žabe, da ni makadama, ki bi jih pretresel. Ampak verjemite mi, tisti makadam je pretresel tudi žabo. Cesta je bila od gum in dežja tako valovita, kot da bi se vozil po salonitkah.

Kljub previdni in počasni vožnji je zoprno treslo.

Glede na to, da na žabo zelo pazim in je ne vozim po vsakem kolovozu, me je že imelo, da bi jo najraje kar sam na hrbtu nesel čez tiste luknje, če bi se le dalo. Po nekaj minutah vožnje je bilo očitno tudi žabi dovolj in kar naenkrat je ugasnil motor, prav

tako luči. Ko sva z Jetijem odprla havbo se je izkazalo, da se je, zaradi tresenja, iz akumulatorja snela malo premalo zategnjena klema. Hvala bogu je bilo tudi makadama že konec in lahko sva končno odbrzela vsak proti svojemu domu.

No do sedaj smo se malo hecali, zato bom zaključek raje izkoristil še za zahvalo Jetiju za njegovo gostoljubje, ki sem ga vedno deležen. Kakšno je njegovo gostoljubje, pa skoraj vsi veste, saj je včasih pred njegovim pujsom več folka, kot pa za šankom. Žal se mi zdi, da nekateri njegovo gostoljubje včasih tudi malce izkoriščajo. Vsekakor pa je (vsaj zame) Jeti, ena največjih legend Citroen kluba, predvsem zaradi njegove karizme in občutka za ljudi, zato mislim, da bi se marsikdo lahko marsikaj naučil od njega.

C4 aircross

Novice: Aleš Krajnčan

Kaj? Po C Crosserju, C Zeroju že tretji “Citrobishi”: C4 aircross Oblikovno citira študijsko vozilo Hypnos, tehnična podlaga pa je Mitsubishi ASX; lahko smo zadovoljni, saj je dodobra pocitroeniziran - veliko bolj kot (sicer uspešen) večji brat C crosser... Zelo se poda v aktualno paleto, saj spominja na C4, kot tudi na linijo DS. Podobnosti z japonskim sorodnikom skoraj ni videti, tudi motorji so galski: 1,6 VTi, 1,6 HDi in 2,0 HDi ga bodisi preko dveh ali štirih koles spodobno (po)gnali po cestah. Fotografij notranjsoti še ni, lahko pa samo upamo, da ne bo tako kot pri Crosserju, ki je enaka kot pri Micoju (Cenena plastika, neizviren dizajn).

Ena od urednika: če Citroën ne zmaga na Dakarju, Citroën ni nastopil na Dakarju. Rižarji so res lahko veseli, da se Francozom ni ljubilo narediti lastno linijo terencev na bazi ZX Rallye Raid. Prav res - kako so se lahko pri PSA odločili, da pokopljejo svojo nepremagljivo 4X4 formulo 1 in bazirajo svoje terence na plastik fantastiku, ki ga dela nekdo, ki so ga kot rivala na Dakarjih mleli v kašo???

19

piše Mucy Kam se bomo vračali na počitnice vsako leto in ne bo postalo dolgočasna rutina? Kak Bohinj bi bil prva liga; raznovrsten, stran od najbolj polnih turističnih poti. A kaj, ko je poleti nabito poln. Bohinjčani so presenetili: prostor BO! Po 15. avgustu Bohinj izgubi največji naval, zato so v kampu Danica brez skrbi zagotovili prostor za vsaj 300 ljudi.

Kamp je pripravljen dati ‘zimske’ cene, lani so bile 8 evrov po osebi na dan, avti gratis. A tudi če ne boš s spačkom, ne boš obubožal.

Kot gostje kampa bomo lahko kupili kartico Gost Bohinja, ki velja po vsej Gorenjski vse dokler smo prijavljeni. S kartico dajo tudi katalog popustov. Če vodstvu kampa ne bo uspelo izboriti popusta za kartico (ki sicer stane komaj 6,5 evra, med drugim pa zagotavlja parkiranje po vsem Bohinju, torej se že v enem dnevu povrne), so predlagali, da bi na recepciji kot dobrodošlico vsakemu avtu dali kos bohinjskega sira.

Kolesarska steza je vse do jezera, zmenili smo se,

20

da bo za nas v kampu več rent-a-bajkov in električnih vozil (kartica nudi popuste pri najemu).

Poskusili bomo sestaviti še dodatno brošuro, vsebovala pa bi kupone za popuste pri tistih, ki jih bomo uspeli še dodatno nabrati. Rafting, jahanje, plezanje, padalstvo, izleti, oštarije ... Vse to na samem srečanju ne bo zahtevalo nobene organizacije, vse bo pripravljeno vnaprej. Na vas bo samo, da pridete in uživate v privilegiju, da ste spačkarji.

Kaj pa lahko vseeno počnete? Lahko za Bohinj za prosiuslugo organiziramo kako parado. Lahko si naredimo kako roštiljado oz. družabni večer (sekcij?), igre, izlete po okolici. Lahko bi pripravili izlet z avtovlakom v Sočo in potem vrnitev čez Vršič. Ni potrebno veliko naprezanja, saj če izkoristimo že samo obstoječo ponudbo, se lahko velikokrat vračamo v Bohinj in vsakič bo nekaj novega.

Bohinj je gorenjski turistični Eldorado in je totalna ludnica, da smo dobili kamp Danica in turistično organizacijo na svojo stran.

Srečno novo leto od Vidota

http://madmagz.com/magazine/120809 Tale najdba je novoletno darilo Sergija za pujsorejce.

Janez, Tanja, Ziva, Erazem:

Naj sproščenost,mir, veselje,Vas vse leto bogatijo,naj vaše skrivne želje v novem letu dozorijo.Vesel Božič in vse lepo v letu2012! Oblak

22

Hallo!

Na koncu leta vam samo želim, da bo prihodnje leto leto polno zdravja in blaginje (to so moje želje upam, da se bo kljub čudnim napovedim uresničilo).

Probajte maximalno uživati, ker je življenje minljivo in je treba izkoristiti vsako minuto!

Se vidimo, se slišimo prihodnjo leto!

Lp Aleš Betoncelj

Dedek Mraz sporoča, da mu lahko tista deklica z očali, ki bi se mu rada zahvalila za darilo kontaktira na garac@citroenar.eu, žal je jelen požrl listek z njeno gsm številko.

Oddam mačka, starega dva dni.

Je križanec med belim in rdečim vinom.

Ivek Našemu prijatelju in članu cks so v Mariboru na Pobrežju ukradli temnozelenega ZXa, skupaj z vsemi dokumenti in kišto z orodjem ( za vodovod in centralno ), ki po vrednosti več desetkrat presega vrednost ZXa. Prosim vas, prijatelji in člani, če boste mogoče kaj opazili, da mi to sporočite na tel 041 443 010 ali tel.Maks 041 536 557. Hvala za pomoč vnaprej ! www.2cv-et-derives.fr/ 23

Prednovoletni žur

24

Foto: Niko Nikolčič

v barvah tudi na www.citroen-pla.net

Prednovoletni žur

PS: Čeprav je baje vse zahvale in pohvale razžagu pa še enkrat, hvala Sašo VR za veze pri škratih od dedka mraza, ki so zavili vsa darila.

25

Foto: Orovič D

AFRIKA 2012 Leto je že mimo, zima je kot je, vendar sonce ponovno vleče na jug, kam se ve, dileme ni - spet v Afriko. Kot ponavadi bomo tudi letos obiskali več dežel na zahodnem delu kontinenta.

Tokrat bi obiskali zahodne države Afrike kot so Maroko, Mavretanijo, Senegal od tu se bomo odpravili (to je še nedorečeno) v Mali odvisno od političnega stanja, saj je so trenutno manjši neredi v Maliju z Alkajdo in za turiste ni najbolj varno, pa

ali v Gambijo ter nadaljevali do Gvineje (Gvineja Bisao).

Kot že večkrat do sedaj se odpravljamo z več kombiji, v večji skupini (trenutno je že prijavljenih 8 oseb), po končanem potovanju pa kombije prodamo in se vrnemo v Evropo z letalom.

Ekipe so naslednje: - prva ekipa odpotuje 28.1.2012; jaz in Marko iz CCS kluba Slovenije z kombijem Mercedes ter v drugem vozilu ekipa iz Maribora Aleš in Ivo, pravtako člana Citroën kluba Slovenije, prav tako z Mercedesovim kamijončkom, verjetno se bo priključil še en kolega s tretjim vozilom, prav tako z Mercedesovim furgonom, sicer iz Gambije.

-druga ekipa odpotuje 4.2.2012; Rok in Tomaž prav tako Citroën kluba Slovenije z enim vozilom kombi Mercedes, ter z osebnim vozilom še Pako iz Kopra in Franci iz Žirov.

Skupaj se dobimo na jugu Maroka nekje v okolici Dahle, zahodna Sahara, kjer nadaljujemo pot skupno 10 dni nato se druga ekipa vrača domov in pot nadaljuje samo prva ekipa. Točno število udeležencev še ni dorečeno, tako da bomo pri naslednjem javljanju predstavili vse člane te avanture.

Tako kot vedno do sedaj, bomo na tem potovanju imeli tudi humanitarni privdih, tudi tokrat bomo obiskali eno osnovno šolo , verjetno se bomo odločili za osnovno šolo v Oazi Teznit v osrčju mavretanijske Sahare pred največjim mestom Atar v osrčju Sahare. Prilagam nekaj posnetkov od prejšnjega obiska te šole.

Ostalo pa kot po navadi, cilj je v daljavi ali ga bomo dosegli ni važno, glavno je da nas pot vodi varno, da spoznavamo življenje navadnih preprostih ljudi, da preživimo nekaj dni v divjini, v Sahari, skratka stran od urbanih kaotičnih mest, da živimo preprosto življenje teh Afriških ljudstev.

Celotno potovanje boste lahko spremljali na spletni strani : - Prva možnost www.ccs-si.com. Kliknite na levi strani »potopisi« in odspodaj greste na naslov Afrika 2012, - Druga možnost je da kupite revijo Avto –dom,

26

kjer bodo mesečno izhajali članki o potovanju, - Tretja možnost na spletni strani: 2cvkeza.weebly.com/avanture.html našega Kejže, - in seveda kakšen članek tudi v naslednjih številkah Spaka. Če nas bo kdo želel kontaktirati na poti, mi lahko pišete na meil alfijo.glavic@gmail.com.

Alfijo

Pozdravljeni ekipa!

Za člane 10% popusta www.voza.si www.voza.si/sl/2cv Boštjan Miklavčič The on-line inscription for SÄTKÄLÄN SÄPINÄT has now been opened. If you made your preliminary inscription by email, please complete your registration now on our web site. At the same time you will receive the payment instructions and other useful information.

Check out the news, please: http:// www.2cv.fi/50/english/eng-uutiset.html

VOZA d.o.o. KOPER Poljane 10 6276 POBEGI SLOVENIJA phone: ++386 5 6621406 telefax: ++386 5 6621408 mobile: ++386 51 306699 e-mail: bostjan@voza.si

Kostanjev piknik - Maribor

Mucy Čeprav so nam grozili s snegom, se spačkarji nismo dali in smo se podali v Maribor, kjer vsakega oktobra nastaja tradicionalni kostanjev piknik. Najprej smo se odkonvojčili prav pod Boč, nato pa še naprej do enega jezera (pozabil ime), kjer miajo precej dober plac za srečanja - zna biti, da se bo tam kaj kmalu zgodilo kako mariborsko jesensko ali pomladansko srečanje. Zanimivo je bilo izvedeti kaj o zgodovini krajev, kjer smo krožili (okoli gradu Štatenberg, a se tokrat tam nismo ustavljali), pa tudi o škodi, ki jo z nespametnim ravnanjem povzročamo okolju, tokrat o vrtinah za vodo na Boču, ki so povzročile uničenje starodavnih izvirov na nasprotni strani gore. Spet je v Spaku zmanjkalo

placa za kaj več. Skratka - bilo nas je kar dosti, imeli smo se super, hvala sekciji in še posebej Jadranki za dobrote iz ruzaka. Mariborčani so upravičili ugled izvrstnih gostiteljev, ki ne komplicirajo in delajo dobra zanimiva srečanja. Hvala in srečno!

16. novembra smo pri nas rodili. Hčer še ne sliši na ime Valentina, bo pa počasi! Je zdrava in ve da je noč namenjena spanju. Vse Vas lepo pozdravljava Janša, prva dama in hči Valentina EN HITER SMS PO 9 MESECIH PRIČAKOVANJA (kratek ampak sladek): 8.1. 2012: Danes ob 16.30 se je Karmen in meni rodil sin Val. Vse je OK. Tehnični podatki: 3790g, 53 cm FRIC Čestitamo! Več, s kako fotko vred, pa pričakujemo v naslednji cifri!

Ne čakaj - naredi si sam! Če ste vsaj enkrat pomislili, da bi nekaj - karkoli predelali na elektriko, že samo zato, da sebi in svetu dokažete, da je v vas vsaj kanček ekologa, potem brez tegale ni za biti.

Ni treba, da je knjiga debel špeh, da se človek iz nje nauči vse, kar rabi. Tukaj je kratko in jedrnato opisano in z grafi, tabelami, skicami pospremljeno, brez balastnega blebetanja. Kakšen avto izbrati, kakšno moč mu dati glede na težo in aerodinamiko, kako se kaj naredi, kakšno orodje se rabi, informacije kje je kaj in kdo je kdo...

... Skratka. Da ne bom zdaj jaz preveč blebetal ...

Če hočeš delati kaj na elektriko, potem je to knjiga, ki jo rabiš. Brez debate.

Peter je dosegljiv na tejle cifri: 041 757 300

Avtobusni prevozi in turistična agencija

Meteor, Cerklje, d.o.o.

Stara cesta 1 4207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: 04/25 28 300 Fax.: 04/25 28 301 E-mail.: info@meteor.si www.meteor.si

NAJBOLJ JESENSKI MURSKA SOBOTA BORUT HORVAT Prežihova ul. 12 9000 Murska Sobota Fon: 031 691 344

CELJE MATJAŽ PIRNAT Ane ZihErl 12, 1000 Ljubljana Fon: 031 311 327 Emajl: martin.pirnat@siol.net

LJUBLJANA JANEZ KOBAL Matjaževa 15, 1000 Ljubljana Emajl: kobalovi@siol.net

KOPER VOJKO JAZBEC Štorje 44, 6210 Sežana Fon: 031/599 730 Emajl: jazbecv@gmail.com MARIBOR

PRLEKIJA DEJAN OROVIČ Bukovci 117/c, 2281 Markovci Fon: 040/338 810 Emajl: dejan.orovic@teleing.com www.citroen-pla.net

Robert Prevorčič Ul. Luke Kruniča 33 2204 Miklavž na Dravskem polju Fon: 040 771 144 info@aniso-si.com www.citroen-klub.si/ sekcije/maribor/index.html

RADOVLJICA

VRHNIKA

LEON OBLAK Levc Hraše 20, 1216 Smlednik Fon: 041/254 255 Emajl: leon.oblak@amis.net www.citroen-klub.si/sek-ra.html

ROK PETKOVŠEK Pavkar Jezero 103a, 1352 Preserje Fon: 051/368 900 Emajl: rok.petkovsek@gmail.com www.citroën-klub.si/sek-vr.html

BREŽICE

NOVA GORICA

ROBERT ZUPANČIČ Ljubljanska c. 56 8000 Novo mesto O41 392 390 robert.lagoon@siol.net

MATIJA FLORJANČIČ Cvetlična ul. 44 5250 Šempeter pri Novi Gorici Fon: 051/310 516 Emajl: matijaflorjancic@gmail.com www.citroen-klub.si/ sekcije/gorica/sek-go.html

Blagajničarka kluba: KATJA SKOK Štorje 27, 6210 Sežana Fon: 031/798 981 INTERNET: ROK SCHPN MALOVRH Emajl: skok.katja@gmail.com www.citroen-klub.si

Še zadnja opomba uredništva:

spačkarska fotka meseca in CITROËN KLUB SLOVENIJE FRANCI HLEBEC Fric Pot k studencu 9, 1360 Vrhnika Fon: 031/385 854, 01/755 36 77 Emajl: franci.hlebec@gmail.com www.citroen-klub.si Tajnica kluba: MATEJA KOBAL Matjaževa 15, 1000 Ljubljana Fon: 051/630 357 Emajl: kobalovi@siol.net

SPAK Golniška 28, 4000 Kranj Fon: 031/496 292 Emajl: etedoron@gmail.com Rezervni: mucy@tele-cable.net www.easymucy.com

čestitke paru; dokler nekdo ne prijavi bolj hude CITROËN KLUB SLOVENIJE fotke od tele, JE TUDI ČLAN SVAMZ TA OSTAJA!!!

www.citroen-klub.si

Klubska izkaznica CKS ni kar tako!

Nekaj odliÄ?nih idej, kje lahko s Ä?lansko izkaznico uveljavite 10% popust:

IGLU Ĺ PORT www.iglusport.si

APARTHOTEL VILA TOPLICE www.vilatoplice.si

CITROĂ‹N MERLAK 01 755 1007

VRQFKHN FRP

PREKOM 15% popust www.prekom.si

WHU PUH{D 6RQÄ°NRYLK SRVORYDOQLF xLURP 6ORYHQLMH

VOZA www.voza.si

Ugodnosti za Ä?lane Pozdravljeni, smo podjetje, ki obnavlja in proizvaja razliÄ?ne avtodele za podvozje (konÄ?niki, roke, vilice, zglobi itd.), Prekom d.o.o. iz Horjula. Morda nas bolje poznate kot Vargalant, d.o.o. Horjul, vendar je sedaj ves avtomobilski program Ĺže dve leti na podjetju Prekom d.o.o.. ÄŒlanom CitroĂŤn kluba Slovenije ponujamo 15% popust za vse nove in obnovljene avtodele iz naĹĄega programa. Poleg tega pa klubu pri vsakem nakupu vaĹĄega Ä?lana podarimo ĹĄe 15% od neto zneska od nakupa.

VeÄ? o nas si lahko preberete na spletni strani

www.prekom.si info@prekom.si

SploĹĄen rabat za vse Ä?lane je 20% tako na blago kot na storitve in pnevmatika 135/80R15 Nankang letna Redna cena 79,90 za Ä?lane 57,00 eur FELNAR PTUJ DRAGO LJUBEC S.P. SP.HAJDINA 7 2288 HAJDINA - PTUJ 00386 40 848 014

Sornike za A-serijo, po originalnih specifikacijah, ima Stelio Vido sporoÄ?a: TOTAL 5000 in 7000 se dobi v Kranju v trgovini Euroton, to je na Primskovem za centrom Dolnov. VpraĹĄte sekcijo Radolca.

ČESTITAMO!

biserna poroka Marije in Jožeta iz Zaboršta