Spak 119

glasilo Citroën kluba Slovenije

november 2011

mucy@tele-cable.net etedoron@gmail.com

ŠTEVILKA119 Citroën klub Slovenije je bil ustanovljen 15. 2. 1992

In vendar se vrti!

Reci, piši: Joda

Danes sem imel prav čudne sanje.

Da smo imeli sestanek predsedstva in se je predsedstvo kluba odločilo, da bomo odslej Spaka delali smrtno resnega, samo uradna poročila, statistike v tabelah, da bomo nosili kravate in reklce...

Pa sem rekel, da ste mi bralci že poslali en kup zafrkancije in žura in potopisov in da imam že poln časopis člankov, ki so veseli in razigrani - a lahko vsaj še eno številko naredim zabavno?

odloˇcitev - bila je: Spak vedno zafrkaval se bo. S silo šale ni. Sila brez zabave temna stran je. Zabava - biti mora. To pove mojster Joda vam.

Na - potem zbudil sem se. Ampak

Svetujem vam, če ste ljubitelj naravnih lepot, da vozite počasi, se kje tudi ustavite, da boste utegnili videti čudovite hribčke s samotnimi kmetijami,ii,, on neelepe samotne skalne čeri, pogledi so namreč ppo ponekod prav idilični. viil pa vil pa sem tudi Jaz sem se ustavil kar nekajkrat, ustavil kn no. štoparju, ki je bil namenjen v Cerkno. aj sem sem se spomnil na se Pa sem ga zapeljal kar tja, saj err žžee dolg ddolgo do olggo nisem bil, pa me jje Bolnico Franjo, kjer jo obnovili po tisti katastrofalni katast zanimalo, kako soo jo ed ne n eka kaj leti. Sama bolnic povodnji pred nekaj bolnica je spet zelo jena je na, tu ttudi di steze do tja so lepo obnovljene. lepo urejena, Ke K er se ssem em bbi Ker bilil tam med prvimi prvimi, sem tudi malo pokram ljal z blagajnikom gl mljal glede obnove bolnice. Po nje-

5

v ko kolorju: www.citroen-klub.si

Še en potep po Posočju

Tu se zares začne ...

SPAK je glasilo ljubiteljev in voznikov Citroënovih vozil Slovenije, izdaja ga Citroën klub Slovenije.

Prispevke honoriramo samo po predhodnem dogovoru. Pišite tako, kot ga pijete: zmerno.

Podatki v prispevkih so napisani v dobri veri, da so resnični. Aja, še to: prispevkov NE lektoriramo!

Spak ni v prosti prodaji in ga prejemajo člani kluba, občasno prilogo Travel With Spak pa po emajlu vsi, ki želijo.

119. številko so krojili: Mucy, Lovro, Aleš in drugi :) Odgovorni: Egist Zagoričnik Mucy. Zmeraj. © Logotip SPAK Mladinska Novinarska Šola 2008, avtor: Luka Stare © Logotip Easy Mucy 2010 Zoran Smiljanič Prispevke pošiljajte sem / Send your articles here: E.Z. Mucy, Golniška 28, SI-4000 Kranj, Sovenia mucy@tele-cable.net etedoron@gmail.com

Ali tvoj avto potrebuje pomoč? ... dovoli da ti pomagam.

Janez Kežmah +386 (0)41 511 626 2cv.ak350@gmail.com Na zalogi tudi novi deli. Pokličite!

Lovro Novinšek

Mogoče se še spomnite članka, objavljenega v enem prejšnjih Spakov, ko sem primerjal staro in novo žabo na izletu v Posočje?

Letos sem se zopet dvakrat odpravil tja, seveda spet v stilu Mucyevih vagabundy raidov, torej brez plana poti, saj raje raziskujem sam, ker je tako bolj zanimivo.

Tokrat je bil seveda še večji gušt, ker sem se peljal s svojo žabo in ne s sposojeno. V obeh letošnjih izletih sem prevozil skupno slabih 600 km. Žabica se je odlično izkazala, za razliko od lanskega leta me ritne mišice po celodnevni vožnji niso prav nič bolele. Tudi za lansko bolečinico je bila verjetno kriva le že nekoliko obrabljena podloga sedeža v Robijevi žabi. Za žabo (katerokoli) moram še enkrat res potrditi, da je odličen potovalni avto, katerega je užitek voziti tako na avtocesti kot na lokalnih cestah ali celo makadamu. Terna od avta.

bolj zanimajo daljše ture, vam priporočam knjigo: Gore nad Sočo, od založbe Sidarta, kjer je opisano vse: od nezahtevnih sprehodov po alpskih dolinah, do zelo zahtevnih tur po okoliških gorah.

Odpravil sem se z Vrhnike z obveznim postankom v Idriji na kavi, nato pa sem se počasi odpravil naprej proti Mostu na Soči. Ampak res počasi, s kakih 40-60 km/h, da sem lahko vsaj za hip z očmi ošinil naravne lepote v okolici ceste. Sama cesta od Idrije do Mosta na Soči, mislim da se imenuje tudi Keltika, je verjetno za vsakodnevno vožnjo precej duhamorna, čeprav jo zadnje čase lepo širijo in obnavljajo, da dovoljuje tudi višje potovalne hitrosti.

Ampak za izlet lahko postane zelo prijetna cesta.

Svetujem vam, če ste ljubitelj naravnih lepot, da vozite počasi, se kje tudi ustavite, da boste utegnili videti čudovite hribčke s samotnimi kmetijami, lepe samotne skalne čeri, pogledi so namreč ponekod prav idilični.

Ker sem primerjavo žab naredil že v takratnem članku, vam bom sedaj raje postregel le z opisom obeh letošnjih potepov po Posočju, da vam dam nekaj idej, kaj si tam ogledati.

Izleta sta opisana predvsem kot avtomobilska izleta z daljšimi in krajšimi postanki oz. sprehodi, večinoma primernimi tudi za družine z majhnimi otroki.

Seveda vam Posočje nudi še veliko več. Če vas

Naslednja številka bo izšla takoj po novem letu. Zato pohitite s prispevki, saj bo to endvatri!

Ne čakat!

Jaz sem se ustavil kar nekajkrat, ustavil pa sem tudi štoparju, ki je bil namenjen v Cerkno.

Pa sem ga zapeljal kar tja, saj sem se spomnil na Bolnico Franjo, kjer že dolgo nisem bil, pa me je zanimalo, kako so jo obnovili po tisti katastrofalni povodnji pred nekaj leti. Sama bolnica je spet zelo lepo urejena, tudi steze do tja so lepo obnovljene.

Ker sem bil tam med prvimi, sem tudi malo pokramljal z blagajnikom glede obnove bolnice. Po nje-

5

v kolorju: www.citroen-klub.si

daljšega sprehoda, do več-urne hoje. Prav tako je tam zraven napoleonova pot, katero sem opisal že v prejšnjem članku.

Tu bi še enkrat rad poudaril, da se vam res splača iti v TIC (turistično informativni center) v centru Kobarida, kjer boste dobili brošuro z vsemi vrisanimi potmi in zanimivostmi.

Naslednja luštna postaja je slap Boka pri kraju Log Čezsoški, malo pred Bovcem. Pravzaprav sem se skoraj peljal mimo, ko sem na mostu čisto slučajno v daljavi zagledal ta slap. Četudi ne boste šli do slapa, se ustavite pri mostu, saj je pogled na dobrih 100 metrov padajočega slapu tudi iz daljave še vedno zelo impozanten.

Do razgledne točke, od katere se vidi slap v celoti, boste potrebovali okoli 40 minut. Tja se lahko odpravite kar s makadamskega parkirišča pri mostu ali pa od gostinskega objekta nekaj 100 metrov prej. Do tja se vije lepa stezica, sicer dokaj strma, vendar nič posebnega za človeka z vsaj povprečno kondicijo. Da se priti tudi do vznožja slapu po strugi, vendar je baje pot zahtevna in ni primerna za vsakogar, poleg tega naj bi bil dostop odvisen tudi od vodostaja. Kako se pride do samega vrha slapu, pa žal ne vem.

govih besedah so vse barake nove, razen ene, ki je povodenj ni zajela, tudi eksponati niso več originalni, temveč bolj ali manj kopije oz. enaka oprema, pridobljena od drugod. Rešeni originali naj bi se sedaj nahajali v muzeju v Cerknem. Nato sem si v miru ogledal vse barake. Ko bereš zapise že ob stezi in nato v barakah, si lahko ustvariš tudi vtis, kako je bilo v času vojne. Vsekakor je bolnica res pravi spomenik človeški volji in pogumu.

Pri prvi vožnji se na Mostu ob Soči nisem ustavljal, pri drugi pa sem se spet, saj tisto jezero s simpatičnim poletnim mini barčkom ob obali kar vabi, da se ustaviš in sprehodiš po njegovem bregu.

Seveda sem se moral obakrat spet ustaviti na obali Soče pri Kobaridu. V prvi rundi sem se zapeljal čez napoleonov most, parkiral na bližnjem parkirišču in se odpravil čez kamp do obale, kjer sem spet kar precej časa užival v šumenju reke.

V drugi rundi sem namesto čez napoleonov most, zapeljal naravnost proti kampu Lazar, se malo naprej od kampa spustil do reke, šel čez viseči most in zavil levo navzgor proti slapu Kozjak, vendar le za nekaj metrov. Tam se s poti namreč spet odcepi steza do obale Soče. Tako sem prišel skoraj točno na nasprotno stran brega, na katerem sem bil lani. Če se boste tu potepali, se vam vsekakor splača nadaljevati pot tudi do slapa Kozjak, ali pa se odpravite na ogled nekdanjih vojaških položajev iz soške fronte. Ti položaji so del zelo zanimive krožne spominske poti po položajih nekdanje soške fronte. Ta pot je speljana na tak način, da si jo lahko poljubno podaljšate ali skrajšate od malo

Če vas vzpon do slapu ne zanima, lahko nadaljujete pot proti Bovcu, kjer vas spet čaka cel kup zanimivosti. Ko sem se lani peljal po obvoznici mimo Bovca, me je začel matrati firbec, kam vodi cesta, ki se pri bovškem letališču na desno odcepi od glavne ceste. Letos sem se odločil, da to raziščem. Cesta se

6

je kmalu razcepila in sicer na levo proti kampu Vodenca ter naravnost proti kraju Čezsoča. Kraj je znan po tem, da pozimi sonce praktično nanj sploh ne posije. Najprej sem se zapeljal do Vodence, kjer je lep kamp. Tam sem obrnil, se vrnil na razcep ter raje nadaljeval vožnjo do Čezsoče. Po nekaj kilometrih prijetne vožnje sem pripeljal do Soče in zapeljal čez ozek jeklen most. Tu se nahaja kraj Čezsoča. Tam je očitno tudi izhodišče za kajakaše, raftarje itd. ker je bilo parkirano cel kup vozil s prikolicami za plovila. Od tam se lahko odpravite na prijetno turico, dolgo dobro uro hoda v eno smer in sicer preko vasi Jablenca nazaj do kampa Vodence. Če imate gorsko kolo, lahko naredite tudi krožno turo Bovec – Čezsoča - Jablenca - Vodenca - Bovec, boste pa morali nekajkrat za nekaj metrov nesti kolo na ramah, odvisno, kako vešči ste kolesarjenja.

proti Kalu pa na desno.

Sam sem imel namen iti proti Vodenci, zato sem ostala odcepa prehodil le v dolžini kakih 5 minut hoje, bolj iz firbca. Proti Koritnici se boste vzpeli nazaj na travnike za Bovcem, kjer lahko spet za hip postojite in uživate v idilični pokrajini. Če zavijete proti Kalu, boste spet naleteli na nov razcep proti Kalu ali Brjeki. Steza proti Brjeki se vije naprej navzgor ob Soči. Za omenjene tri destinacije žal ne vem, koliko časa vam vzamejo za pohod, saj sem se kmalu vrnil nazaj do razcepa pri mostu in nadaljeval s hojo proti Vodenci.

Prijetna senčna pot, od razcepa pri mostu, do Vodence, traja še kakih 10 minut. Tik pred kampom Vodenca je še en viseči most čez enega izmed pritokov Soče, ki prav tako nudi lepe poglede na reko. Res idealen izletek, za katerega se splača vzeti kake 3 urice časa.

Do Jablence se odpravimo po makadamski poti, ki zavije takoj levo, ko pridete čez jekleni most. Pot je prav luštna in tudi v velikem delu senčna. Pot vodi ob Soči, na nasprotnem bregu je hribček z zanimivo zloženimi skalnimi plastmi.

Po nekaj minutah hoje boste prišli na ožjo asfaltno cesto, po kateri nadaljujete pohod. Čeprav je cesta asfaltirana, je prijetna za sprehod, ponekod lepo razgledna na Sočo in proti Kaninskem gorovju ter prav tako dokaj senčna. Žal so se ravno v času mojega pohoda okoli hribov ovijali oblaki, ob jasnem vremenu pa mora biti pogled na hribe res lep.

Pot se tudi zmerno vzpenja, kmalu boste naleteli na prve hiše, vendar kar pogumno nadaljujte s pohodom. Cesta se še naprej vije v hrib in čez nekaj časa boste prišli do nove skupine hiš v vasi Jablenca (čeprav na hišnih številkah piše Čezsoča).

Na koncu vasi boste zagledali znak za stezo, ki se odcepi od ceste in se spusti nazaj proti Soči. Če se vam ne da hoditi in bi radi prišparali cca. 40 minut hoje, se lahko do sem pripeljete tudi z avtom, le v Česzoči morate poiskati pravi odcep. Po omenjeni stezi se nato hitro spustite do visečega mostu nad Sočo. Takoj, ko pridete čez most, boste zagledali klopco, ki je idealna da malo posedite in uživate v naravi. Zraven je tudi leseni stebrič, ki vas usmerja proti Vodenci, Koritnici ali Kalu. Proti Vodenci zavijete levo nazaj ob reki, če vas zanima pohod proti dolini Koritnica, se vzpnete po levi stezi,

Ko se boste odpravili od Bovca naprej, se vam splača nekajkrat na hitro ustaviti tudi ob zgornjem toku Soče, saj je zanimivo videti, kako se iz dokaj široke reke v Tolminskem delu ter iz divje reke, polne brzic v Kobariškem in Bovškem delu, vse bolj oža in počasi spreminja v malo večji potok.

Tudi cesta ob zgornjem toku Soče, ko se začne vzpenjati proti hribom, je zelo lepo speljana in res pravi užitek za vožnjo.

Ko se boste začeli vzpenjati proti Vršiču, se vam splača obiskati tudi dolino Zadnja Trenta. Takole jo opišejo na spletni strani o Trenti in Soči: „Dolina Zadnja Trenta se odpira od Izvira Soče proti zahodu. Na začetku doline na desni strani se dvi-

7

vendar pa vas zadnjih 10 minut čaka skakanje po kamnih v strugi in plezanje po strmem bregu, tako da za majhne otroke ta del poti žal ni primeren.

Verjetno je zahtevnost poti odvisna tudi od vodostaja. Vsekakor vam priporočam nepremočljive pohodniške čevlje.

Prvi del poti poteka po prodišču (10-15 minut), kjer se vam nudijo lepi razgledi na prej omenjene okoliške gore. Na začetku se v gozdu ob prodišču skrivajo tudi simpatične hiške.

Iz prodišča boste nato zavili v gozd, ki se nahaja ob robu prodišča. Ko boste spet prečkali ozek pas prodišča, boste na levi videli zanimive jame v gorskih stenah. Proti koncu vam bo pravo pot kazala tudi množica skalnih možicev, ki vas bodo pripeljali do struge in soteske, kjer še teče potok, preden ponikne med skale.

Na začetku soteske se začne tisti zahtevnejši del, ki poteka po in ob strugi. Če imate nepremočljive čevlje si boste pot vsekakor olajšali s čofotanjem preko plitve vode, drugače pa vas čaka kar nekaj skakanja iz skale na skalo. Na koncu boste prišli do zanimive večje skale, za katero se vam bo odprl prelep razgled na prvi Zapotoški slap. Soteska s strugo in slapom je prečudovita in vredna tistega kobacanja preko skal, ki pa po mojem žal res ni primerno za majhne otroke. To pa ne pomeni, da se morate zaradi otrok v celoti odpovedati temu pohodu, saj, če boste prišli le do soteske, slapu sicer ne boste videli, bo pa zlasti del poti s kamnitimi možici in začetkom potoka še vedno dovolj zanimiv in vreden hoje do tja. Pohoda do ostalih slapov nisem nadaljeval, saj se je že mračilo in čakala me je še pot nazaj do izhodišča. Kljub temu sem nekaj minut užival v lepotah soteske in slapu, nato pa sem se odpravil nazaj.

guje značilna piramida Jalovca. Dolino po obeh straneh zamejujeta gorska grebena. Zaključita se z Bavškim Grintavcem, ki izrazito dominira nad koncem doline. V amfiteatru Grintavca, ki se dviguje nad dolino, je planina Zapotok (opuščena leta 1970) s še deloma ohranjeno stavbo, ki pohodnikom nudi osnovno zavetje. Desna, položnejša stran doline je porasla z bukovim in macesnovim gozdom. Na levi strani se gorski greben strmo spušča proti dolini, kar ji daje poseben vtis neukročene divjine. Po dnu doline se razprostira prodišče Suhega potoka, ki si vsekakor zasluži svoje ime.

Vanj se stekajo vode izpod Grintavca, vendar potok ponikne kmalu zatem, ko priteče v dolino.

Potok v zatrepu doline, pod planino Zapotok, oblikuje tri Zapotoške slapove“. Čeprav je bilo že dokaj pozno, sem se odločil, da bom tudi to dolino prehodil in sicer vsaj do prvega Zapotoškega slapu.

Do izhodišča se pripeljete tako, da že na vršiških serpentinah zavijete proti izviru Soče. Ko se pripeljete do Koče pri izviru Soče, nadaljujete vožnjo po makadamski cesti naprej. Cesta je prijetna za vožnjo, peljali se boste tudi mimo simpatično obnovljenih planinskih kočic. Po nekaj minutah vožnje se boste pripeljali do rampe, ki zapira nadaljnjo pot čez obsežno prodišče Suhega potoka. Naprej je vožnja dovoljena le za lastnike, katerih hišice boste opazili med drevjem.

Naslednja zanimiva točka je bila razgledišče malo pod vrhom prelaza Vršič (torej še na posoški strani), ki ga ne morete zgrešiti, saj je označeno in tudi dokaj široko parkirišče je na voljo. Razgledi so zelo lepi in vredni nekaj minutnega postanka. Z razgledišča se vidi dolina Zadnje Trente, ki sem jo opisal nazadnje. Tudi tisto obsežno prodišče se prav lepo vidi. Prav tako se lepo vidi nazaj proti Posočju, na vrh prelaza Vršič, ter seveda na vse okoliške gore.

Pravzaprav se je bolje ustaviti tu, kot pa na samem Vršiču, na katerem je med poletno sezono

Od izhodišča do prvega Zapotoškega slapu vas čaka približno 45 minut hoje. Steza je sicer lepa,

8

itak prehuda gneča, pa še razgledi so tu lepši.

Na vrhu prelaza Vršič se je bolje ustaviti pozimi, če je cesta splužena, ali pa poleti zjutraj oz. pozno popoldne, ko ni gneče in je prav prijetno tam zgoraj.

S spustom iz Vršiča na gorenjsko stran in večerjo v Koči na Gozdu (ki jo spet zelo priporočam), sem jaz oba izleta zaključil, seveda pa se vam tudi na gorenjski strani nudi ogromno možnosti za postanke, katerih izbiro pa prepuščam vam.

Za zaključek bi mogoče še za orientacijo napisal, kaj sem videl v prvem in drugem letošnjem krožnem izletu v Posočje (izhodišče in cilj na Vrhniki) in koliko časa je trajalo.

Prvi izlet (cca. od 8:15 do 22:00): kavica v Idriji, ogled Bolnice Franje, kratek postanek za kavico na Mostu na Soči, daljši postanek ob Soči pri Kobaridu, izlet od Čezsoče do Vodence, pohod do Zadnje Trente, kratek postanek na Vršiču, ter večerja na Koči na Gozdu po spustu iz Vršiča na gorenjsko stran.

Drugi izlet (cca. od 8:30 do 18:00): daljši postanek in kavica na Mostu na Soči, daljši postanek ob

Soči pri Kobaridu, vzpon do razgledišča na slap Boka, dva kratka postanka ob zgornjem toku Soče in kratek postanek na razgledni točki tik pod Vršičem na posoški strani. Še to: lanski izlet, opisan v enem izmed prejšnjih Spakov, je trajal cca. od 7:30 do 20:00.

Na koncu vam želim čim več užitkov v tistih krajih, mogoče se celo kdaj srečamo tam.

Mali oglasi/hitre novičke Prodam Citroen ID 19 letnik 1966 v fazi kompletne obnove.

Cena 4500 evrov.

Več info. 031 642 278 Gorazd Veliko raznih delov za 2CV, DS, AMI prodam.

Več info. 031 642 278 Gorazd Naslov o Citroen 2cv servisni dokumentaciji http://www.agua.nu/ ds-files/tonyjackson/2CV/

Te dni se je v novo ordinacijo v Celju preselil naš zdravnik za spačke Keža.

Uredništvo se pridružuje čestitkam in dobrim željam spačkarejv.

Več o novi ponudbi, uslugah, plehovju, rabljenih delih, pa seveda na spletni strani

www.2cvkeza.com

v kolorju: www.citroen-klub.si

9

Futu-retro: Tubik!

2cvMucy

Pri pujsu je že prvi prototip določil končno obliko...

Citroën je svojo slavo zgradil na avtih, ki so vsi prišli kot prava bomba na tržišče. Začenši s Tractionom, nato s prascem, spačkom, žabo, ami 6. Vsakič je bilo brez razkazovanja futurističnih prototipov in hvalisanja kaj-bomo-ko-bomo. In vsakič je vžgalo. Ne samo vžgalo. Vsakič je spremenilo ves avtomobilizem. BUUUM! Zadnja desetletja opažamo, da Citroën naredi prototipe desetletja naprej v prihodnost, potem pa naredijo nekaj povprečno neopaznega, prototip pa pod tepih. Spomnimo se: 1. prototip Lummiere je po predstavitvi jeseni 1998 čakal do 2002 na svojo inkarnacijo kot C3, medlo podoben prototipu. 2.

Spomladi 1999 je Toyota predstavila prototip Yaris Verso, karavanskega dvojčka Citroëna Lummiere, naslednje leto so jo že prodajali, po štirih letih zamenjali z modelom Ractis, ki je bil v prodaji do lani, ko ga je prevzel Subaru pod imenom Trezia.

3. Citroën je naredil karavanski C3 Picasso - namesto leta 1999 šele 2009.

Enoprostorci Citroënu ne grejo. Ne samo Pujs G - VW Transporter, omenimo še navezo Espace Evasion ali pa Xanae - Scenic - Xsara Picasso. Vsakič je Citroën imel pole position, a zamudil start.

Veliko butastih pogledov je Citroën požel, ko so

10

poimenovali novo serijo ‘športnih’ kupejev DS in rekli antiretro. Vse od takrat se novinarji praskamo po glavi in obupano poskušamo delati primerjave z legendarno boginjo. Eni pravijo, da je Citroën oskrunil sveto ime, drugi vzklikajo ‘juhu, antiretro’.

Jaz spadam med tiste prve. Prav nič kul ni narediti pocket rocket in mu dati enako ime kot eni največjih legend avtomobilizma. To je tako, kot če bi Cessna naredila mali športni dvosed in ga poimenovala Mig-29. Halo!? Za tisti juhu antiretro bralcem svetujem prebrati Orwellovo Živalsko farmo in bodite pozorni na ovce ...

Retro je hudo pomembna reč. Poglejte, kako so hiteli C3 in Plurielu govoriti novi spaček. Da se ljudje lahko na nekaj naslonijo. Da lahko rečejo, aha, to je imel pa moj foter. Teče že drugo desetletje novega milenija, raja pa vse bolj gleda za starimi cajti, ko je bil dizajn dizajn, avti čudaški in že samo po zvoku si vedel, kaj gre skozi ulico. Probaj to danes... Če ne vidiš značke na nosu, ne veš, a stoji pred tabo DS4 ali Hyundai Veloster. Če je antiretro formula uspeha, le zakaj je potem šel VW ob bogvekaterem jubileju delat bulli transporter, ki spominja na T1 prve serije ... Da ne omejnam Renaulta, ki žuga naokoli z retrokatrco.

v kolorju: www.citroen-klub.si

In kam v tej zgodbi spada Tubik? HY, ki je končal svojo pot v 80-ih, je brez naslednika. Čas je že, da nekdo naredi nekaj, kar bi imelo karizmo in šokantnost legend, ki so Citroënu prinesle slavo.

Da se pomete izraz antiretro pod tepih in še malo počaka ...

Novi prototip Tubik ne skriva spogledovanja s preteklostjo. Ne skriva, da je prišel zapolnit luknjo, ki nam jo je Citroën dolžan vse od 80-ih. Ne skriva, da je njegov praded TUB in ded HY. V kabini je prostor za do 9 potnikov, sedeži se znajo podreti nazaj, da naslonjalo postane sedalo, sedalo pa naslonjalo, znajo se spremeniti v posteljo, v mizico, lahko pa jih odstranite in dobite velik prtljažnik.

Idejo imajo, da bi bil ta kombi diesel-hibrid, spredaj gnan na nafto, zadaj na elektriko. Kup igračk in luči, bling-bling, velike feltne, voznikov prostor iz Vojn zvezd, ljubitelje žab rajcajo s hidropnevmatiko ... Itn itn itn, za vsaka ušesa nekaj lepega.

Citroën se je s Tubikom spet zavihtel na poleposition. Če tole mrcino izpljunejo v roku enega leta, bom zaploskal in rekel ‘Citroën, hvala, ker si me postavil na laž’. Bolj kot zamujanja na štartu pa se bojim, da bo tako kot pri Xantii Activi, ki je sicer čisto OK, a v primerjavi s prototipom Activa za zjokat, prava nočna mora. Ali pa Lummiere in C3.

Pri tubi se niso obotavljali - nekdo je pogledal škatlo za čevlje in že so imeli dizajn...

Slovenski TUB v lasti Aleša Krajnčana. Rekel bi, da so snovalci Tubika dobro zadeli poklon tako prascu kot tubi.

11

Naj vas zorni kot fotografije ne zavede: avto je visok 205 cm... Ali ima pa bejba RES dolge noge.

Naredijo naj že enkrat avto tak kot so se ga zmislili, ne pa da ga zakamuflirajo v povprečen dizajn. Saj znajo narediti tudi enako prototipom: na primer C6, Nemo, Berlingo... Če bo prišel v proizvodnjo, bo Tubik verjetno drugačen. Ne bo imel hidropnevmatike, ne bo imel dvižnih vrat, sedeži bodo navadni, kar bo koles več kot 15 col, bo za doplačilo, kar bo več kot avtoradio, bo dodatna oprema. Nič hudega. Seveda mu ne bo ime Tubik, ampak Jumper/Boxer/ Ducato. Ali pa C8/608/Ulysse/Phedra. Nič hudega. Mogoče bo tudi Jumpy ratal podoben temu, torej bomo končno dobili reinkarnacijo G miniprasca. Pa večjo šipo bo imel, nos bo podoben temu, samo luči in maska bojo druge ... Pa sprednji stebriček ne bo 30 cm širok, pa voznikov sedež bo bolj naprej, ker sicer ne bo nihče nič ven videl. Nič hudega. To smo že navajeni in nam je čisto OK samo naredijo naj ga že! Takoj! Zdaj! Preden se premislijo! Dlje kot se čaka, slabše bo!

Najbolje za ta prototip bi bilo, da enako kot tuba in pujs že prvi prototip določi končno podobo ... ... prva žrtev redne proizvodnje bodo zagotovo vrata - noben ne bi hotel vrat, ki jih na tesnem parkirišču ne bi mogel odpret, pa pragov, ki bi jih stolkel vsakič, ko bi parkiral bočno ob pločnik...

Pismo, ampak ta bejba je pa RES visoka!

PA NE DIANE! To zahvalo namenjam vsem, ki so izgubili vero v dobro človeka in menijo, da je današnji čas tak, da vsak gleda le nase. Moja izkušnja je ta, da temu ni tako.

Pred dnevi smo se prijatelji pripravljali na proslavljanje rojstnega dne našega skupnega prijatelja, Abrahama. Ker preživimo skupaj veliko časa, smo mu želeli pripraviti nekaj posebnega in spomnili smo se, kako rad se spominja enega svojih prvih avtomobilov, diane. Pa smo prišli na idejo, da bi mu omogočili, da še enkrat sede vanjo in odpelje nekaj krogov v spomin na stare čase. Rečeno, a malo teže storjeno.

Začeli smo z iskanjem primerne diane, a izkazalo se je, da je le-teh bore malo, oziroma jih skoraj ni, še posebej ne v naših koncih Slovenije. Pa sem se obrnila na dobri stari Google v upanju, da bom uspešnejša. Nič! Le oglas, ki je ponujal usluge strokovnjaka za Citroenove avtomobile in en prodajni oglas. Boljše kot nič, sem si rekla in poklicala. Javil se mi je Keža iz Slovenskih Konjic, ki mu je bila moja ideja sicer všeč, vendar mi je priznal, da bo res malo teže izvedljiva. Se bo pa potrudil in mi pomagal pri iskanju.

Drugega sen poklicala Sandija iz Loč, ki je v oglasu ponujal diano za nakup. Verjetno je bil kar presenečen, ko sem mu povedala, da njegovega avta ne želim kupiti, ampak si ga le sposoditi za kakšnih petnajst minut v soboto zvečer. Vendar je bil pripravljen sodelovati. Kmalu me je poklical Robert iz Novega mesta, ki mu je prijatelj Keža iz Konjic povedal, kakšne težave imam in mi ponudil pomoč in – svojo diano! Poslala sem še elektronsko sporočilo Matjažu Pirnatu v Celje, saj je predsednik tamkajšnjega kluba ljubiteljev citroenov in pozna vse okoliške lastnike tako redko posejanih dian.

12

Odgovoril mi je še isti dan in mi postregel s številko Grega iz Šempetra, ki je ponosni lastnik rumene diane in pripravljen sodelovati tudi pri tako nenavadnih podvigih, kot je bil naš.

Po začetnih velikih težavah, ko se je zdelo, da smo se lotili misije nemogoče, se je izkazalo, da so trije lastniki dian, s katerimi se sploh nismo poznali, pripravljeni pomagati in izpolniti nezavedno željo našemu prijatelju.

Odločili smo se za Gregovo diano, ker je bil našemu mestu praznovanja najbližji in večer je bil za našega Matjaža popoln, ko je po tridesetih letih ponovno sedel za volan svojega najljubšega avtomobila.

Keža, Sandi, Matjaž, Robert in Grega, najlepša hvala za vašo pripravljenost sodelovati s popolnimi tujci, da bi se nekomu izpolnila želja. Spoznala sem, da ste citroenovci vsi po vrsti ljudje, ki vam je življenje s temi avtomobili v veselje in da ste nesebično pripravljeni to deliti tudi z drugimi. Ostanite še naprej takšni in uživajte na svojih srečanjih, ki so vedno velik uspeh. Vem, da je bilo tako tudi na srečanju v Brežicah tisto septembrsko soboto, ko sta manjkala dva vaša člana, da sta lahko prišla k nam v Velenje, in da bo tako tudi na vseh naslednjih.

Srečno!

Metka Vajdič

v kolorju: www.citroen-klub.si

50-letnica finskega 2CV kluba, bratovščine svetega Andreja Finski spačkarji nas vabijo na ‘nazaj-h-koreninam’ srečanje Sätkälä, Sulkava, Finska • 18.-22. julija, 2012

Finci so svoj klub ustanovili leta 1962 in so tako najstarejši obstoječi klub, ki bo v letu 2012 praznoval svojih prvih 50 let.

Finci so slavni po svojih srečanjih, slavni pa tudi po tem, da so organizirali prvega svetovca spačkarjev leta 1975, desetega leta 1993, desetkrat so naredili Raid Laponie, trikrat Raid mosquito. Še nejbolj slavni pa so po svoji knjižici APUA-HELP, ki izhaja vse od leta 1975 in je prišla celo v naš spačkarski slovar, ko si, če si imel težave, poklical kolega in rekel: ‘apua-help’, kar je pomenilo, da je konec heca in da se nujno potrebuje pomoč. Naslednja knjižica bo izšla v letu 2012. Prijavite se tule: www.2cv.fi/apua-help. To knjižico prejmejo samo tisti, ki so se vanjo vpisali in je stvar medsebojnega zaupanja in časti. Tisti, ki smo v tej knjižici, si jemljemo v čast, da pomagamo svojim spačkarskim priajteljem v težavah ali pa že samo če rabijo nasvet, prenočišče ipd. Prav tako lahko sami računamo, da nas bo nekdo v tuji deželi z veseljem pričakal, če bomo enako pomoč rabili sami. Brez APUA-HELP knjižice si ne morem zamisliti večjega potovanja.

Srečanje, ki ga pripravljajo, bo v naravi, v kraju Sulkava nedaleč, le 300 km od Helsinkov, tako da pot tja ne bo prav daleč. Najlažje poti so prek nemških ali poljskih pristanišč do Helsinkov, mnogi pa grejo radi tudi čez Dansko in Švedsko in nato s trajektom do Finske. Najcenejša pot pa je prek baltskih dežel, za kar Finci planirajo poseben raid.

Spačkarska vas, Sätkälä, bo na obali jezera (itak). Tam je že pripravljena vsa osnovna infrastruktura, seveda vključno z dvema savnama blizu obale. Srečanje hočejo ohraniti na ‘normalni’ ravni

13

in zato bo udeležba omejena na okoli 300 spačkov.

Okoli kraja srečanja pa je tudi mnogo možnosti za namestitev, tudi kakšna koča bi se dala najeti ali pa privat soba...

Program bo vseboval različne aktivnosti, ki bodo skladne z nazaj-h-koreninam tematiko. zabavne igre, lepotna tekmovanja, spačkarsko smučanje na vodi, blues in rock muzika, 2CV pevsko tekmovanje, zabava za otroke...

Druge aktivnosti na kraju samem vključujejo čolnarjenje, kanuje, ribarjenje, kolesarjenje, pešpoti, plavanje, spoznavanje enkratne divjine...

Z juga Finske bo na kraj srečanje organiziran tudi “slow raid”. Po srečanju pa bo 4. raid Mosquito na Laponsko, če bo dovolj interesa, vse do Nordkappa.

Vreme se na finskem poleti ne razlikuje kaj dosti od ostale Evrope. temperature so vse od 15 do 30 stopinj, ponoči pa zaradi bližine polov sicer ne boste imeli sonce 24 ur, ampak noč ne bo povsem temna. Polnočno sonce bo vidno le na Laponskem.

Pokrovitelj tega srečanja bo svetovni prvak v rallyju Ari Vatanen, ki je tudi sam spačkar.

Več informacij na www.2cv.fi, fin2cv@2cv.fi P.S. najnovejša novička Cena srečanja bo 30 evrov. Imeli bodo predprijave.

Ugodnost pri tem, za razliko od Salbrisa, kjer predprijava ni pomenila razen malce popusta nič, bo pa v tem, da boste ob tem dobili nekakšen bon, s katerim si boste lahko majico srečanja, ki sicer stane 15 evrov, dobili brezplačno.

NALAŠČ NE BOM PREVAJAL, zdaj to že vrabci čivkajo:

Finski spaček na obisku

ko zazvoni telefon in nekdo v stavku uporabi izraz “apua-help”, veš, da je konec heca. Vpisal si se v Apua-help knjižico, svetovni spačkarski telefonski imenik. Po 1. pravilu YU AS Kluba “pomagaj kolegu” je tvoja čast - ne dolžnost - ampak čast, da se odzoveš.

Apua-help ne samo v težavah, pomaga tudi pri planiranju dopusta Pred parimi leti sem imel ravno koncert, premiero novega albuma, ko je pol ure pred nastopom zazvonil telefon, klicali so me z AMZS baze: »Tu imam dva Nizozemca, imata ne čuden telefonski imenik, pravi, da se poznate.« »Kaj pa piše na naslovnici?« sem vprašal, »A piše APUA-HELP?« »Ja, odvrnejo«. »Oh, potem je pa v redu, To je svetovni spačkarski imenik, je moja čast, da sem notri. Kar sem ju pošlji.« »Jaz bi tudi to imel« odvrne AMZS-jski. »Če nimaš spačka, ne moreš.« »Aha.« Redek primer, da je nekdo na mrtvo razočaran, da ni spačkar...

Ta dva sta bila na poti okoli Sredozemlja. Tokrat pa sem dobil email od Jukke, Leene in njune psičke Siiri. Želela sta čim bolje spoznati Slovenijo in okolico, zato sem sprožil nekaj spačkarskih navez.

Ko sta prišla, smo malo pogledali po zemljevidu, dal sem jima par kontaktov in že naslednji dan sta odrinila proti Bohinju in vlaku proti Soči.

Kaj vse sta počela konec avgusta in prve tedne septembra, ne vem povedat, ampak vem, da sta videla Sočo, šla do Benetk, nato pa v Istro. Tam sta se srečala s Sašom na en Laganini tour. Preživeli smo zanimivo dopoldne, potem pa nas je vročina zdelala in je bilo treba zbežat v kako senco.

Prijavnica: http://www.2cv.fi/apuahelp.shtml

Since 1975 the Finnish 2CV Guild has published the international 2CV Road Service Booklet APUA-HELP. It has become a world-wide list of 2CV friends and clubs - over 900 helpers from 35 countries in last issue !

Please register yourself using our new internet form at: http://www.2cv.fi/apua-help/ This is the easiest and safest way. If you can not get connected to internet, you can also send us the traditional paper form (PDF): http://www.2cv.fi/ apuahelp/ApuaHelp-12-14-info-EN.pdf If you have been in the booklet before, please note that old names will NOT go automatically in.

Indicate the type of help you are willing to give (abcde-classification). You can be a driver or fan of any Citroen A-model or even an H-model. Tips on local 2CV repair & spares shops, special expertise, touristic information, accommodation etc. are welcome, too.

To ensure inclusion, please register before 31th December 2011.

The people included should be willing to help and meet fellow 2CV friends in “true 2CV spirit”.

The help is given on a volunteer basis. We hope also those needing help would always respect these basic principles !

The inclusion is free, but if you would like to receive a copy of APUA-HELP, please send us 5 euros in cash in a letter or use international banking (details http://www.2cv.fi/apuahelp.shtml).

Special club prices will be offered for bigger amounts ordered in advance, please ask. If interested in publishing a separate commercial advertisement in APUA-HELP, the prices are following: full page=220 euros, 1/2 page=150 e, 1/4 page=120 e.

APUA-HELP is distributed to 2CV friends all over the world for the next 3 years. For details and reservations, contact us fin2cv@2cv.fi.

You can download APUA-HELP information in different languages at: http://www.2cv.fi/apuahelp.shtml

Keep on Ducking in a free world!

Finnish 2CV Guild/ Jukka Isomäki http://www.2cv.fi/

4 1 0 2 2 1 0 2 P L E H APUA

27.09.2011

APUA-HELP 2012-2014 - THE INTERNATIONAL 2CV ROAD SERVICE BOOKLET

E BOOKLET V ROAD SERVIC 2C L NA IO AT RN THE INTE I, MEHARI...) friends all

Dear 2CV (DYANE, AM

over the world

ed the international 2CV 2CV Guild has publish of Since 1975 the Finnish ome a world-wide list bec APUA-HELP. It has last issue ! in s ntrie Road Service Booklet cou 35 from - over 900 helpers 2CV friends and clubs form at: f using our new internet Please register yoursel ted to internet, you can not get connec If . way st safe and This is the easiest . traditional paper form T you can also send us the that old names will NO klet before, please note boo dethe in n bee e hav If you are willing to give (abc you help of type the cate n an go automatically in. Indi Citroen A-model or eve be a driver or fan of any istic classification). You can special expertise, tour ps, sho res spa & ir l 2CV repa H-model. Tips on loca too. e, com wel are tion etc. information, accommoda 31th December 2011.

Dva tedna pozneje smo se spet srečali, tokrat na septemberskem srečanju v Podzemlju. nista ravno velika navdušenca nad srečanji, tako da sem ju moral kar malo prepričevat, a sta vendarle prišla in bila na koncu navdušena nad sprejemom v Sloveniji in nas vse povabila na njihovo srečanje julija v Sulkavo. To je njun zadnji email:

www.2cv.fi

To ensure inclusion,

please register before

given on 2CV spirit”. The help is w 2CV friends in “true to help and meet fello cluded should be willing se basic principles!

15 a volunteer

Hello Marinka, Egist and Robert Now we are back in rainy Finland! The trip was great. We where in Croatia, diving etc. From there we decided to go to Bosnia, Mostar, Sarajevo, Jajce, Bihac. Mostar made us a great impression. We where also in 2 CW meeting beside Kolpa river. From there we started journey back home. We have praised everybody how beautiful it was in Slovenia, Croatia, and Bosnia. We have thousands of photos from there but we like to send you one video from a very special inn near cost Slovenia and Kroatia. The name was Costinstvo Zlati Metulj Butterfly. There were no other clients, just we.

The missis made us good dinner, mister and five year old daughter offered us a very special concert.

Also all other places we spend nights were good.

Thank You for Your kindness and we hope to see You next summer in Finland as our guest and in meeting 18-22.7. in Sulkava, middle Finland.

Tako. Tudi sam bi se rad zahvalil mnogim spačkarjem, ki so se na poti Jukke, Leene in Siiri srečali z njimi in jim pokazali, da nismo frajerji samo na odru, ko je treba kandidirat za svetovca, ampak tudi ko gre zares.

Laganini, 1.

Izlet po Istri s Finskima gostoma 3. 9.

En dan, dva žura

Vikend 9.9. pravzaprav trije: v petek krvodajalska citroënarska, v soboto in nedeljo pa še Bizyjev in Suškotov žur v Skaručni ter uradno prvi Hroščarsko-spačkarski žur v Poljanah nad Koprom Na Bizyjev žur sem šel samo pozdravit, ker sem bil na poti v Koper, zato bodi samo par fotk, kaj več bosta pa Bizy in Suško povedala ob prvi priliki.

Prvo srečanje s hroščarji: Citroën Klub Slovenije / sekcija Koper in Euro VW Club 2002 Že lani so Koprčani imeli srečanje s hroščarji in se je super obneslo. Letos sta sekcija Koper in Euro VW Club 2002 sklenila narediti stvar tudi uradno.

To ni tako nemogoče, saj nas je ene par, ki smo člani obeh klubov. Ni vse v plehu, ki ga voziš. Ampak kaj nosiš v srcu.

Laganini, 2.

Kot član Citroën Kluba Slovenije sem na srečanje prišel s Volkswagnom. Spaček je bil namreč že odjavljen iz prometa in v prvi fazi restavriraja: čakanje na nove dele. Kot član Eurocluba pa tudi nisem hotel nastopati proti spačkarjem v vlečenju vrvi, zato sem se ponudil za sodnika. Spačkarji so zmagali, kot že dostikrat prej, važna je tehnika, ne velikost. Hm hm... Okej, ne bomo o tem, da ne bo kdo narobe razumel...

1. gremo-za-nosom-raid po slovenski Istri 16.10.

Priljubljeni hroščarski vodja Mr. Buggy je dolgoletni znanec spačkarjev. Tokrat je bil povezovalec srečanja in je ganjen sprejel repliko Pajotovega klobuka, ki smo ga spačkarji podpisovali v Salbrisu in za eno leto predali Euroclubu v znak prijateljstva in z upanjem na dolgoletno tradicijo med obema kluboma.

v kolorju: www.citroen-klub.si

v kolorju: www.citroen-klub.si

Srečanje je imelo velik poudarek na prijateljskem druženju, pravzaprav se je bolj malo vrtelo okoli avtov, več okoli rokenrola, polne lune, zabavnih iger (metanje gum je bilo zanimiva novost za spačkarje), vlekli smo vrv, pa tudi en cca. 80 let star Moto Guzzi je pritopotal po enem cilindru. Pa nikol več ne bom pil špricerja s slatino iz plastenke.

JESENC PODZEMELJ 2011….

fotke Simon Murn & Vido

……je za nami. Lanskega smo si zapomnili po poplavah, katere so nas pregnale in prekinile naše srečanje, letošnjega pa si bomo zapomnili po čudovitem vremenu, ki je botrovalo še boljši zabavi na prostem. Ker je bilo letošnje srečanje ponovitveno, je v glavnem ves program ostal enak kot lani, le z manjšimi spremembami, predvsem v igrah in lokaciji.

V glavnem, za spremembo smo letos organizirali srečanje v Beli Krajini, natančneje v Avtokampu Podzemelj, kjer so nas zelo gostoljubno sprejeli in nam odstopili svoj prostor za tri dni, od 16. do 18. septembra. In zadeli smo v polno, saj smo že prvi dan srečanja, to je v petek, presegli številko 60 vozil in 120 udeležencev, kar ne pomnimo. V tem terminu sta prišla tudi Jukka in Leena, popotnika iz Finske, ki sta svoje 2CV popotovanje po Balkanu zaključila na našem srečanju. Po petkovem planu je bila zvečer na sporedu pečena pasja radost in v žerjavici pečen krompir v ogromni posodi, katero je v svoji garaži patentiral naš Bogomir (beri razpolovljen in strokovno dodelan sod za nafto -).

Epruvetke so pridno pretakale maršal iz steklenic v naša grla, seveda tudi pivo niti belokranjec nista zaostajala. Zvoki jugonostalgičnih melodij pa so naredili že v petek pravo fešto. Sobota zjutraj zajtrk v svežem jutru z meglico po Kolpi, dopoldne otroške igre in pa igre za odrasle - rusko kegljanje, katerega je zelo natančno in strokovno izdelal naš novi član Milan. Opoldne kosilo in po kratkem premoru še vlečenje vrvi ob Kolpi. Ker je bila le-ta še zelo topla, imela je namreč 23 stopinj, se je

18

marsikdo tudi okopal v njej (pogrešali smo le kakšno citroenarko, ki bi se opogumila mal posončit na označenem FKK-ju… -). V tistem živahnem popoldnevu smo doživeli še letalski desant nad našim dogajanjem z letalom novomeškega Aerokluba, srečelov in večerja pa sta po šesti uri nekako naznanila pričetek vrhunca srečanja, to je sobotni večer. Za živo glasbo in nepozabno zabavo je poskrbel vsem dobro znani Peter Dirnbek, kateri je tudi uradno napovedal prihod Maršala, ki se je, kot se za njega spodobi, seveda do dogajanja pripeljal v beli DS-ki. Verjetno se boste strinjali, da našemu Branku več kot vrhunsko »paše« igralska vloga našega bivšega voditelja. Sledil je njegov uradni nagovor »na srbsko-hrvatskom«, nato smo pode-

lili nagrade in diplome, naredili nekaj fotk in sledila je fešta do jutra. V nedeljo je po zajtrku nad pričakovanji uspela šola varne vožnje na bližnjem športnem letališču, le tistih, ki bi si »upali« v živo poiskusiti kako se soočiti z nepričakovano nevarnostjo, je bilo nekoliko manj. Ampak nič ne de, srečanje je uspelo in samo to je važno. Vreme nas je počakalo, saj se je še isto popoldne, takoj ko smo pospravili, zelo poslabšalo. Ja, ni kaj, letos nam je pa že pripadalo,…..- Ob tej priliki bi se zahvalil našemu generalnemu sponzorju Zavarovalnici Grawe, ter delnemu sponzorju Lekarni Brežice. Zahvala tudi novinarju, ki je v Slovenskih novicah ovekovečil našega Maršala ob Tonijevem spačku, prekritem z jugo zastavo. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so prispevali dobitke za srečelov, vendar pa, ker jih je bilo letos toliko, smo suhoparno naštevanje raje izpustili.

Največja zahvala pa seveda našim članom, članicam in simpatizerjem, ki so pomagali in prispevali

pri izpeljavi našega srečanja tako ali drugače ter tudi vsem vam, ker ste nas počastili z obiskom.

In še nekaj statistike: UDELEŽENCEV: 192 UDELEŽBA PO SEKCIJAH: CE: 5, VR: 15, BR: 28, PRL: 21, MB: 17, GO: 21, RA: 5, KP: 30, LJ: 3, SRB: 12, HR: 14, BiH: 1, Finska: 2, Nečlani: 18 AVTOMOBILOV: 94 (od tega 87 Citroenov in 7 necitoenov) Ami: 1, Mehari: 3, DAK: 1, 2CV Furgon: 2, 2CV: 30 , Diana: 11, HY: 4, DS: 2, ID19: 1, C25: 2, Jumper: 1, Visa: 2, Xsara: 4, Xsantia: 1, XM: 1, BX: 3, C3: 1, C4: 4, C5: 3, C3 Picasso: 1, Berlingo: 4, ZX: 2, AK400: 2, Lomax: 1, Ostalo: 7

ČESTITKA Člani sekcije Brežice čestitamo Francu Kotniku, našemu cenjenemu članu, za njegov častitljiv jubilej, 80 let, katerega je praznoval 12.oktobra. Želimo mu veliko zdravja in še mnogo prevoženih kilometrov s svojo rumeno diano.

19

Zapisal: Robert Zupančič CKS, Predsednik Sekcije Brežice

reci, piši, Gaši

Nostalgični vikend na Kolpi

Za nekatere je bil vikend jugo nostalgični, zame, ki pokojne države ne pogrešam prav nič, je bilo le brežiško srečanje, a vseeno smo se ob šanku spominjali časov, ko smo hodili v sosednje države po izdelke, ki se jih pri nas ni dobilo. Takrat smo bili otroci veseli jajčka s presenečenjem, danes pa jim ni mar za še tako nekoč redko dobrino. Res je, vsega imamo dovolj, manjka pa nam tistega, kar smo nekoč imeli dovolj, torej časa in pristnih medčloveških odnosov. Sam sem se z nostalgijo v mislih spominjal nekdanjih super srečanj, ki jih je organizirala sekcija Brežice. Vsa po vrsti so bila fajn in tudi to srečanje ni bilo prav nič drugačno.

Fantje in dekleta, škoda, da se niste v večjem številu udeležili srečanja, saj so se organizatorji, kot vedno, tudi tokrat zelo potrudili s programom in izvedbo, celo vreme so zrihtali povsem drugačno, kot lani.

Petek, »spoznavni večer«, zabava, druženje, peka pasje radosti... Spominjam se časov, ko smo na srečanjih dobili priponke z imeni, danes pa se spačkarji tako ali tako vsi poznamo, saj podmladka praktično ni. Bo treba počakat, da otroci zrastejo.

Sobota, dopoldan rusko kegljanje…zmagovalec,

kdo drug, kot večni grebator, glavni Vrhničan, znan tudi kot Rok-Paukar ali pa tudi Jagoda. Tam nekje ob robu, v senci, je Finec vijačil svojo spako, potem pa neznano kdaj izginil. Sledilo je zelo okusno kosilo, ki smo ga pridno poplaknili z raznoraznimi tekočinami. Po kosilu smo pričakovali ogorčen boj, za nekoč prestižno lovoriko v vlečenju vrvi, ampak bore malo ekip je premoglo dekleti v svojih vrstah, zato so po nekaj cukanja gor in dol po travniku zmagali združeni Primorci. V tem času, se je precej obiskovalcev srečanja odločilo za namakanje v mlačni Kolpi in nastavljanje prvim jesenskim sončnim žarkom. Nekaj nas je peš odšlo

tudi v bližnji zaselek na kavo. Menda v baru tam zgoraj dela tudi dekle dobrega srca, a mi je nismo imeli priložnosti spoznati. Kratek sprehod je bil dobrodošel in ob kavi smo se zapletli v sproščen klepet. Ste že pili ledeno kavo z borovničevim sladoledom? No, če še niste in ste rahlo skeptični glede okusa, povprašajte Roka P. kakšna je. Vrnili smo se ravno v času večernega obroka. Po večerji je

vzel kruh, ga razlomil in dal… (ups, to je iz neke druge zgodbe) Po večerji se je kmalu začela zabava z obiskom maršala, ki je spregovoril nekaj besed zbrani družbi, nagovoril pionirke in pionirje, ter požel veliko odobravanja in seveda velik aplavz. Čestitke g. Bogovič, dobro Vam je šlo od rok. Po podelitvi nagrad se je nadaljevalo vsesplošno rajanje. Spačkarji so uživali ob neumornem preigravanju muzikanta. Ne spomnim se, kdaj bi kdo tako dolgo igral in predvsem pel brez pavze. Ko sem se že ulegel v svoj apartma sem malce odprl okno, da sem poslušal muziko in veselo rajanje. Spanec mi ni delal problemov.

Novo jutro, nov dan. Po zajtrku kratek konvoj, do letališča. Kdo bi si mislil, letališče bogu za hrbtom. Kako bi rekli, kraju, kjer se parijo volkovi?

Spet sem bil nekaj pameten, tako na hitro. V resnici je lepo urejeno majhno športno letališče, ki ga krasi prelep star valjar in ob stolpu še retro bencinska in v senčki bar. Tu smo se zbrali z določenim namenom. Šola varne vožnje. Najprej je nekaj besed povedal instruktor, potem je Robi od besed prešel k dejanjem in nam to praktično prikazal.

Jjunakov, ki bi preskusili svoje spake, kako se obnesejo pri zaviranju »na polno« se je našlo bolj malo, le Vinotoč je večkrat testiral svoje reflekse in obvladovanje volana. Presenetljivo je mehari pri hitrosti 40km/h na suhi stezi počakal skoraj na mestu. Veliko težji, a sodobnejši vw z vsemi elektronskimi pomagali ni imel za burek proti za-

stareli tehniki. Po končanem šolanju smo se vrnili v kamp Podzemelj na kosilo. Nekaj obiskovalcev je že odšlo, počasi so se odpravljali tudi Srbi, drugi pa so si vzeli še čas za kopanje in uživanje. Vsega lepega je enkrat konec in tako je tudi tokrat počil lonec, ki je oznanil, da je zgodbice konec.

Aja, a so organizatorji, pogledali na koncu, če smo vsi šli domov? Glede na vreme je morda kdo še ostal kak dan?

20

21

Ena od urednika Spaka: V svoji spačkarski karieri sem spustil dve septemberski, zaradi katerih se še posebej sekiram: Brežiško 1991 in 2011. Obakrat sem od vračajočih se spačkarjev slišal morje anekdot.

Večji odziv na srečanje sem videl samo po svetovcu 1995. Celo v Slovenskih novicah ste bili!

To potrjuje že desetletja staro resnico, da Brežičani, čeprav jih ni veliko, spadajo med najboljše organizatorje srečanj pri nas. Mogoče še dobro, da jim je lani zagodlo vreme, saj so letos razturili v svojem značilnem slogu

VABILO na 23. PREDNOVOLETNO SREČANJE

SEKCIJE VRHNIKA V

10. 12. 2011

VSTOPNINA 15 EUR (za nečlane kluba 20 EUR)

Obvezna prijava Rok 051-368-900 rok.petkovsek@gmail.com (če se srečanja kljub prijavi ne udeležiš, to obvezno sporoči do 10.12.11 do 10.00 ure) PROGRAM: Prihod od 18.00 do 19.00 Obisk Dedka Mraza DJ Tekmovanje v peki peciva Tradicionalno pihanje sveč Večerja Prvenstvo v Šuliju Slavnostna seja Flamingo After party

Lokacija Koča Zelše (Cerknica) pot bo označena (kot lansko leto) Spanje organizirano. V primeru primeru,, da bo zaspancev preveč preveč,, imej s seboj peno in spalko kot vedno!!!

Prasci se zberejo III

»Prjatu, a greš z nami na pujsarijo?« me je poklical Nebčev Vinko, lahko bi rekli pionir med našimi ljubitelji Citroënov tipa H. »A ni še malo pretoplo za koline?« sem vprašal rahlo zbadljivo, a veselja ob povabilu nisem mogel skriti. »Ne, ne v Valdoltro s pujskom. Letos Dario organizira pig-nik, je ful progam pripravil« mi hiti razlagati. »O, veeem! Sem prebral na citroenarju. Z veseljem, se ti pridružim, se še slišiva glede podrobnosti.« In tako smo se prelepega sončnega popoldneva zbrali pri Bojanu tistemu z Vrhnike s pisanim prascem, tudi Kawa in Renata sta že bila tam, pa Vinko, le sam sem zamujal. Ja no veste, prvič sem šel s pujsarji, pa nisem vedel kaj so to za eni tipi, pa sem vzel s seboj kravato, belo srajco, pa en kup knjig, ako bi zadeva bila dolgočasna, no pa športno opremo, pa družabne igre itd. 300 kosmatih, še dobro, da nisem bicikla s seboj jemal, ker je vse skup ostalo pri Yettiju v garaži, le nekaj cot in osvežilne napitke sem pograbil in že smo se peljali dol po Brigadirski. Pravi užitek je po dolgem času spet sedeti takole izza rilca. Komaj smo dobro speljali, že se je pred nami pojavil prvi hrib. Z Vrhnike, smo se zagnali proti Logatcu, takole spredaj mi2 s pujsom in prikolico, za nama kawina ekipa, sledil mu je Yetti. In veste kaj? Ta dan je lokalni avtobus imel zamudo. Ko je ravno prehitel Kawo je moral na postajo. Travma. Najbrž je ženo poslal nekam, ko ga je ob vrnitvi domov vprašala, kako je bilo v službi. Ko smo splezali čez prvo oviro je šlo samo še na bolje.

No, to ni naš problem. Z šoferjem pujsa sva veselo prepevala, take slovenske, od Faraonov recimo

24

citroenar.eu Gaši

V San Simonu, pa iz Ljubljane v Portorož, pišuka, če ni nobene iz Vrhnike v Valdoltro ane? No tako v zanosu sva malo pred Postojno skoraj iztirila in za nama vozeči, so se spraševali, kaj za vraga počneva?

V Postojni smo se na kratko ustavili. Spili smo prvi osvežilni napitek, ki nam je dal novih moči, tako, da smo občasno že skoraj leteli proti cilju. In kako veš, da gre pujs preko 80 na uro? Ja po preprogi, ki začne plapolat pod nogami. Ni hudich, se spet pojavi klanec, in ravno v tem trenutku zazvoni mobitel: »Kje si, a si doma?« »Ah, kaj bi bil doma, ko je tako lep dan? Na morje grem, evo zdajle jo šibava 45kmh!« »A greš s kolesom?« »Ne, ne, s prascom!« »Aham, ko Agata, ona je jahala pujsa? Jao, Gaši, ti pa si nakladač, ne morem se resno pogovarjati s teboj! Adijo!« Med iskrenimi ljudmi se nikoli ne zgodi… in že smo mimo Mahniča in ker se drživa navodil in ker smo ravno imeli zalet, pičimo mimo brez zaviranja. Kawa je skoraj dehidriral ima že povsem suha usta in grlo, še dobro, da smo se že spustili preko Črnega kala mimo Deka-

nov, Ankarana in že smo pri velikem transparentu Baracuda Bar ob katerem se bohoti še napis Citroën. Spustimo se po klančku in pred očmi se prikaže prizor za zjokat. Bar, obala in le nekaj metrov od morja so parkirani pujčeki. O moj Jezus, tole pa je nekaj! Še mi zmanevriramo vzratno in ugasnemo stare kamione, kot ugotavljajo obiskovalci.

Coyote-kot ga poznamo s foruma, sicer pa Dario, nas veselo pozdravi in povabi na zaslišanje.

Vsaka ekipa je morala posebej k njemu v pisarno, kjer nam je podal podrobna navodila o srečanju za nameček pa nas je še obdaril. Vseh deklet in fantov, ki so pripujsali na obalo še nisem poznal, vendar smo se hitro spoznali. Osvežili smo se, pa ne le z napitki, tudi v morje smo skočili (ne dobesedno, bolj po penzjonistično) in ko smo se vrnili na kopno je Coyote s svojo ekipo že poskrbel za okusno večerjo. Školjke, priznam, še nikoli mi jih ni uspelo obdržat v želodcu do jutra, tokrat je bilo prvič.

Dan se je z absolutno romantičnim sončnim zahodom prevesil v noč, mi pa smo klepetali, se režali, se spoznavali, se pravi uživali. Občasno je pripujsal še kak pujsek in se pridružil skupini. Med zadnjimi sta prispela dva iz sosednje Italije, ki sta bila tudi najstarejša na srečanju. Pred pujski je Irena O. prižgala svečke, Yetti je pripravil še šampinjone, ostali pa-udri brigu na veselje. Torej brezskrbno. Pod nadstreškom Bojanovega pujsa smo obsedeli z Yettijem, goriškim Gorazdom, Vinkom, Wolfom, Dariom in Vinkom in modrovali dolgo v noč.

Vsake toliko je Coyote vstal in nam ponovno napolnil lončke z osvežilnim napitkom Jameson-colo. Tisti ta velik možak, tak skuštran je prinesel orglice. Ustna harmonika bi se reklo? Sicer se je trudil in raztegoval svoja pljuča, kot pokojni Lojze

25

meh, ampak, ko je instrument dobil v roke Dario so iz njega prihajali zares osupljivi zvoki. Vsa čast! Še dobro, da sem sedel, saj bi še padel na zadnjo plat, si predstavljate ta tsunami? V glavnem, padeš dol. Mali urin kazalec je bil na številki 4, veliki pa je tudi že bil čez 12, ko smo se odločili za kopanje.

Petar, je ob odločitvi naznanil, da se bo sredi plaže igral z …, ako bo kdo od nas res zlezel v vodo.

Malce smo mu pogledali skozi prste: Četko, saj ni treba no! Ker je Dario oznanil jutranji odhod ob 9h sva se z Vinkov odločila, da bova zajtrkovala kar pred spanjem, da bova pripravljena za odhod.

Jutro, pa ne običajno. Kaj je lepšega, kot zbuditi se par metrov od morske gladine, jo opazovati, pa ladje in galebe in… Sonce počasi vzhaja, torej, smo se zbudili zgodaj, dovolj zgodaj za kopanje pred fruštkom. Saj res, dovolj časa je bilo za še en obilen zajtrk. Celo francosko salamo smo zobali, tisto je Breda prinesla, pa en kup namazov, se je pojavilo na mizi, Irenca ali morda Renta jih je prinesla, to se ne spomnim natančno, vem pa, da je Majda prispevala orehovček. Dario je ponujal Nutelo in njegov sin je že v ranem jutru pripeljal čisto sveže, hrustljave, dišeče bagete iz štacunce. Med zajtrkom

Pozdravljeni ekipa!

Za člane 10% popusta www.voza.si www.voza.si/sl/2cv Boštjan Miklavčič VOZA d.o.o. KOPER Poljane 10 6276 POBEGI SLOVENIJA phone: ++386 5 6621406 telefax: ++386 5 6621408 mobile: ++386 51 306699 e-mail: bostjan@voza.si

prispe tudi trinajsto prase. Rekord je tako ali tako že padel, ko se je pripeljal še štirinajsti pujs. Tako, zdaj smo najbrž vsi. Dario je upalil svojega Hipsyja ostali pujsi pa so se v gosjem redu postavili za njim. Ojoj, ujej, skoraj bi pozabil povedat, ali pa vam morda raje ne? V miniju sta prispeli še Red Bull hostesi Alja in Mateja. Modro morje, modro nebo, modre oči… Zdaj smo vsi. In smo šli na pot.

Iz Valdoltre v Koper. Postanek na Titovem trgu, ki je sicer že več let zaprt za promet. Kulturni šok za koperce in obiskovalce mesta. Mlad italjanski par: »Glej, glej, stari kamioni!« »E, ma kuoga to briga?!« Pravi on. »Mene!« mu osorno, a hkrati navdušeno odvrne ona. Po dobre pol ure poziranja, okrepčilni kavi in piškotom (hvala Milena) se odpravimo naprej do luke Koper. Tu smo se vkrcali na avtobus in se zapeljali na ogled luke. Marsikaj zanimivega smo izvedeli. Katero sadje prvo dozori? A veste? Bom jaz povedal, tisto, ki ima črvička.

Ste vedeli, da se iz luke vidi Triglav? Preko 6000 avtov je v pokriti garaži. Ja, ja. Tako je to in ta naša luka sploh ni velika, je pa zanimiva. Ogromni kvadri aluminija, cink, železo, premog, banane, hladilnice, pakirnice, pretovor… In celo toliko vip smo imeli, da smo na hitro pokukali v hladilnico.

Hitro je minil tale ogled, že smo za rilci in ob spremljavi motoristov, ki so blokirali ostale avte

26

šibnili v Snack Bar na kavo. Logično, da smo na parkingu naredili kažin, zato jo kmalu potegnemo do pizzerije Capris. Ne moreš verjamet, ampak tu imajo okusno pico. Je še kje na obali takšna? Navadno so bolj italjanske variante v modi, tiste trde pečene palačinke s paradižnikovo mezgo. Pico smo na hitro obdelali in že smo na parkirišču Vina Koper. Vsakemu tri flaške, spoznamo Dariovo mamo in že trobimo v pozdrav mimo Renata, Paja in ostalih, ki jih ni več med nami. Pit stop na črpalki, potem čez kucelj, čez mejo in po sosednji strani nazaj v Valdoltro. O, dio, kakšen naporen dan. Še dobro si ne oddahnemo, že Coyote napoveduje odhod ribiške ladje. Vmes je bilo tudi kosilo, ali večerja? Fantje so že na barki, s seboj so vzeli nekaj kanistrov osvežilnih napitkov, in eno dekle. Marija, tole pa bo nekaj posebnega. Kmalu je barka zarezala v valove, kapitan ribič Pepe pa si je izbral svoja pomočnika. Miha in Bojan sta dobila tiste velike gumijaste hlače v katere menda lahko lulaš.

No, kapitan je že vedel, zakaj je izbral prav njiju saj sta se izkazala, kot zelo spretna in sta uživala v svojem delu. Ulov, je bil uspešen, ribiči so nazaj pojoč : »Vratio se Šime!« pripeljali kup ribic, hobotnic, lignjev in Majdo. Ja, niso je vrgli v morje, čeprav menda velja rek: »Baba na krov-slab ulov.« Sam sem medtem, ko so fantje ribarili skupaj z Vinkom odpeketal do Ankarana in če je kdo pameten, sva pa to midva! A veš kaj, pojdiva po obali nazaj, je najbrž bližje. No, pa sva imela bližnjico, »do jaja«. Marija, a nama ni mogel nekdo prej povedat, da se z Ankarana v Valdoltro ne da po obali, ker ima vmes bolnišnica ograjeno svojo obalo? Si si si mona… ko pa prideš v Piran, vržeš vse zavore stran. Ker sva tako ali tako že bila mokra, sva se šla še okopat. Potem sem takole sedel ob

10 let

Obletnica v Simonovem zailvu

pujsu, užival klepetu in kičastem sončnem zahodu.

Bil je nepozaben dan, od daleč sem gledal risanko in v nekem trenutku, sem se odločil, da grem spat.

Razmišljajoč, niti predstavljati si ne morete, kaj lahko Citroën stori za Vas. Osebno, sem lahko Andreju lahko samo hvaležen, brez njega bi ne bilo spačkov, žab, pujsov, srečanj, mnogih znanstev in prijateljstev. Najbrž bi nikoli ne poznal zanimive družbe, s katero sem preživel čudovit vikend.

Hvala.

V nedeljsko jutro sem se prebudil zgodaj. Tudi Leon, Rok, Vinko, Veljko… so že bili pokonci.

Yetti jo je že zgodaj pusjnil proti domu, tudi Rok, se je že pripravljal na odhod. Nič, odpremo prascu rilec, preverimo tekočine, potem nežno zakruli in že smo pripravljeni za odhod. Počasi se peljeva nazaj proti Kraškemu robi, vseh 58 konjev rjove v rilcu, kot lokomotiva sva se počasi in vztrajno vzpenjala. Mimogrede sva bila pred Bojanovo garažo. Le noter, stopita, bomo zobe oprali…

Kaj naj rečem za konec? Iskrena hvala in bog povrni? Ne, ne, ne… HVALA Dario in vsi, ki so kakor koli pomagali, hvala Vinku za povabilo, hvala pisani druščini, bilo mi je v veselje in čast.

P.S. Češka, se ti še enkrat opravičujem, kje si bila pri večerji, saj veš, obljubil sem ti pol zrezka.

Konec avgusta/prve dni septembra so slavili tudi v prijateljskem Camping Caravaning klubu Sovenije.

Spačkarji in pujsarji smo bili tudi tokrat povabljeni in odzvala sva se Kawa&Renata in moja malenkost, če organizatorja Alfija odštejem, seveda ).

Kamperisti imamo v primerjavi s spački kar glomazne mrcine (Alfijovega spačka bi lahko zapeljali v prtljažnik kakega večjega kamperja), a vseeno sta bila pujs in moja karavela kotdva piščančka.

Kamper ni nujno nekaj belega, kar zgleda in se premika kot hiša. Nekaj bolj 'cestnih' nas je bilo tudi tam in natuhtali smo par dobrih idej. Med drugim se je skristalizirala ideja o poletnem spačkarskem počitnikovanju.

CCS namreč dela svoja srečanja tako, da na nekem kraju, kampu, zrihtajo maksimalen popust in potem prihrumi 200 kamperjev tja. Pa ne samo tiste tri dni, kot je uradno srečanje, ampak so eni kar en teden prej že tam, eni pa tudi kar ostanejo.

Lani so naredili jesensko srečanje v enem ogromnem zapuščenem kampu, ki se je pozneje izkazal, da je bil dimenzije kampa na svetovnem srečanju v Salbrisu. Kaj, ko bi tudi spačkarji naredili tako srečanje, da nek kraj zagotovi svoje maksimalne usluge s popustom za spačkarje, pa da vsak spačkar ve, da so tam-pa-tam spačkarske počitnice? Več o tem na naslednji strani.

Spak v barvah: www.citroen-klub.si

Spačkove počitnice 2CV Summer Holiday

Gre za nov koncept srečanja. Nekaj, kjer so spački, kjer je dogajanje, vendar se hočeš sprostiti, misliti na nič, ne se ukvarjati z organizacijo. Spačkarji smo eni redkih, ki ne rabimo zahtevne organizacije. To dokazuje tudi svetovno srečanje v Salbrisu, kjer je organizacija povsem zatajila - pa kaj potem.

Na kratko, kaj se hoče narediti: - kamp, ki ga izberemo za to srečanje, omogoči spačkarjem, pujsarjem in članom klubov, ki baziramo na YU AS Klubu, v določenem terminu počitnice. Edini termin je teden po 20. avgustu, ko se cene visoke sezone spustijo, Italijani odfergaostajo domov, vreme je še lepo, vsa turistična ponudba na voljo, spačkarji pa nimamo drugih srečanj.

- kamp, ki ga izberemo, mora nuditi omenjenim avtomobilom in klubom popuste in čimveč ugodnosti pri ponudbi. Ko se bo srečanje “prijelo”, bo vsak spačkar v Evropi vedel, da ima od tega do tega datuma v Sloveniji zelo ugodne Spačkove počitnice oz. 2CV Summer Holiday.

- uporablja se kampovo infrastrukturo, igrala, igrišča, lokalne posebnosti in ponudbo ... Po želji in dobri volji se lahko z naše strani organizira neobvezne igre brez meja, piknik, kak lokalni spačkar lahko odpelje skupino po okolici, izkorišča se lokalno ponudbo ipd.

- zvečer lahko naredimo spačkarski piknik - vsak nekaj prinese in se peče in pije dokler ne zmanjka.

2CV Mucy

Lokacije: kampi s čim širšim spektrom lokalne ponudbe ob rekah, jezerih, morju, bazenih ...

Podzemelj, kjer je bilo letos septembersko srečanje, je eden od boljših kandidatov. Drugi predlog je Kamp Danica v Bohinju, ki spada pod turistično društvo Bohinj in imajo pod svojim okriljem pravzaprav vse, kar Bohinj dela Bohinj. Tretji predlog, v primeru, da se hrvaški klubi vključijo v ta projekt, je kamp Pineta pri Fažani, ogromen kamp velikosti svetovca v Salbrisu. Če bo srečanje tam, se imamo mi najmanj za ukvarjat.

Podzemelj ni od muh, saj bi v primeru, da Spačkarske počitnice postanejo prevelike za kamp, lahko okupirali tudi bližnje samevajoče športno letališče. Kaj pa kakšne Brežice? Kaj pa drugi kraj?

Premislite, raziščite in predlagajte.

Nič še ni zapečatenega. Če imate v mislih dober velik kamp, ki bi bil sposoben gostiti minimum sto avtov po 20. avgustu, ima čimveč možnosti oddiha in poletnih aktivnosti, se oglasite svojemu predsedniku sekcije ali uredništvu Spaka.

Vsaka ideja glede tega je dobrodošla. Imejmo pa v mislih, da hočemo z lastniki kampa zagotoviti konstantnost - da bodo zagotavljali popust spačkarjem avtomatsko, vsako leto, dokler kamp stoji. O lokaciji in idejah glede 'Spačkovih počitnic' bomo odločali februarja na naslednjem sestanku predsedstva.

Ne čakaj - naredi si sam! Če ste vsaj enkrat pomislili, da bi nekaj - karkoli - predelali na elektriko, že samo zato, da sebi in svetu dokažete, da je v vas vsaj kanček ekologa, potem brez tegale ni za biti.

Ni treba, da je knjiga debel špeh, da se človek iz nje nauči vse, kar rabi. Tukaj je kratko in jedrnato opisano in z grafi, tabelami, skicami pospremljeno, brez balastnega blebetanja.

Kakšen avto izbrati, kakšno moč mu dati glede na težo in aerodinamiko, kako se kaj naredi, kakšno orodje se rabi, informacije kje je kaj in kdo je kdo...

... Skratka. Da ne bom zdaj jaz preveč blebetal ...

Če hočeš delati kaj na elektriko, potem je to knjiga, ki jo rabiš. Brez debate.

Peter je dosegljiv na tejle cifri: 041 757 300

Avtobusni prevozi in turistična agencija

Meteor, Cerklje, d.o.o.

Stara cesta 1 4207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: 04/25 28 300 Fax.: 04/25 28 301 E-mail.: info@meteor.si www.meteor.si

HIDRORAID Pomagali so še nam: Rogljiček, mesnine Žerak, Zavarovalnica Maribor, Aniso d.o.o.

Ljubljanske Mlekarne, Žito - PE Maribor, Mercator PE Ptuj s poslovnimi partnerji in Citroën Slovenija.

POSEBNO OBVESTILO

Žal - tudi to se zgodi. Ampak vse bomo popravili naslednjič!

Spak je tokrat tako poln, da so morali odleteti nekateri prispevki. Naj prizadeti ne zamerijo uredništvu, ampak jaz sem vesel, da je tako. To, da nas takole zasipate z materialom, je dokaz, da je klub poln aktivnosti, pa da je Spak zanimiv časopis. Poglejte, še na zadnjo stran časopisa smo morali dati prispevke namesto foto vtisov.

Naslednje številke bodo še bolj polne, saj se bomo začeli vse bolj posvečati 20-ti obletnici kluba, retrospektiva, pogovarjamo se tudi o dveh publikacijah - manjši žepni knjižici o klubu in

biografiji spačkarjenja pri nas.

Ta mesec so “odleteli” Se opravičujem za zdaj, zato pa bo naslednjič prioriteta: • KOSTANJEV PIKNIK Maribor • Glasilo Avalanche in pogovor o pobratenih klubih z Jeffom Colmerjem iz Southamptona • ŽENSKI PIKNIK • Citroënove novosti, C4 Aircross ...

• videonovice bySegij, o videu Trdoživi ...

• o 'kazenskih' semaforjih ...

Na... zdaj je pa zmajkalo še prostora za napisat, kaj bomo naslednjič dali

notri...

31

Zapisnik sestanka predsedstva Citroën kluba Slovenije Prečna, Novo mesto, 05.11.2011

Prisotni člani predsedstva: predsedniki sekcij: Robert Zupančič (BR), nadomestni član Janez Ramšak (CE), Robert Prevorčič (MB), Rok Petkovšek (VR), Dejan Orovič (PRL), Matija Florjančič (GO), Janez Kobal (LJ), Vojko Jazbec (KP), Leon Oblak (RA), predsednik kluba Franc Hlebec, podpredsednik kluba Aljaž Stare, blagajnik Katja Skok, tajnik kluba Mateja Kobal Opravičeno odsotni člani predsedstva : predstavnik sekcije Murska Sobota Ostali prisotni: Egist Zagoričnik glasilo Spak, Rok Malovrh spletna stran, Aleš Krajnčan A.C.I. DNEVNI RED: • Poročilo s srečanj in ostalih dogodkov v letu 2011 • Srečanja v letu 2012 - program srečanj • Izvedba kandidature za svetovno srečanje • 20. letnica kluba • Spak in spletna stran • Finančno stanje • Razno: - določitev višine članarine za leto 2012 - članska izkaznica - novosti SVAMZ - avtobusni izleti - novosti 1. Poročilo s srečanj in ostalih dogodkov v letu 2011 Srečanja v letošnjem letu so bila dobro izvedena.

V letih, ko je svetovno srečanje se mini srečanj udeležuje manj ljudi. Povečanje števila srečanj bi bilo nesmiselno, ker članom za udeležbo na vseh že zmanjka časa. Na srečanjih je potrebno skrbeti za kvaliteten program z zanimivimi novostmi.

2. Srečanja v letu 2012 Določili datume srečanj Citroën kluba Slovenije. datum

sekcija

Srečanje

17.03.2012

CE

Gora Oljka

32

07.04.2012

KP

Kubed

26.04. - 02.05.2012

Klub

Prvomajsko

26.05.2012

CE

Raid

15.06. - 17.06.2012

GO

Spomladansko mini

12.07. - 15.07.2012

PRL

Hidroraid

07.09. - 09.09.2012

KP

Jesensko mini

06.10.2012

MB

Kostanjev piknik

17.11.2012

RA

Ksinz'l

15.12.2012

VR

Prednovoletni žur

Za organizacijo prvomajskega srečanja je izbrana ponudba agencije Sonček; Lanterna, Poreč.

Glasovali o spremembi kraja izvedbe prvomajca. Za ne spreminjane lokacije prvomajskega srečanja je glasovalo 11 od 15-tih članov predsedstva.

Zaradi selitve bi lahko imeli probleme z motenjem nočnega miru in bi morali zaključevati aktivnosti ob 22-ti uri.

Srečanje članic bo v organizaciji sekcije Maribor dne 09.06.2012.

3. Izvedba kandidature za svetovno srečanje Kandidatura je bila izvedena na visokem nivoju.

Organizacijski odbor se najlepše zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in kakorkoli pripomogli pri izvedbi.

Klub temu, da na izboru za organizacijo svetovnega srečanja nismo bili izbrani, je klub uspešno predstavil svoje delovanje in svojo prepoznavnost v svetu.

4. 20. letnica kluba 15.02.2012 klub praznuje 20-to letnico delovanja. Za 10-to obletnico je bila izvedena slavnostna akademija na Vrhniki. Predsedstvo se je soglasno odločilo, da 20 letnice ne praznujemo na enak način. Na prvomajskem srečanju se 1 dan nameni

praznovanju.V letošnjem letu naj se na vseh srečanja omenja oz. izvaja aktivnost v zvezi z praznovanjem.

Predsedstvo je odobrilo izdelavo zastav s pripisom 20 let kluba.

Egist Zagoričnik pripravi članek ob 20 letnici kluba, ki bo objavljen v glasilu SVAMZ-a.

5. Spak in spletna stran Egist Zagoričnik dela Spaka že 4 leta. Prosi za pomoč pri sestavljanju glasila. Zaželeno bi bilo, da bi nekoga uvedel in bi ta lahko pozneje prevzel uredništvo.

6. Finančno stanje Trenutna stanje je pozitivno. Konec leta predvidevamo, da bomo zaključili z minimalnim negativnim stanjem, kar je posledica stroškov z izvedbo kandidature. Pričakovani izdatki v letu 2010 so še položnice za članarino, pošiljanje Spaka, koledarčki.

7. Razno Članarina za leto znaša 15,00EUR. Rok plačila 31.01.2012. Po tem roku se članom izdajo članske izkaznice za leto 2012.

Osnutke za članske izkaznice predsedniki ali člani posredujejo predsedniku ali tajnici. Članom SVAMZ-a je omogočena ugoden najem avto vleke. Plača se le goriva.

Predsedniki in člani naj posredujejo ideje za avtobusni izlet v jeseni 2012.

Zavod Ivana Cankarja Vrhnika se zahvaljuje za uspešno izvedbo srečanja starodobnikov na Vrhniki Predsedstvo poziva člane sekcije Murska Sobota, da izvolijo predsednika, ki bo sodeloval pri vodenju kluba.

Sekcija Prlekija obvešča, da imajo večji šotor, ki ga posodijo za klubske namene Na sestanku A.C.I. predlagamo, da Aleš Krajnčan poda pobudo, da se določijo minimalni standardi izvedbe svetovnega srečanja. Mnenje predsedstva kluba je, da je bilo svetovno srečanje 2012 v Franciji slabo izvedeno.

Ker ni možno vzpostaviti kontakta s članom nevladno organizacijo NIZNI, se za spremembo statuta in uskladitev le tega z novo zakonodajo

33

poišče drugo pomoč. Od predloga k priključitvi klub odstopa.

Rok Malovrh uredi s Trdoživimi avtorske pravice in pravice za izvajanje za novo himno.

Naroči se tiskanje 600kom koledarčkov. Razdeljevali jih bodo predsedniki sekcij.

Podana je bila ideja, da se poleti uredi ugodnosti za 1 teden bivanja v kampu v Sloveniji. V tem času bi se lahko s popustom dopustovali člani in člani sorodnih klubov iz tujine. Na prvomajcu se poizve ali obstaja interes za tako letovanje tudi pri tujcih.

Dopustovanje bi lahko predstavljalo obnovitev poznanstev bivšega YU AS kluba.

Določili datum sestanka predsedstva, ki bo 11.02.2012 v organizaciji sekcije Celje v gostišču Pri šoferski mamici.

Zapisnikar: Mateja Kobal Overovitelj: Franci Hlebec Par hitrih od urednika: - v izogib neprijetnih situacij že zdaj delajmo na moji zamenjavi. Tudi Džepl mi je za Spaka prvič povedal veliko prej, kot sem ga dejansko dobil v roke. Delo s časopisom je prava milina, člani sodelujete zares vzorno. Predvsem se pa išče grafičnega oblikovalca. Sam imam zelo veliko dela (letos sem bil zato samo na 11 srečanjih) in ni lahko.

- poudarjam: Spak se tiska črno-belo, vendar nastaja v barvah, zato si ga le oglejte tudi na naši internetni strani.

- dal sem pobudo za Spačkove počitnice. Ideja je bila dobro sprejeta, je pa nešteto možnosti, zato smo si dali čas za premislek in nove ideje do naslednjega sestanka. Sodelujte!

- aha, še to: ALI JE KDO NAROČIL URADNI VIDEO S SVETOVCA V FRANCIJI? IN ČE JE - ALI GA JE TUDI DOBIL??!?

www.citroen-klub.si

NAJBOLJ JESENSKI MURSKA SOBOTA BORUT HORVAT PreĹžihova ul. 12 9000 Murska Sobota Fon: 031 691 344

CELJE MATJAĹ˝ PIRNAT Ane ZihErl 12, 1000 Ljubljana Fon: 031 311 327 Emajl: martin.pirnat@siol.net

Klubska izkaznica CKS ni kar tako!

LJUBLJANA JANEZ KOBAL MatjaĹževa 15, 1000 Ljubljana Emajl: kobalovi@siol.net

KOPER VOJKO JAZBEC Ĺ torje 44, 6210 SeĹžana Fon: 031/599 730 Emajl: jazbecv@gmail.com MARIBOR

PRLEKIJA DEJAN OROVIČ Bukovci 117/c, 2281 Markovci Fon: 040/338 810 Emajl: dejan.orovic@teleing.com www.citroen-pla.net

Robert PrevorÄ?iÄ?

Ul. Luke KruniÄ?a 33 2204 MiklavĹž na Dravskem polju Fon: 040 771 144 info@aniso-si.com www.citroen-klub.si/ sekcije/maribor/index.html

RADOVLJICA

VRHNIKA

LEON OBLAK Levc HraĹĄe 20, 1216 Smlednik Fon: 041/254 255 Emajl: leon.oblak@amis.net www.citroen-klub.si/sek-ra.html

ROK PETKOVĹ EK Pavkar Jezero 103a, 1352 Preserje Fon: 051/368 900 Emajl: rok.petkovsek@gmail.com www.citroĂŤn-klub.si/sek-vr.html

NOVA GORICA

ROBERT ZUPANČIČ Ljubljanska c. 56 8000 Novo mesto O41 392 390 robert.lagoon@siol.net

MATIJA FLORJANÄŒIÄŒ CvetliÄ?na ul. 44 5250 Ĺ empeter pri Novi Gorici Fon: 051/310 516 Emajl: matijaflorjancic@gmail.com www.citroen-klub.si/ sekcije/gorica/sek-go.html

Ĺ e zadnja opomba uredniĹĄtva:

spaÄ?karska fotka meseca in CITROĂ‹N KLUB SLOVENIJE FRANCI HLEBEC Fric Pot k studencu 9, 1360 Vrhnika Fon: 031/385 854, 01/755 36 77 Emajl: franci.hlebec@gmail.com www.citroen-klub.si Tajnica kluba: MATEJA KOBAL MatjaĹževa 15, 1000 Ljubljana Fon: 051/630 357 Emajl: kobalovi@siol.net

SPAK GolniĹĄka 28, 4000 Kranj Fon: 031/496 292 Emajl: etedoron@gmail.com Rezervni: mucy@tele-cable.net www.easymucy.com

IGLU Ĺ PORT www.iglusport.si

APARTHOTEL VILA TOPLICE www.vilatoplice.si

CITROĂ‹N MERLAK 01 755 1007

VRQFKHN FRP

PREKOM 15% popust

BREŽICE

BlagajniÄ?arka kluba: KATJA SKOK Ĺ torje 27, 6210 SeĹžana Fon: 031/798 981 INTERNET: ROK SCHPN MALOVRH Emajl: skok.katja@gmail.com www.citroen-klub.si

Nekaj odliÄ?nih idej, kje lahko s Ä?lansko izkaznico uveljavite 10% popust:

Ä?estitke paru; dokler nekdo ne prijavi bolj hude CITROĂ‹N KLUB SLOVENIJE fotke od tele, JE TUDI ÄŒLAN SVAMZ TA OSTAJA!!!

www.prekom.si

WHU PUH{D 6RQÄ°NRYLK SRVORYDOQLF xLURP 6ORYHQLMH

VOZA www.voza.si

Ugodnosti za Ä?lane Pozdravljeni, smo podjetje, ki obnavlja in proizvaja razliÄ?ne avtodele za podvozje (konÄ?niki, roke, vilice, zglobi itd.), Prekom d.o.o. iz Horjula. Morda nas bolje poznate kot Vargalant, d.o.o. Horjul, vendar je sedaj ves avtomobilski program Ĺže dve leti na podjetju Prekom d.o.o.. ÄŒlanom CitroĂŤn kluba Slovenije ponujamo 15% popust za vse nove in obnovljene avtodele iz naĹĄega programa. Poleg tega pa klubu pri vsakem nakupu vaĹĄega Ä?lana podarimo ĹĄe 15% od neto zneska od nakupa.

VeÄ? o nas si lahko preberete na spletni strani

www.prekom.si info@prekom.si

SploĹĄen rabat za vse Ä?lane je 20% tako na blago kot na storitve in pnevmatika 135/80R15 Nankang letna Redna cena 79,90 za Ä?lane 57,00 eur FELNAR PTUJ DRAGO LJUBEC S.P. SP.HAJDINA 7 2288 HAJDINA - PTUJ 00386 40 848 014

Sornike za A-serijo, po originalnih specifikacijah, ima Stelio Vido sporoÄ?a: TOTAL 5000 in 7000 se dobi v Kranju v trgovini Euroton, to je na Primskovem za centrom Dolnov. VpraĹĄte sekcijo Radolca.

Živjo,

V nedeljo dne 9.10.2011 smo Goričani ponovno organizirali sestanek v naravi. Plani so bili veliki, a nam jih je žal vreme malo “pofižilo”. Namenjeni smo bili na Lokve, a ne boste verjeli, v soboto je zapadel sneg, tako je bilo potrebno traso ustrezno prilagoditi. V nedeljo smo se tako odpravili na prijeten sprehod od Solkana proti Podgori natančneje do Goriškega parka od Soči. Po približno uri in pol hoje smo v parku zasedli najbolj sončno mizo s klopcami in uživali v dobri družbi, hrani in pijači in toplem sončku. Otroci so uživali, odrasli tudi (predvsem na pikniku na vmesni točki v parku in na cilju pri Černetičih).

Obenem bi izkoristili priliko, da naši Tinki, Vaskotu ter velikemu bratu Jaši čestitamo za novega družinskega člana Maksa.

Maks se je rodil 30.08.2011 ob 23:01 uri. Njegove mere opravičijo njegovo ime, težak 4.080 kg in visok 57 cm. Škratka iskrene čestitke v imenu članic in članov goriške sekcije.

Pa kar tako naprej. Maks se je že udeležil prvega sestanka po njegovem rojstu

Radio SLO 1. program: za trenutek naj odložita delo...

Sekcija Radolca čestita Poloni Florjančič, po domače Erazmovi Mami in njenemu Janezu, po domače Breznikovemu Atu za naraščaj.

Erazem se že privaja na spačkarski way-of-life (poležava ob svojem spačku, op. ur.)