Spak 118 by Citroën klub Slovenije

glasilo Citroën kluba Slovenije

etedoron@gmail.com

september 2011

ŠTEVILKA118 Citroën klub Slovenije je bil ustanovljen 15. 2. 1992

In vendar se vrti! Nekoč, v 'tistih' časih, je bil zakon glede tega, kako sme nek avto zgledati, zelo strog. Prav spomnim se, ko smo hoteli poštrihati amija, kakšna so bila navodila: osnovne barve mora biti najmanj 60%, sprednja in zadnja maska morata biti enake barve, avto mora biti simetričen, najtanjši pas dodatne barve širok najmanj 10 cm... Poslikani avto so bili zato redek pojav, najdrznejši do bili še ravno spačkarji, ki so blatnike dali v drugo barvo ali že kaj... Bila pa je 'niša', kjer zakon ni predvideval nič v zvezi z napisi. Tako da je (bilo) par avtov, ki so nosili razne napise ali celo nalepke. Saj se spomnite: »ne smej se, tudi ti boš nekoč star«, pa »ko bom velik bom mercedes«, pa tudi kaka misel se je utrnila. »sex & drive & rock'n'roll«, »sem kakršen sem in nič mi ne moreš« (prevod) ... V spomin na to zvrst spačkarske umetnosti

Reci, piši: Mucy

je tudi tako popisana in poslikana moja spaka Šeherezada. Konec koncev gre za del avtomobilske kulture, ki bi tudi morala biti dokumentirana v veteranskih dokumentih, ne samo tehnični podatki. Ker noben spaček ni zgolj tehnični skupek svojih delov. A začuda izginjajoči avtomobilski umetnosti na čast ni postavil spomenika kak spačkar, pač pa naš nekdanji razredni sovražnik, fičkotar (glej sliko spod). Bravo, bravo in še enkrat bravo za odlično misel. Naj vam bo vsem v dobro voljo.

v kolorju: www.citroen-klub.si

Tu se zares začne ...

SPAK je glasilo ljubiteljev in voznikov Citroënovih vozil Slovenije, izdaja ga Citroën klub Slovenije.

Ali tvoj avto potrebuje pomoč? ... dovoli da ti pomagam. Janez Kežmah +386 (0)41 511 626 2cv.ak350@gmail.com Na zalogi tudi novi deli. Pokličite!

Prispevke honoriramo samo po predhodnem dogovoru. Pišite tako, kot ga pijete: zmerno. Podatki v prispevkih so napisani v dobri veri, da so resnični. Aja, še to: prispevkov NE lektoriramo! Spak ni v prosti prodaji in ga prejemajo člani kluba, občasno prilogo Travel With Spak pa po emajlu vsi, ki želijo. 118. številko so krojili: Mucy, Aleš, Vido, Vojko, Gaši, Katja in drugi :) Odgovorni: Egist Zagoričnik Mucy. Zmeraj. © Logotip SPAK Mladinska Novinarska Šola 2008, avtor: Luka Stare © Logotip Easy Mucy 2010 Zoran Smiljanič Prispevke pošiljajte sem / Send your articles here: E.Z. Mucy, Golniška 28, SI-4000 Kranj, Sovenia mucy@tele-cable.net etedoron@gmail.com Naslednja številka bo izšla, ko se bo pekel kostanj vendar jo bomo večino pripravili že prej, zato ne čakajte. Ksinzl, prednovoletno in druge žurke. Ne čakat!

DS5 NA CITROEN-pla.net

piše: Alko

Naš sekcijski planet je svetlo nebeško telo Internetne Citroen galaksije - že več kot sedem let! Od nedavnega deluje kot (prenovljen) spletni časopis, kjer lahko najdete obilico novosti iz klubskega življenja, iz Pariza - ali pa Šanghaja... Nekako nam je (našemu WWWrbi) namreč uspelo se dokopati do uradnih fotografij nove DS5 še pred uradno predstavitvijo na Citroenovem Facebooku - kar je seveda pomenilo manjšo revolucijo na strežniku našega planeta. Rekordno število uporabnikov na strani je 216, z dne 18 apr, 2011 - 11:30... Iz katerih koncev sveta pa je DS5 privabila radovedneže na naš planet, pa si poglejte na spodnji potički... Tako

negujemo tradicijo še od predstavitve C6 iz leta 2005, ko se je odvijala podobna zgodba... Kaj pa DS5? Poglejte si jo... lepa, samosvoja, tehnično izpiljena - saj predstavlja absolutno novost: dizelski hibrid; kaj? Ja, močan 160 konjski HDi žene prednja kolesa, električni 40 konjski pa zadnja; po avtocesti dela dizel (ki fila električnega), po mestu dela štromar (zadnji pogon!) - po gorskih serpentinah, snegu, blatu ali po želji - pa delata oba! Torej 4X4 a la Sahara... To je pa sistem, s katerim je Citroen spet lep čas pred konkurenco - iz tega vidika mu ime DS še najbolj pripada...

citroen-pla.net

Fotopis: France 2011 Aleš Alko Krajnčan

Kam se bomo letos odpravili na počitnice - ni bilo dileme... Kot je pri nas v navadi, od leta 1997 vsaki dve leti obiščemo državo, ki je gostiteljica svetovnega srečanja Spačkov ter ostalih Citroenovih starčkov; na naše veselje, je bila to letos Francija! V deželi sira in Citroenov se je obetalo megalomansko srečanje - o katerem se bom razpisal kasneje; v Franciji, (katere veliki ljubitelji smo) pa živijo tudi naši družinski prijatelji, družina Carre - s katerimi smo se spoznali na potovanju po Grčiji, ki je takrat gostila Svetovca. Od takrat se redno dobivamo in smo postali resnično dobri prijatelji. Pot nas je vodila čez Avstrijo in Nemčijo, ter čez lavine dolgočasnih avtocest in še bolj dolgočasnih nemških avtomobilov... Po 1000km smo prečkali Ren in si čez noč odpočili v low budget hotelu Formula 1 - za 34€ smo dobili čisti sobo, vročo vodo in varen parking. Mestece Saverne je zelo lepo - okrašeno z alzaško arhitekturo (lesene fasade) ter prekopano z kanalom reke Ren - po katerem je razvit navtični turizem. Alzacijo je skoraj krivično imenovati Francija, saj so vsa imena nemška in večina prebivalstva govori tekoče nemško - a croissante, baguette pa imajo! Do našega cilja nas je ločilo le še 700km - po podeželskih cestah in cesticah, obdanih z gradovi, neskončnimi polji žita in ogromno starimi Citroeni... Od Pujsov, Spačkov, C15... Vise in BXi, kakšen GS/A ali pa CX; ogromno! Zakaj imajo toliko mlinov na veter nam je bilo kaj hitro jasno: vseh 700km na zahod smo bili deležni močnega vetra, naravnost v čelno površino naše Dyane, ki je bila naložena tudi v mansardo; več kot 95km/h je bi-

lo redko na števcu in temu primerno dolgo smo se vozili. A bilo je vredno: za moj rojstni dan nas je čakala pogrnjena večerja, ohlajen Champagne, več hodov dobrot, vina, sladic... Nepozabno! kljub pozni uri in utrujenosti smo še pozno v noč klepetali in cmokali od dobrih okusov. In ob vsakem obroku je tako! Pa naj bo to zelo enostavno kosilo v kampu, ali naj bo to večerja za rojstni dan: Appero, predjed, glavna jed, solata, vsaj tri vrste sira in sladica. In seveda kozarec vina - ne več in ne manj. in vedno je tako! Pa naj bo v delavski kantini, v šolski menzi (tam vina za šolarje ni - sir pa je!) ali doma. Obrok je dogodek, katerega se veselijo, o katerem govorijo, ob katerem uživajo. In če pokažeš zanimanje za njihovo Coussine, si zvezda! Hrano cenijo, je ne zavržejo, se ne nažirajo. Med kosilom, ki je najkasneje ob 13h, in večerjo, ki je okoli 20h-21h, ne jedo ničesar. Dan je pomaknjen v večer, saj je do 22.30 svetlo in jutro se ne začenja pred 9. In še nekaj: Francija ni dežela za vegetarijance; razen če ostrige, polži, žabe in še marsikaj drugega ne štejejo za meso. In tukaj postane jasno, zakaj delajo takšne avtomobile: uživaške, lahkotne, udobne - preproste, pa vendarle trmasto komplicirane... Na sle dnji dan smo pre-

živeli na izi, se podali do bližnjega Chatellraulta, majhnega delavskega mesta - malo po trgovinah, malo pa zijala past. Mesto je znano po starem mostu čez reko Vienne in modernem spomeniku sredi krožišča, ki ponazarja roko (kot delavsko silo) po kateri vozijo legendarni avtomobili - seveda tudi naš Spak. Zvečer smo se z žabo (sedem komadov) odpeljali k staršem od Christelle na večerjo. DS je namreč registrirana za 6 oseb, otrok do 10 let pa po francoskih zakonih šteje za pol človeka - včasih se mi zdi, da smo pri nas pravi zmagovalci kaj se kompliciranje tiče... Večerja? Ja, seveda... od 20h do 24h... polži, takšne klobase, lososov namaz, takšen krompirček; še dobro da redno tečem... Naslednji dan smo se podali v Nantes - mesto ob delti Loare, že začinjeno z Atlantikom in bretonsko kulturo. Bivali smo v stanovanjcu, ki je sicer v lasti sestre od Christelle, a je bila na počitnicah. Nantes je znan po piškotih Lu - Albert keksov torej ni izumil stari Kraš ;-) in po Julesu Vernu, mojstru znanstvene fantastike. Obiskali smo oba muzeja, otroke je navdušil Vernov, v katerem so narejeni stroji po Vernovih idejah (10 000 milj pod morejm, Potovanje v središče zemlje ipd.) in jih otroci smejo uporabljati - saj so vsi zasnovani na “človeški pogon”... Višek vsega je šest metrov visok slon, ki se sprehaja po mestu, tuli, premika svoj velikanski rilec in šprica vodo. Žene ga Cumminsov 500 konjski motor in 1800l hidravličnega olja! Tudi klasičen vrtiljak, ki je v vsakem tu-

rističnem mestecu, ni manjkal. Naslednji dan smo obiskali center mesta ter se prepustili gurmanskih užitkom v eni izmed Creperie - kjer pripravljajo ajdove palačinke, nadevane bodisi s sirom, klobasami, slanim maslom ipd... zraven gre sajder - jabolčnik. Po dveh mestnih dneh smo odrinili “na morje”. Guerande je srednjeveško mestece, polno turističnega vrveža, uličnih umetnikov in slaščic. Našli smo čokoladarno, v kateri so imeli Traciona iz čokolade... Uff... Utaborili smo se na polotoku La Croisic, ki je ribiška destinacija in privablja predvsem francoske turiste. Lep in poceni kamp, krasna peš potka okrog polotoka... Odprta streha, peščene plaže; pa seveda ribja juha in Cassulet francoski pasulj. Naslednji obisk si je prislužilo lepo pristaniško naselje z pojmljivim imenom: Pornic; ko smo naših francozom povedali, kaj je to po naše, smeha ni manjkalo. Seveda smo se morali ustaviti v Pornicu, se malo poslikati in pisati domov... Saj ne dobiš vsak dan kartice iz Pornica, ali? Naslednja točka, kjer smo ostali dlje časa, je bil otok Noirmoutier. Znan je po dostopu nanj - saj je cesta, ki vodi nanj, odprta le kakšne štiri ure na dan. Dostop Le Gois, kot se imenuje, je namreč 20ur na dan zalit z vodo, na račun zelo velike bibavice (3m) ga plima povsem zalije. Cesto počistijo alg in nato med školjkami pelješ na otok. Noro! Na 5,5km dolgi cesti je na vsakih 500m stolp, na katerega splezaš, če te ulovi plima... Seveda je to

srečanju, je preživel ognjeni krst in nam na poti ni povzročal nobenih težav... Na otoku je prejel še polituro, doma pa še malo šraufarije; Po dveh opranih žehtah smo jo skupaj z Rosalie (njuna hčer, stara 8 let) mahnili v Futuroscope (http://www.futuroscope.com/), tretji največji francoski zabaviščni park. Veliko atrakcij, na čelu pa Arthur in minimojčki ter divja 4D vožnja na pikapolonici... Tudi pristanek Apolla 11, Mali princ in še veliko reči so navdušile najine tri otroke... Ljudem ni bilo nič jasno - družina s tremi otroki, iz Slovenije, z Dyano - otrok pa edini govori francosko! (moje žlobudranje ne šteje...) Na poti v Futuroscope pa smo doživeli (menda) najbolj smešno prigodo počitnic... Na hitri cesti smo prehiteli (!) novo, temno modro C4-ko - v njej dva možakarja, dve anteni... takoj sem vedel gandermerie... Prehiteli so nas nazaj, ustavili na avtobusni postaji. Zelo vljudno so prosili za dokumente, eden je govoril dobro angleško. Povedal je, da je vse OK, le eno, malce nenavadno prošnjo ima... Njegov sodelavec je namreč strasten numizmatik in bi želel imeti kakšen slovenski Euro kovanec... Kaj si nor... Seveda smo jih poiskali, se nasmejali - saj še od policajev nikoli in nikjer nisem dobil denarja! Face... Potem je napočil čas za svetovno srečanje: moje in Dyanino deveto, Minkino osmo, Nušino peto in Črtovo tretjo; Bilo je... megalomansko! Več kot 7000 citroenov na kupu je vsekakor podvig, ki ga bo težko ponoviti. Prvotne težave na recepciji na srečo niso uspele pokvariti pozitivnega vzdušja na srečanju... Mogoče so “težave” švoh beseda za povsem zmedene, nesposobne francoske organizatorje, ki so kot kure brez glave letali sem ter tja, na recepciji pa jih je bilo manj kot na naših mini

veljalo nekoč, zdaj je natančno izračunano kdaj bo plima, in cesto takrat tudi zaprejo, saj plima pride “s hitrostjo konja v galopu”. Naša Nuša je stvar vzela zelo resno in zagnala pravo paniko, ko smo se za fotografiranje sredi Le Gois ustavili. Lep kamp, neskončna peščena plaža in ne preveč turistov jo je pomirilo - in nas tudi. Tržnica v bližnjem naselju, nakupljeno domače vino, sadje, siri in seveda ostrige so nam povečale veselje pred kosliom. Na veliko začudenje naših Francozov so ugotovili, da noben od nas še ni jedel ostrig. “Oh lala”, so vzdihnili... Surova, živa školjka, ki vsaj malo spominja na vsebino izpraznjenega nosu, se je izkazala za odlično! “A dobro prežveči”, je rekel Laurent, “saj je še živa!”. Malo popra, poplakšeš z bordojcem... Oh lala! Otok je znan po solinah, katere morje polni le s pomočjo bibavice... Znan pa je še po nečem: za vsakim vogalom je namreč vsaj en Mehari... Mislim, da se je “mojemi pajdoši Vinotoči kucalo”... Vse polno majhnih restavracij, v katerih so hit školjke (dagnje) z pomfrijem - zraven pa gre svetlo pivo... Ostali čas smo izkoristili za brezdelje, poležavanje, kopanje, tekanje. Obiskali smo še pristanišče ter slavno plažo, na kateri so si konec prejšnjega stoletja bogatuni postavili bele hiške, v katerih so se preoblekli. Te hiške so danes atrakcija te plaže; bel pesek, veter iz Atlantika in dopustniki. 250km nazaj k našim domov je minila lepo Spaček, ki ga je Laurent glihkar obnovil (special 1987) z namenom, da bi ga prodal na svetovnem

srečanjih - verjamte ali ne! Nekateri so jezno in razočarano čakali več kot 9 ur v vrsti, brez vode, veceja... druge je policija pospremila na “raid” okoli Salbrisa, spet tretje so spakirali na industrjsko zemljišče, kjer so čakali na pojenjanje gužve - pa se tega niso dočakali... Na koncu je “dekl dvignilo” tudi (drugače zelo tolerantnim, uslužnim in prijaznim) žandarjem: organizatorjem so ukazali, da naj spravijo vse udeležence v kamp - ne glede na prijavo ali ne! Tako je bilo na vsakem posamezniku, če je šel po vrečko (in nalepko ter zapestnice) ali ne... Mi smo se naredili “francoze” in z balkansko iznajdljivostjo prišli v kamp v slabi uri in so se nam družine, ki so čakale vso noč, pošteno smilile... Tudi kamp je bil premajhen, saj so Spački bili po vsem mestu... na dvoriščih potrpežljivih Salbrižanov, v parku, v gozdu... Na splošno se je mesto veliko bolje pripravilo na nas kot pa organizatorji: izložbe polne Chevronov, Spački parkirani v supermarketih, posebne Citro-ponudbe povsod; celo v privat hišah so nas ljudje pozdravljali s Citroenovimi zastavicami... in do konca stoično prenašali povsem zabasano mesto in nacionalno cesto N20, ki poteka skozi mesto. Organizatorji pa do konca niso poštimali določenih osnovnih stvari: v big tentu ni bilo klopi - tako je čudovita gastronomska ponudba (siri, ribe, žabe, polži, vino) bila vredna bolj malo, saj se nisi mogel nikjer usesti... Seveda pa ni bilo vse slabo, daleč od tega: v vrečki smo dobili plaketo za svojo Citrono, leseno zagozdo z logojem srečanja (kot je imajo Amiji pod havbo), bon za 4€ v supermarketu... Tudi muzej je bil opasen: TPVji (vsi na kupu prvič od leta 1939 - saj je bil tam tudi TPV pick-up, ki ni v lasti konzervatorija), vsi modeli Spačkov, vse evolucijske stopnje motorjev, modelčki, igrače, dokumenti... Pustolovski Spački (raid Persepolis, raid Afrique...)... Pred muzejem (na prostem) pa odkačene predelave na temo 2CV: od traktorja do nekakšnega Segwaya - vse se je našlo...) Boljšjak ogromen, cene zmerne, robe ogromno. Tudi ura-

v kolorju: www.citroen-klub.si

dni Citroen štand je bil stoj i gledaj: DS3 WRC, študijski Revolte, športni SM mamba, WRC simulator za otroke... Superca! Ampak vrhunec vsega je bila naša kandidatura za svetovca 2015 - ki smo jo sicer (na knap) izgubili - a to sploh ni pomembno... Predstavili smo se odlično, delovali smo enotno, sproščeno, organzirano. Red tent je bil žur plac, vino, tenstan krompir in krajnske klobase so kar kopnele - zanimanje za Slovenijo je bilo veliko večje kot za tekmico - Poljsko, ki je na koncu zmagala. Tudi naša predstavitev na odru je bila profesionalna, sproščena, zabavna. Filmček izpod rok Roka Petkovška je pravo remek delo, upam, da bo čimprej na YouTubu - ker je res dober! Na koncu smo imeli občutek, da se nam države, ki nas niso volile, nekako opravičujejo in nas vzpodbujajo za kandidaturo v Španiji. In ko smo videli presrečne Poljake, ki jim je končno uspelo, smo bili srečni tudi mi. Na vsezadnje gremo čez štiri leta na dopust in ne delat. Glih do zadnjega dne smo prehodili vse kotičke ogromnega (in vseeno premajhnega) kampa, se pozdravili s starimi prijatelji, spoznali nove in se s težkim srcem poslovili - čez dve leti v Španiji! Nas je pot, skupaj s še eno prleško oranžno Dyano (Familija Čamili-Jurčec) odnesla v “naše” stanovanje v Pariz. Tam smo v treh dneh obdelali ogromno: Champs Elysee, C_42, Tour Eifell, Notredam, Grand palais, Louvre, Montmartre, Pigale, La Defense... seveda vse z metrojem in peš; tudi zloglasno Patriško obvoznico Periferique sta Dyanici preživeli in se od Francije poslovili z prenočitvijo v že znani Formuli 1 Saverne... sledilo je 1000km dežja, avtocest in 16ur - pa smo rekli: ljubo doma, kdor ga ima! Prevozili smo 4434km z povprečno hitrostjo 64,5km, v avtu pa (v 20 dneh) preživeli 68:24 ur... Dyana pa... Merci Madame! kot vedno, kapo dol! Brez enega problemčka, brez kaplice dolitega olja, brez stresa...

Prvi vtisi s svetovca...

2CV Mucy

Welcome camp v Sarrebourgu. Muzej in dobrodošlica sta se pozneje izkazala kot najboljši del organizacije okoli svetovca. Kamp je bil po kvadraturi komaj za tiste udeležence, ki so se prijavili vnaprej in mnogi (1-2000 avtov?) so ostali izven prvotno začrtanih meja svetovca. Vseeno smo uspeli zbasati dovolj prostora za naš 'red tent' ki je v trenutku postal ena največjih atrakcij Salbrisa... Koprčani so vzeli Poljake v svoje roke in jih pridno nalivali s Šmadronnayem, kot smo zakamuflirano poimenovali našo ubitačno šmarnico...

Čakajoči v “tampon zoni”, kjer smo izgubili povprečno 5 ur samo zato, da smo se iz ene kolone razširili v 20 kolon in potem so nas v eni koloni peljali na recepcijo. Bullshit! Mar bi naredili 30 recepcij, pa bi šlo hitro kot bi mignil! Sam sem bil zaradi Pipijeve 'diplomatske' spretnosti notri med najhitrejšimi, že v 6 urah, žalostni rekorder v nasprotni strani pa je bil Niko Nikolčič, ki je prišel tja pred mano, a so ga poslali na neko čakalno parkirišče, kjer je obtičal do jutra - skupno okoli 24 ur. John in Tanja sta uspela ob intervenciji policije, ki je končno prevzela komando nad kaosom, ob pol polnoči... Prasci. Kar se vstopa na svetovca tiče, ne najdem MILEJŠE besede.

SLO Raztur na predstavitvi. 'Trdoživi' so nažigali, folk je tulil od navdušenja, z nami so naše barve pomnožili še Portugalci, Nizozemci in Angleži, pa še ni bilo dovolj. Kljub malce kislim obrazom pa smo bili zadovoljni: 11. po številčnosti na svetovcu, a 1. na svetu po markantnosti. Boljših ni.

Aleš se je zapeljal z enim prvih furgonov, z zlomljenim srcem ga je moral vrniti lastniku... Avto je predel kot nov, niti malo ni škripal, pa tudi pleh je bil rjast samo površinsko... Kako jim rata... Takega plehovja je bilo tam na kupe. Cena? Drobiž! Samo 4000 evrov!

v kolorju: www.citroen-klub.si

Afterparty v znamenju Krasa

2 kubična metra buteljk, 200 kil sira, okoli 200 slovenskih spačkarjev. Dovolj le za 2. mesto. Saj je bilo na dlani - s tako predstavitvijo smo si skopali grob. Seveda so rekli, naj tokrat zmagajo Poljaki, saj bodo Slovenci potem morali v Španiji narediti še v drugo tako požrtijo! Ne vem, ne vem... Slovenci ne maramo iti dvakrat na led... Potem damo komu dvojko.

Ne samo da mora taca od pujsa biti posušena na kraški burji, pa da brez terana tudi v Franciji stvar ni ta prava, ampak tudi narjezati ha muoraste sezi ta pravo kraško pupo ... samo ji morate izkazat dolžno spoštovanje, ker ko ima punca s kraškim temperamentom nož u rokah, je bolje držat spoštljivo distanco... Šalo na stran, Katja je demonstrirala, kako se pravilno reže pršut, mi smo pa demonstrirali, kako se ga pravilno v treh sekundah pomlati. 1. sekunda: pršut, 2. sekunda sirčk, 3. sekunda teran. In potem tako naprej, ni važno v kakšnem vrstnem redu ...

Trdoživa ekipa - po mojem edini osmoljenci tega svetovca - bend se je res potrudil in požel gromek aplavz za svoj trud. Žal ni bilo sredstev, da bi jih pripeljali na oder v Salbris da bi zaigrali in žal tudi ne bo priložnosti, da bi zaigrali na svetovcu leta 2015. A bodo še druge priložnosti. Trdoživi se ne dajo. Slika za 1000 besed: mi SMO zmagali. Z Vojkotom sva si rekla: zmagovalno torto smo že dobili. To je naš klub. Svetovec 2015 bi bil samo smetanca na vrhu torte. Nič hudega, če jo nismo dobili tortica je naša.

Naredili smo tak razfuk, da so se Poljaki hodili k nam opravičevat, mi pa smo se jim rogali, češ do zdaj ste fletno prosjačili, zdaj boste pa 4 leta garali, nam pa ne bo treba.

Svetovec in povezovanja

še: Mucy

Zelo dobre odnose z Nizozemci smo navezali prek Ellen, tukaj jo s prijateljico vidimo, kako ponosno razkazujeta slovenske bedže. Ko smo imeli zvečer predstavitev, sta si našli balone in pripomogli k naši številčnosti. Ellen novembra praznuje en jubilej in ji bomo vrnili z obiskom. Slovensko-spačkarski slovar: slivovka - liquid diplomacy (obarvana v cviček-rdeče od šotora)

Pjer de Gaulle, Charlesov vnuk, ljubkovalno ga kličejo Pipi. Slovensko-spačkarski slovar: pes se je usral - fufu de Fifi Pipi je prdnil - pupu de Pipi

Spačkarji Iwo Jime - postavljanje red tenta

Roštiljada po YU-AS-klubovsko s Fickotom in njegovo Samoborsko-Siskovsko druščino. Siščansko? No, kakorkoli. Z njimi sem prebil lep dan, nato pa še dva dni ceste proti Sloveniji. Podebatirali smo kar precej. Velik problem med klubi je, da so slabo obveščeni, saj Spaka ne dobivajo. Tudi pri prvomajcu bi sodelovali, kaj predlagali, pomagali, a ne morejo, saj jih na sestanke predsedstva, kjer se o tem odloča, ne vabimo. 2CV Samobor, ki so sosedje Brežičanov, lani za septemberca sploh niso vedeli, a bi prišli. No, odslej bo, upam, bolje, saj sem kot urednik cajtenga obljubil bolj oseben stik. Če imamo že skoraj 50 let stare skupne korenine, jih moramo negovati.

v kolorju: www.citroen-klub.si

Po mnenju uredništva Spaka najlepši avto na srečanju.

Odličen izbor barv (na internetu se bo barve lepo videlo), perla bela, temnovijolična in zlata, minimaliziran kič. Za lepšo linijo je lastnik odstranil rogove luči in jih fiksiral na blatnike, havbo pa poravnal. Žmigavci z blank stekli in krom obročki, odbijač počiščen navlake. Edini dodaten krom: panti na zadnjih vratih. Pika na i - feltne z luknjami. Avto pa sploh ni bil na razstavi. Slučajna najdba!

Slovensko-spačkarski slovar (by Lara): potujem na srečanje spačkov - voyage de tralala

The Good, The Bad & The Ugly

še: Mucy YU AS Klub aktivnosti

Kaj je bilo na svetovcu dobro: - 7000 spačkov, 1 promil vseh avtov serije A. - Muzej spačkov, s prototipi in posebnostmi, celo nenavadno predelana Cimosova Diana DAK (sicer tako sesuta, da so k nam hodili gledat Vojkotovega, da so videli, kako to zares zgleda) - Nekaj konceptov iger - predvsem tekmovanje z avtomobilčki, narejenimi iz delov spačka - super ideja za vse starosti tudi za naša srečanja! - Največji bolšji trg z vsem. Ampak VSEM. - Tržnica z deli. VSEMI. - Predstavitev Slovenije v ‘red tentu’. Poljska, Španija in ICCCR Britanija SKUPAJ niso bili niti senca naših. Bravo! - Tuši (tisto malo kar jih je bilo) - Razstava lepotcev (čeprav sem v kampu po svojem okusu najlepšega odkril povsem slučajno) - Vsi s(m)o bili tam. Celo Graham Garnett (najboljša predelava spačka v Mariboru 1995, nazadnje na Nizozemskem 1997, nato pa je poniknil - avto še ima in pride z njim v Španijo), Phil Otley, Sean Connery (sicer je rekel, da je Frideric iz Francije in da ne razume angleško, ampak mu noben ni verjel, še posebej pa ne sorojaki Škoti), Eric Clapton (ali pa vsaj njegov brat dvojček) in drugi ... In okoli 91 slovenskih Citroënov - v tistem kaosu jih je zagotovo bilo še več, saj se nekateri niso mogli prijaviti, enim pa je prekipelo, pa se niso niti poskušali. - Enotnost in moč slovenske ekipe. Primerjati se jo da le z našo razposajenostjo na svetovcu 1997, ko smo prvič pošteno zažurali po Mariboru, ki je bil za nas hudo naporen. - Nastop Slovenije na glavnem odru. Čeprav je bil veliko krajši od Poljskega (mi smo bili pridni in imeli svojih dovoljenih 12 minut, medtem ko so Poljaki najedali s tistim svojim prosjaškim obnašanjem pol ure), pa smo bili tako hudi, da so se nam pridružili še nekateri Angleži, Portugalci ter Nizozemci, samo zato ker se jim je zdelo tako kul biti z nami. - Ni bilo dežja - teren je že brez tega hitro postajal kaša...

Predvsem je bilo najpomembnejše druženje s člani klubov nekdanje Jugoslavije. Veliko je bilo Hrvatov, edini trenutno registrirani hrvaški DAK je poleg vojkotovega žel veliko zanimanja. Pa Uroš je bil, zastopal barve A Kluba v Beogradu in pripeljal s seboj podmladek snemalcev, ki so delali novi spačkarski dokumentarec. Karizmatičnih Makedoncev žal ni bilo. Po našem »porazu« v zvezi s kandidaturo, je bilo tudi veliko govora o tem, kaj pa zdaj. Energija je tu, predvsem pa želja po nečem velikem. Ker se bližata dve pomembni obletnici YU AS Kluba, je bilo govora tudi o tem, da bi se spačkarska scena na tleh nekdanje Jugoslavije morala bolje povezovati in da prvomajec ni dovolj, saj ustreza samo nekaterim, medtem ko imajo drugi spačkarji drugačen okus, na kakšno veliko srečanje bi radi šli, vendar ga ni. Tu se bodo stvari premaknile. Ne, da se 'morajo'. Bodo se. Če prej ne, upajo AS-ovci, v Mariboru leta 2014 na kraju prvega mednarodnega srečanja spačkarjev, ali pa 50-ti prvomajec leta 2015. Za trening pa prvomajec leta 2013, ko bomo praznovali (ali pa zamudili?) 40to obletnico prvega ICCCR. Vse karte so v naših rokah in svetovec je bil le ena od njih.

Kaj je bilo na svetovcu zanič: - Prihod na srečanje - kljub mnogim opozorilom, da bo kaos, niso odprli pred torkom - zbirokratizirano, počasno, kaotično, so nas pošiljali levo-desno na ‘čakalna parkirišča’, kjer so ljudje tičali po 8 ur, nekateri pa vse dokler niso policaji zvečer znoreli in spustili vse notri. Ali pa tudi ne... ? - Premajhen teren za srečanje - kljub temu, da so že maja imeli 3500 avtov prijavljenih - teren bi zadoščal za največ 5000 avtov; po tistem, kar smo videli, jih je preostalih 2000 res kampiralo po okolici.

Kdo ve, če ni bilo udeleženih avtov še več kot 8000, samo da so neprijavljeni stali tudi kar po dvoriščih Salbrižanov? Koliko je bilo sploh ljudi? Podatka ni. - WC-ji - tisto malo kar jih je bilo, so bili v glavnem čučavci, moral si dobesedno stopiti v tuj drek, da si lahko opravil svoje. Po opravljeni potrebi si tako smrdel, da si moral pod tuš in zamenjati obleko. S čiščenjem so bili počasni, zato se je ponekod drek zlil ven in je bila pred WC-ji luža gnoja. - Francoski spačkarji - na ves glas so šimfali čez organizacijo, da pa bi kdo kaj pomagal, bog ne daj! - Organizatorji - počasni, neodzivni, nefleksibilni. Z njimi se je dalo komunicirati samo tako, da si ga nadrl ‘marš u p.m., poberi se mi pa not me spust’. - Organizatorji - tudi ko so se tisti, ki so jih policaji mimo blagajn spustili noter, hoteli prijaviti, so jih organizatorji še vedno pošiljali sem in tja, tako da se mnogi niso več zajebavali s prijavljanjem, pač pa so s fluorescenčnim flomastrom pobarvali trakec papirja in si ga nalepili okoli roke... - Najave izključno samo v francoščini. - Glasbeni izbor: bend na nivoju srednješolske klape s 6 komadi repertoarja cenenih priredb (po pavzi so repertoar seveda veselo ponovili). - Zaključna predstava ‘ples na vodi’ je bila enako bedna kot vstop na srečanje. Kup čakanja, nato so nas hoteli umakniti stran, da ne bi laserji koga poškodovali, nato nekaj minut cheap lightshowa, pa cca. 3,5 sekund ognjemeta. Sekund. 3 rakete. Puf pok pok. Nekdo je vrgel pred slovenski šotor petardo, pa še ta ni hotela vžgat. - En sam vlakec za po srečanju - lahko bi jih bilo pet. A po svoje še dobro, da je bil samo eden - to je bilo srečanje z več smradu po dizlu kot kdajkoli prej. - Spačkarska ‘kuhinja’ - rezultat glasovanja ni bil pomemben - zmagala Poljska. Bedasto, po svoje pa dobro. Po Salbrisu - ali smo pripravljeni tvegati svoj klub za kaj takega? - Povsem zvodenelo pivo 3 € za 0,5 l, oziroma pri klubu celo 1€ za deci - en večer sem se ga probal napit, spil 10 piv, ni bilo nič. Francozi, seveda, da se rešijo sramote, šimfajo čez organizatorje, češ, zakaj je bilo treba cheap belgijskega piva. Nas ni brigalo. 1664 je bil čisto dovolj dober in poceni v štacuni...

Utrinki: Pred leti, ko je bil svetovec v Orelansu, je bilo podobno srečanje: Ne 2CV, ampak 2 WC srečanje.

Komentar na stanje in količino sanitarij in odgovor na vprašanje, zakaj so v začetku 90-ih ljudje pogosto spraševali ali je spaček 2CV ali 2VC!? Kaj pa hodiš na srečanje v Francijo, če ne znaš francosko? Odgovor (organizatorjev?) na vprašanje zakaj so vse najave na svetovcu izključno samo v francoščini. Na koncu so celo nekaj poskusili v angleščini. Dva stavka, pa konc. Vse je relativno. Mogoče bo pa kdo rekel, da je bilo nizozemsko svetovno srečanje totalno zanič, ker so eni Slovenci zraven njih noreli 24 ur na dan. Macin odgovor na trditev, da je bilo Eendendam 1997 najboljše srečanje, ker smo ga Slovenci tam res hudo zažurali. Se zamisliš, ha? Srečam Seana Conneryja: Mucy: Oprosti za tisto včeraj, ampak res si isti kot Sean Connery. (prejšnji večer smo ga namreč družno napadli za avtogram) Sean: Vem. Saj je v redu. Nisem hud. Mucy: O, OK. A te potem lahko slikam? Mi daš avtogram? Sean: NEEEEEEEEEEE!!! Ampak res: ISTI U NULO; ko se je razjezil in namrščil, je eni ženski zraven njega skoraj prišlo, ker je bil nedvomno Sean Connery.

Tekmovanje v spuščanju avtomobilčkov 1. pri dizajnu avtomobilčka je treba uporabiti pokrov ventilov (to pravilo lahko tudi prilagodimo, ker so deli redkost) 2. vozilo je lahko dolgo največ 70 cm, široko največ 20 cm, največja teža 4,5 kg. Oddaljenost šasije od tal: 2–6 cm. 3. postavi se rampa z dvema stezama višine 1,8 m, dolžine 7,5 metrov. 4. avtomobilčka se postavi vštric, štarta se ju z mehansko zapornico. Zmaga tisti, ki pride prvi v cilj. Če noben od avtomobilčkov ne uspe do cilja, se šteje, da je zmagal tisti z najdaljšo prevoženo potjo. 5. zmagovalec gre v naslednji krog, dokler na koncu ne ostane samo eden. Domišljijo na pašo! V Salbrisu je bila zmagovalka Barbika v kopalni kadi, premagala pa je slončka.

PA SMO ZMAGAL

SchPN

oz. kako smo izgubili kandidaturo za svetovno srečanje 2015 :) Se praskam po glavi in študiram kaj naj sploh napišem,da bo kdo prebral… Torej hm, nekaj o kandidaturi v Franciji verjetno. No pa bom začel kar v davnem letu 2010, ko smo začeli sestankovati. Torej priprave na samo kandidaturo so trajale dobrega pol leta. In to precej intenzivne, lahko rečem… približno 15 sestankov, trajanja od ure do 8 urnega šihta, lahko rečem da so šle prostovoljne ure v stotine. Brez pretiravanja. Potem pa smo imeli pripravljeno vse za Salbris. Še kakšno stvar več. In smo krenili tja da pokažemo s kakega testa smo. Nekvašenega sigurno ne. Po celodnevnem prihodu (vestekajmislim) smo v sredo takoj dopoldne šli v akcijo zasesti za nas predvideno info točko. In to ne z gadafijem, pač pa z 120m2 red tentom. In se je začelo. Z Iwo Jimo. Najbolje je bilo, ko smo se zmenili, da imamo v sredo pač umirjen slovenski dan ter sestanek o delu v šotoru na samem začetku in da se prinese vino in… saj veste. No, ko smo postavili naš šotor na res dobri in najbolj kvalitetno prehodni točki na srečanju je bilo sanj o kakršnemkoli miru konec. Ljudje pač niso mogli mimo. Pa smo dali najprej malo promocijskega materiala na mizo, potem malo sirčka, že se je točilo vino in kuhala kava. Ljudje so dobivali odgovore na vprašanja in šotor je dobesedno laufal kot da bi prej imeli vsaj 3 generalke. Sestanek smo seveda potem tudi izpeljali sicer izven šotora, ampak hotel sem samo povedati s kakšno lahkotno dobrovoljno spontanostjo se je vse skupaj začelo – pa ni bilo predvideno. Vsak je kot bi točno vedel kje fali videl, vskočil, dal roko. In se ni nehalo. Vse tri dni naše promocijske predstavitve. Poleg suhoparnih podatkov, da smo razdelili vseh N kil letakov od STOja in to ljudem, ki so se zanimali, ne mimoidočim, da smo v Franciji dobesedno razturili s Slovenskim dimljenim sirom sedaj vsem znanim kot Jozha chees in stotinami litrou vinčka z vseh slovenskih vinorodnih okolišev, da smo skuhali 10 loncev kave, kar nekaj 10 litrov »firklcou, foršponou, takratkih, vejc« smo razdelili v veliko navdušenje in začudenje, da kaj to limonca, borovnička… in da smo v luftu razdelili

100 kilc tabolšega tenstanga krompirja in pol mn kilc kranjskih klobas, bi zdej res rad povedal še nekaj… Med delom smo uživali in se imeli fajn. Vzdušje med samo kandidaturo za srečanje, promocijo Slovenije, debat o spačkarstvu pri nas, prijateljskih gest tipa »Kje si stari« do: »Hi, im yours Facebook friend«, je bilo krasno. Vse sproščeno in veselo. In to se je močno čutilo tudi navzven. Mislim, da smo naredili res lepo sliko Citroen kluba Slovenije in Slovenije v svet na način, ki je najboljši, ter čisto v našem spačkarskem duhu – veselje, žur, prijaznost – taki pač smo. Poleg te tridnevne prezentacije v samem rdečem šotoru smo tudi sodelovali v razstavljanju in sestavljanju mašine, kjer je bil Stelio drugi v prvem krogu. V konkurenci vseh 12 pa 3. Ni kej, v uri in par minut mašino razstavit in potem nazaj sestavit (da dela seveda)… kapo dol vsem tem majstrom na tekmovanju. Jest v tem času glih rezervo zamenjam  Še ta isti dan – četrtek pa je bila zvečer tudi predstavitev kandidatov za svetovno 2015 v glavnem šotoru. Nekaj sto rdečih in zelenih balonov in vsi v zelenih majicah z letošnje Lanterne je naredilo boom učinek. Bilo je res dobro. Ko sem videl kačo nasmejanih z baloni oboroženih otrok do tastarih slovenskih pravih združenih v eno spačkarjev, ki se vije med ljudmi po svetovcu in žura, sem ratal ko kakšna stara ženička ob gledanju zadnjega dela 24 sezone španskega bezgovega soka, ki sem ga pozabu oment da smo ga imel. Skor solzen  Res dobr občutek. Pol smo pa še na odru jim dali vetra tako z samo koreografijo, muziko, dbest predstavitvenim lastnim filmom in žurom pod odrom. Prav tako smo prebodl še 2000 majic spačkarjev (in spačkark – sam tega moja ne ve) z promo badgi, potalal kr lepo število nalepk in dobili res lepo podporo od ljudi. V obliki podpisov na tablo. Fest fajn. Aja, pozabu sem napisat, da smo v bistvu zmagal. No, v bistvu smo zgubl, ampak smo zmagal drgač, k pa če bi zmagal kandidaturo in dobili svetovno srečanje 2015.

Nej še to povem zakaj, pol grem pa spat, k je ura že 2 zjutrej (mrbit bo članek zato mal čuden, ampak morm, ker Mač'k sam še mene čaka ) Zmagal zato, ker sem se imel dobro. Ker smo se imeli dobro. Ker so se imeli dobro. Vsaj tisti ki so bili v naši družbi ;) Zmagal zato, ker je sedaj marsikdo zvedel kje in kakšna je Slovenija. Pa zato, ker smo res dobr Citroen klub. Pa še kej bi blo, sam pol jih bom spet poslušal da sem predolg in da imate ta člank za lažje spanje, kot tistga strica pr formuli v nedeljah. Zgubl pa svetovca 2015? Ne nismo. So prvega po treh kandidaturah dobil Poljaki in gremo pač tja. Torej svetovc je, se ga ne da zgubit kot… kva sem že mislu… aja kot misel… Upam, da se nisem preveč pohecal, sej bo kdo kaj bolj resno napisal, sam men je blo tolk fajn, da bi jih lohk še par strani lohk streljal… pa sej me poznate. Pa res še enkrat iz srca hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogl, da smo tko dobro predstavitev naredl. Je blo fajn. Res… Sedaj bi se zahvalili še tistim, ki so pomagali, da smo lahko kandidaturo speljali še bolje. Upam, da ne bom koga spustil, če ne ponevedoma pa zanalašč. Pol ni tolk dolgčas sicer– se pa vseen opravičujem, če le kej pomaga. Slovenski turistični organizaciji za promocijski materjal, da zdej tudi v Burkina Faso vedo, kje je Zg. Kungota in kdo je Plečnik MTK marketingu, da so u Francij končno enkrat jedl dobr sir (če si ga Francozinja v torbico eno pest zbaše more bit že dobr) Turizmu Ljubljana, da bo sedaj tut med počitnicam sedaj v Ljubljan gužva, ne sam čez leto Koželj – hiši dobrih vin, zaradi katerega je bilo Francozom žal da niso Slovenci Četkotu za CXa, da nismo s kako staro gajbo vozil robe za promocijo gor v Salbris. Dediju Jožetu za prikolco, da ni blo treba vse robe v rukzakih čez Karavanke prešvercat Vino Fekonja, da je zadnje dni še vneto flaširal, čeprav za tistih par dni skor brezveze  Francozom za štrom in za tedenski tečaj francoščine. Alenki in Matjažu, ki sta še zadnje dni po hosti špile za klobase iskala Katji za krompir in predvsem za to, da ga ni

blo treba še pobrat Bar Tržnici, da nas ni prodala ko smo tm sestankoval in za sponzorske tekočine in vitamine Biziju za Red tent, ki je hud k paprika pa dobr k Joža sir FunFoodu da majo fajn balone različnih velikosti, odvisno kolk daš not zraka Tiskarni Arma, ker lohk nardijo v pondelk to, kar pošljem v sredo Štorskemu kamnoseku, k je naredu tko taprau kamnit pršut, da sta dva člana še sedaj brez zob Avstricem, Nemcem in Italjanom, ki so nas spustl skoz državo Pa enmu, k se je najbrž zmotu in dal denarno sponzorstvo ;) In seveda… VAM SPAČKARJEM! Ker ste bli to, kar moramo bit. Klub, ki je kot eno. In tukaj naj omenim tudi Band Trdoživi, ki so napisal spačkarski komad za prestavitev. In tukej mislim tudi tebe, ki to bereš. Pa tiste, ki ste kej zrihtal, posnel, organiziral, prnesl, peljal, pomagal, dal idejo… pa za klopce, hladilnike, agregate…blablabla… banda sej veste. Ker, da pa zdej še nas spačkarje preveč hvalim, bi blo pa to čist preveč kičast, ane ;) Nč, zdej morm še to za konc napisat, da člank zaključm še z pred 5 minutno anekdoto… Poslušam ravno med pisanjem zahval kaj neki tko šumi – tko fejst. Ah, dež se je uscal – res urnk ploha. U je***i, streho na spaki mam pa odprto ane. No, sem u gatah laufu zapret, sej voda je pa že tko al tko vn odtekla. Če bi vedu, da se bom tolk fajn lohk zastonj stuširal, bi še šampon sabo vzel ;) Srečno!

Sombateli 2011 pišedvacevemucyjoš, fotovidošdolharoš Pred par leti, ko sem bil na Savaria karnevalu, sem se navdušil nad lepoto madžarskih lokov. Z Urošem sva se zmenila, da naslednjič skupaj kupiva enega dobrega zame. Letos je žal usoda hotela, da Uroša ni več. Zato sem se odločil, da madžarski lok kupim sam in ga imam tudi kot spomin na izgubljenega spačkarja. Ekipa dveh plastik in enega avta (beri: 2 nova avta in ena Diana) se nas je odpravila iz Kranja na nekaj čez 600-kilometersko popotovanje na Madžarsko in nazaj. Takoj, ko smo pri Horošu prečkali mejo, smo se po spačkarski tradiciji prelevili v Magyaroszag junapot kilvani! Migoš migoš avtoš Vidoš Dijanoš oranginabon, Mucoš e Natalijaboš e Slavaš efamilija. Prispeven u Szombathely ukampoš kemping travoš tušoš e socialofucanoš bungalovoš. Pocenioš ko varoš bungalovoš. Karnevaloš Savaria mnogoš muzikabon, štandoš raznoš kramoš, jedeš klobasoš, piješ pivoš furtnafurt eden eurošforintoš bon. U arenoš čopor gladijatoroš pretepaš eden drugegabambambam ščitoš raspadajoš čeladoš razbivajoš, cezaroš ubivajoš atetantoš. Potom Hunoš Magyaroš lokoš streloš fiju fiju totaloš use bon zadevajoš. Potom čopor 10 vitezoš razbivajoš edendrugoš sekiraš motikaš sabljaš vilaš helebardaš i drugoš alatoš, deloš izedendrugogabon sataraš, šlemovi razbivajoš, oklepoš raskomadoš, sekiroš po glavoš, rokavicoš u oklepoš direktaš na rudečapesa-

razbivajoš. Bam bam bamoš po glavoš peryefrčoš na vse stranibon. Ko uličnoš huliganoš skinhedoš sos čeladoš i železnoš rokavicoš! Mucy kupoš magyar strašni elegantnibon lokoš strelicoš Atila, pokazoš vam enkratoš oprilikoš. Popoldan odmarajoš u bazenoš i hladovinoš. Večeroš vetronevihtoš karnevaloš ognjemetoš programoš odpovedoš. Smolaš gulaš! Nevihtabon celoš nočoš, vjutro adijoš Magyaroszag, küpoš vinoš Tokaj e šibaš nah Murskoš Sobotoš. Sibajoš do mejnoš prehodoš Hodoš - in smo spet postali nazaj Slovenci. Phu! Naporna madžarščina! Obiskali smo še Iveka, našega tradicionalno najbolj oddaljenega spačkarja na vseh srečanjih. Nagledali smo se Tomosa 1962, pa enega 1961 ima tudi zadaj na staranju, pa novega meharija... Še en hiter nauk od Iveka: špricer moraš delati s slatino iz petanjskega vrelca in obvezno iz steklenice, ne plastenke. Se strinjam. Na zdravje! Potovanje v rojstni kraj svetega Martina vam naslednje leto vsekakor priporočam. Madžarska še nima evra in tudi pohlepni niso tako kot naši trgovci. Pa lepa dežela je. Prijazni so. V duhu svojega svetnika imajo tudi čudovita vina. Mesto samo je že brez festivala zelo lepo. Festival. Vitezi so imeli ekstra podložene oklepe, tako da so se za prikaz viteške borbe res na polno zmlatili med sabo kot ulični huligani, se brcali u živo in oklepe so imeli na koncu povsem stolčene, koščki pa so ležali vsepovsod. Rokenrol!

v kolorju: www.citroen-klub.si

Fotoutrinek: piknik ob Idrijci

fotoMucy

Tik pred svetovcem, zdaj že tradicionalno, se klapa zbere ob Idrijci pri Boškiju. To je tisti pravi spačkarski piknik: prineseš, kar ti paše in kolikor ti paše, potem se pa peče in pije dokler vsega ne zmanjka, relax, senčka, rečka, misli na OFF, čivava na ON ...

Seveda pa v vseh teh letiš še vedno nismo rešili fundamentalnega problema: kako prepričati folk, da prinese samo toliko, kolikor bi SAM požrl in popil, ne pa da vsi prinesejo za VSE. Letos me je bilo že kar malo strah, da me bo šlok ruknil. Tokrat je bila zvezda programa druščina treh oranžnih dijan, zgleda da nas Vido vse zastruplja s to oranžno barvo, kdor si rihta dijano, jo dela oranžno, kaj je to kaj je to... No, fajn jih je bilo pogledat, ni kaj. Naslednje leto spet? Oh, seveda, samo prej bo treba malo stradat, da bo v keslnu plac...

10. hidroraid je za nami!

piše: Alko

Organizatorji smo zelo zadovoljni in po tem kaj so nam povedali, so bili zadovoljni tudi naši gostje. Uspelo nam je izpeljati vse zastavljeno, na roko nam je šlo vreme (35 stopinj in brez oblačka...) Hvala za obisk, vsem Prlekom organizatorjem pa (nam) čestitam! Po natancnem pregledu prijavnic so uradni rezultati taksni: - 129 avtomobilov (+1 kolo) in 274 oseb iz 7 drzav je bilo na srecanju, - raida se je udelezilo 78 vozil, - 172 blokov za “apfellstrudel” je bilo vnovcenih (razdeljenih 182),

C25 - 4 ZX - 3 Xsara -3 HY - 2 Ami8 - 2 Mehari - 2 C3 - 2 C4 - 2 C35 -1 AKA 450 - 1 Acadiane - 1 Visa - 1

Stevilo vozil v Raidu sicer ni bilo rekordno, je pa bilo rekordno stevilo udelezencev na samem Raidu! Lani je bilo prodanih dobrih 160 kosil, letos pa 182 kuponckov za strudel v Avstriji, kar pomeni, da je bilo vsaj 182 ljudi na samem Raidu. Udelezencev (oseb iz tujine je bilo 74, kar znasa 35% vseh udelezencev - mednarodno srecanje v pravem pomenu besede! Vozil iz tujine je bilo 31 (22,8%), nasih pa 96. Torej je bilo skoraj vsako cetrto vozilo iz tujine.

Nagrade in priznanja: - Alenka (8m, CE) in Robi (15m, BRE) sta zmagovalca v metanju Hidravlične kugle - Fuzzy in Davorin sta zmagovalca turnirja v ročnem Fuzbalu - na drugem mestu sta Milan in Zoki - Hidrotek je zmagal Marko, saj je začel teči komaj dober mesec nazaj in mu je uspelo premagati peklensko vročino in 12km - nagrado za najdaljšo pot je dobil Evgenij z CX prestige, ki je prevozil 1100km iz Sofije (Bolgarija) - najstarejši udeleženec srečanja je bil Franci Kotnik iz Brežic - najlepši Hidravličar je bil BX digit, s katerim se je Christian pripeljal iz Švice - posebne nagrade za stalne obiske naših raidov, so dobili družina Četkovič, Michael iz Nemčije, Horst iz Avstrije - ki so se Hidroraidov udeležili 9X; Fuzzy (iz avstrijske Prlekije) in Christian (Avstrija) - pa sta bila vseh hidroraidih doslej!!! Nagrado smo še dali madžarskemu Citroen klubu, saj je reden gost naših srečanj z veliko avtomobili... - Prleško “svako čast”, ki jo podeljujemo redko in le zelo zaslužnim članom, je letos za svojo nesebično pomoč, delovnost, resnost in prijateljstvo dobil Zoron Muhič - Zoki... - spomnili smo se tudi na dve deklini (Vanja in Selma), ki sta praznovali rojstne dneve - moji ljubi Prleki pa so zagodli tudi meni, saj so mi dali priznanje za “Idejnega očeta Hidroraida in njegovo osrednjo gonilno silo v prvih desetih letih” Z orošenimi očmi sem globoko hvaležen...

Udelezba iz tujine: Madzarska: 12 vozil (38 oseb) Srbija: 7 vozil (15 oseb) Avstrija: 7 vozil (11 oseb) Hrvaška: 2 vozili (2 osebi) Bolgarija: 1 vozilo (4 osebe) Svica: 1 vozilo (1 oseba) Nemcija: 1 vozilo (1 oseba) _________ Skupaj: 29 vozil (70 oseb) Kot smo ze omenili, je bilo udelezenih 127 vozil in 1 kolo (Horst se je, mislim da ze petic, pripeljal iz Gradca z kolesom). Po modelih pa je bila udelezba naslednja: 2CV - 15 vozil BX - 14 Dyane - 11 Xantia - 10

DS - 8 C5 - 8 CX - 7 Berlingo - 6 GS - 5 XM - 5

AX - 1 Jumper - 1 C3 Picasso - 1 C4 Picasso - 1 C6 - 1 DS4 - 1 Rasant - 1 U23 -1* Necitroeni - 8 kom ___ Skupaj torej 119 citroenov, 8 necitroenov in 1 kolo.

___

Reklama Dobim od Frica sms, da naj mu pošlem par fotk od Dejzi. OK si mislim. Dela bazo najlepših avtov v klubu in rabi, kakopak, tudi Dejzi. Ga kličem, da se prepričam ali mislim v pravo smer in pravi da, rabijo za neko reklamo avto z rožicami in se je spomnil name. Ahh! Adijo baza. Pregledam cel arsenal fotk na domala vseh medijih in ni nobene prave. Na eni je samo pol avta na drugi je cela skrita v šotor in gleda vn samo odbijač na tretji… v glavnem nobene s profila. Na poti v službo se ustavim na travniku kjer »misty morning« doda ozadje. Sonce ravno razteguje svoje žarke in TADAAA. Il foto perfetto. Lepa fotka za znort in pol še ena od spredi – tud za znort. Pošlem, čakam, dobim odgovor, da so naju izbral. Opa! Sledijo detajli o kraju in uri dogodka. Iz mejla razberem, da bo nastopal tudi Četkov Pujs. Kulsko. Več nas bo, bl bo zabavno. Pride dan D (ne muskonterji, ampak navaden četrtek) in prpelem se na Drenov grič. Tm je že Pujs k ga vozi Fric. Četko je bil službeno zadržan. Je tud snemalna ekipa pa režiser in po akademskih petnajst krat dva se pripeljejo še igralci. Med tem k jih čakamo nama s Fricem gospa organizatorka razloži kaj se bomo šli. Torej, snemajo kratki film o Selezijancih?? Gre za redovnike, ki so bili ustanovljeni, da pomagajo otrokom brez doma. Da jim omogočijo osnovno izobrazbo in dajo možnost za življenje. Začel so konc 19.st. ,pri nas pa so okroglih 110 let. Scenarij je, kako dva »tinejđerja« štopata na prašnem makadamu in najprej uleti mem Pujs

Piše: Suško

poln hipijev k ga žurajo in naj bi ju pobral a ne gresta – kao slaba družba pa to. Pol uleti mem en hipi z Dejziko in ogromno đolo kar pa tud ni ok. In pol - pazi to – uleti mem moški zrelih let z novo mečko in … in …. hoče sam punco odpelat in valda da tud to ni ok. Konc je men se zdi da uleti mem bus in jih pobere in pele v njihovo gimnazijo. Al neki tacga. Teta ni povedala. Je pa obljubila zmontiran material, tko da se pustmo presenetit. Filmček bo interne narave. Kar pomeni, da neke večne svetovne slave ni za pričakovati. Sva bla pa pohvaljena pred zborom za požrtvovalno sodelovanje in slepo sledenje vsem režiserjevim in snemalčevim željam. Honorarja je blo taman za porabljen bencin in hladno pivo, ki se je več kot prileglo po več urni vožnji po makadamu gor pa dol na + 35° (najmanj). To je to. Če ne drugega sva poskrbela za malce večjo razpoznavnost kluba v Sloveniji in preživela poletno dopoldne na Barju.

prašila sva Fric in Sušo

Krvodajalska 999

Ponovno Vas vabimo na krvodajalsko akcijo za vse člane Citroen kluba Slovenije in člane foruma www. citroenar.eu. Tokrat se dobimo v petek 9.9. ob 9 uri pred splošno bolnišnico Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Novi Gorici, oddelek za transfuzijsko medicino Nova Gorica. Po krvodajalski akciji bo sledilo druženje in ogled znamenitosti Gorice. Za vse informacije je na voljo g. Franci Hlebec, pofočkate pa se lahko tudi na forumu citroenar, se dogovorite za skupinski prevoz itd.

V neznano 19 citroenar.eu Gaši

bili? Najbolje, da se sami odpravite na ogled, pa bomo razdrli kakšno o tem. Tudi razstava o olimpioniku Leonu Štuklju je zanimiva, saj je bil sigurno v času svojega življenja premalo cenjen. Iz muzeja smo jo peš mahnili do bližnje cerkve sv. Nikolaja. Brez skrbi, Nikolčič (še) nima svoje cerkve. Od tod smo odropotali na bližnji Otočec mimo gradu Višnjegorskih grofov v kamp. Po okuZ Vrhničani smo se pod vodstvom Vinka že devetnajstič odpravil v neznano. Tokratni izlet je bil nekoliko krajši. Dva dni smo se potepali in spoznavali Novo mesto z okolico, ter seveda prebivalke, prebivalce, navade in običaje…

snem in obilnem kosilu smo vseh osem avtov pustili v kampu in se s taxijem odpeljali v Novo mesto, na prireditev noč na Krki. Tu smo se zares sprostili in si dali duška. Nekateri so sedli v kanuje in naredili nekaj zavesljajev po reki, drugi smo se hladili v senci, nato pa smo družno sedli na splav in se zapeljali en krog po reki, ki se leno vleče po svoji Po dolini Krke smo se pripeljali do Dolenjskega muzej v Novem mestu, kjer smo si ogledali njihovo bogato zbirko. Nekaj razstavnih eksponatov je še posebej pritegnilo našo pozornost. Kateri so to

strugi. Ob vrnitvi na prizorišče nas je pričakala godba na pihala in različne animacije. Sami smo se preizkusili v gradnji ladjic (lučk) ki smo jih kasneje splavili in uživali v njihovem spustu. Tu se je izkazalo, koliko pomeni dobra, napredna konstruk-

cija, saj je premočno s starta potegnila citroenarjeva jadrnica, pred diano konstruktorja Klemzija. Po divji plovbi v soju luči se nam je pridružil še vrhniški šef Rok in družno smo se odpravili nazaj v kamp, kjer smo v vetrovni noči ob kle-

Pozdravljeni ekipa! Za člane 10% popusta www.voza.si www.voza.si/sl/2cv

petu zaužili še nekaj osvežilnih napitkov, potem pa vsak v svoj avto, oziroma šotor. Noč je minila hitro in zbudili smo se v občutno hladnejše jutro, kot smo jih bili vajeni zadnje čase. Po zajtrku so zarohneli citroenovi stroji in odhrumeli smo do depoja tms v Soteski. Tu smo si ogledali ostanke gradu, pa hudičev(babji) stolp in stara vozila, ki jih tu hrani muzej iz Bistre. Stolp je zelo zanimiv in, če bi slučajno radi preživeli sami, ali s svojo družbo dan v njem, boste zato odšteli 72€. Hitro je prišel čas kosila, po njem pa slovo. Naslednje leto nas čaka že dvajseto druženje, če bo Vinko še našel voljo in čas, da nas spet odpelje v neznano. Hvala za organizacijo in vsem sodelujočim za dobro družbo.

Boštjan Miklavčič VOZA d.o.o. KOPER Poljane 10 6276 POBEGI SLOVENIJA phone: ++386 5 6621406 telefax: ++386 5 6621408 mobile: ++386 51 306699 e-mail: bostjan@voza.si 23

Srečanje starodobnikov na Vrhniki Spačkarji na srečanju starodobnikov? Bolj izjema kot pravilo, tokrat pa celo v vlogi organizatorja. Srečanje starodobnikov na Vrhniki 12. 6. je bilo hkrati generalka za morebitno svetovno srečanje spačkov pri nas* in nekoliko večji organizacijski zalogaj. Priprave so se začele že nekaj mesecev prej v režiji Frica, Milana, Katje, Nika, Roberta, Roka in še mnogih, kasneje pa so pomagali mnogi spačkarji iz vseh sekcij. Ko smo se dan pred srečanjem dobili v Bistri je bilo veselje pogledati množico in njihova vozila. Dela je bilo še precej in smo hitro zavihali rokave. Po dostavljeni hrani bi se kar hitro lahko začel pravi žur, a očitno nam odgovornosti ne manjka. Nikoli še nisem videl spačkistov iti v posteljo tako zgodaj. V nedeljo je bila budnica že ob petih zjutraj. Še zadnje priprave in čiščenje prostor, nato pa akcija. Pri takih prireditvah vreme vedno igra pomembno vlogo. Na Vrhniki je zdržalo točno do konca, žal pa je drugje po Sloveniji kakšna ploha preprečila večji obisk. Vseeno se je zbralo preko sto vozil različnih znamk, največ pa seveda citroënov. Srečanje je obsegalo muzej citroenovih vozil na prostem pa razstavo o našem klubu, igre za otroke, obiskala nas je prava kamela, ki jo je pripeljal g. Rožmanec iz svojega živalskega vrta ZOO park Rožman, ogledali smo si lahko kolesarski maraton Franja in

Bošti

še in še. Lačni in žejni tudi nismo bili, čeprav je v močnem soncu prednjačila želja po čisto navadni hladni vodi. Za glasbo je skrbel ansambel Pomlad, prireditev pa je povezoval dobro znani Janez Cankar –Jože. Prireditev smo uspešno spravili pod streho. Določene pomanjkljivosti nam bodo šola za naprej, saj se da iz napak največ naučiti. Udeleženci niso imeli večjih pripomb, ostali obiskovalci so bili

prav tako zadovoljni mi pa smo se zvečer z olajšanjem odpravili k počitku. Zahvala vsem, ki so sodelovali in pomagali pri organizaciji in izvedbi, saj dela ni bilo malo. Da smo dosegli zadani cilj so nam poleg omenjenih pomagali še; Avtohiša Lev d.o.o., DNK d.o.o., Gostinstvo Dolinar d.o.o., Potokar d.o.o., Prekom d.o.o., Prigo d.o.o., Vargalant d.o.o., Vrtnarstvo Hlebec in Zavarovalnica Triglav. Pa še nekaj statistike. Število udeležencev: Prijavljenih je bilo 147. Kar nekaj udeležencev se ni zapeljalo skozi recepcijo. Iz videnega na prizorišču lahko sklepamo, da je bilo vsaj 30 vozil več. Najstarejše motorno kolo: ARIEL 557 SV iz leta 1928 z Vrhnike Najstarejši avto: CITROËN Traction Avant 7C iz leta 1935 iz Ljubljane Število avtomobilov CITROËN: 73 Sodelujoči klubi

in društva: SVS, “VEČNO MLADI” ŠENTJUR, AMCKLASSIC0 SLOVENSKA BISTRICA, BISTRICA, BOBEN ČEČE MOTOR, CKS, CMOK – JEEP CLUB, CODELLI, DEDA KAFER KLUB, DRUŠTVO STARIH VOZIL, FIČO KLUB, KLUB STARODOBNIKOV SAVINJSKA, KLUB S TA R O D O B N I KOV VIPAVSKA DOLINA, MERCEDES KLASIK KLUB, MOTO CLASSIC KLUB LJUBLJANA, MOTOSEKCIJA TOPOLE, OLDTIMER KLUB NAKLO, OPEL KADET SLOVENIJA, OTC ŠKOFLJICA, POSTOJNA, SOTESKA, SREDIŠČE OB DRAVI, SVAMZ, ŠKOFLJICA, UDAC, VIPAVSKA DOLINA in nepovezani. Se vidimo v naslednji vojni, pardon, srečanju. Zapisal Boštjan Troha, Statistiko dodal Niko Nikolčič *Članek je bil napisan pred svetovnim srečanjem v Franciji.

AS-ovski duh za vedno Med člani Citroën kluba Slovenije se je zaslišal telefonski klic SOS. Na mejnem prehodu Bregana je ostal s svojim amijem v kvaru citroenar iz Bosne in Hercegovine. Slovenski člani so se med seboj obveščali kdo naj bi odšel pomagati in kot najbližji se je podal v avanuro Bogomir Bogovič. Doma je na hitro poiskal morebitne potrebne rezervne dele od amija, še prej je obvestil kolega Perota, ki je bil še na delu v Novem mestu. Ko je Bogomir z rezernimi deli prispel iz Dobove do Bregane, je kolega Pero že popravil napako na amiju. Na mesto okvare se je iz Celja pripeljal tudi “doktor za spačke in amije” Kežo. Vsem skupaj je preostalo samo, da so se razhladi-

li z mrzlim pivom in zaželeli srečno pot kolegu v Bosno in Hercegovino. Svoj čas smo tako solidarni bili v rajnkem Yu AS Klubu. Vidim da se je ta solidarnost prenesla tudi med člane slovenskega Citroën kluba, kar je nadvse pohvalno in potrebno je o tem napisati kako vrstico. Mislim da sem najstarejši član kluba po stažu in zato tudi o tem pišem.

Branko Bogovič Srečno!

V spomin 25. avgusta je minilo 5 let odkar smo se na pokopališču Miklavž pri Ormožu poslovili od ljubitelja spačka - svetovljana, človeka dobre volje, ljubitelja živali, borca NOB in spoštovanja vrednega tovariša g. Franca Polanca s partizanskim imenom Vičar. Fotografija nas popelje v leto 1999 na svetovno srečanje v Skotini v Grčiji, kjer smo se družili ob šilčku ‘žganice’, ki jo je Franc ob prijetnem kramljanju delil z ostalimi ljubitelji naših citroënov. Njegov plemeniti duh bo vedno živel med nami. Korl D. W. Sekcija Maribor

Spak v barvah: www.citroen-klub.si

S Pajotom v srcu Ne morem verjet, da je že dve leti. Tik pred svetovcem smo se že drugič dobili na Steliotovem placu. Na svetovcu sem si kupil rjav klobuk, podoben Pajotovemu, pa me je kar zvilo, nisem si ga mogel na glavo dat, zato smo ga vsi, ki smo bili v rdečem šotoru v Salbrisu, podpisali in 10. septembra na srečanju v Kopru ga bom dal sekciji v spomin. mimogrede, tudi nove nalepke sem naredil, tako da če kdo nima, naj se mi oglasi. Lep pozdrav, Mucy

Ko že gremo v Podzemelj... Obvezno v knjižnico!

Katarina Božič

Pozdravljeni! Na dopustovanju v kampu Podzemelj ob reki Kolpi sem v tamkajšni knjižnici ulovila knjigico s tole slikico in se mi je zdela zanimiva. Lep citro pozdrav.

Kadar spak na rajžo gre... Ni ga čez užitek odprte strehe. Žal ima to spačkovo naravno stanje dve slabi lastnosti: - rob strehe zajema zrak - 1 liter višja poraba - sonce nabija, znani so primeri sončarice. Kompromis: vožnja z zaprto streho ali pa slamnik, oz. senčnik, krema za sončenje... Prava rešitev: - senčnik mojega dizajna je narejen iz perforiranega platna - od znotraj normalno vidiš v nebo - ker je po VSEJ dolžini avta, zadaj ne zajema zraka in poraba ni višja. - platno je zelo močno in zdrži enako kot original, če ne še več. - zrak lepo kroži po kabini, tudi pri več kot 100 km/h - platno je lahko potiskamo s KAKRŠNIMKOLI motivom - spredaj in na sredi se pritrdi na obstoječi mehanizem strehe in se obnaša enako kot originalno pla-

tno. Zadaj je platno opremljeno z rinkami in ga pritrdiš na zadnjo prečko strehe z vrvico. Pri tem delovanje originalne strehe ni ovirano. - unikatnost, originalnost: na svetovcu je bil viden samo en spaček s takim senčnikom - moj - in ta senčnik je bil tudi ZELO fotografiran. Najboljše pa šele pride: izračunal sem, koliko je ta reč vredna. Lahko jo naredim že za 60 evrov, odvisno od tiska pa lahko tudi za manj. Če češ imet belo, ti pač ne tiskam, pa prišparaš ... na ogled pri meni v KR 031 496 292, Mucy mucy@tele-cable.net

Ne čakaj - naredi si sam! Če ste vsaj enkrat pomislili, da bi nekaj - karkoli - predelali na elektriko, že samo zato, da sebi in svetu dokažete, da je v vas vsaj kanček ekologa, potem brez tegale ni za biti. Ni treba, da je knjiga debel špeh, da se človek iz nje nauči vse, kar rabi. Tukaj je kratko in jedrnato opisano in z grafi, tabelami, skicami pospremljeno, brez balastnega blebetanja. Kakšen avto izbrati, kakšno moč mu dati glede na težo in aerodinamiko, kako se kaj naredi, kakšno orodje se rabi, informacije kje je kaj in kdo je kdo...

... Skratka. Da ne bom zdaj jaz preveč blebetal ...

Če hočeš delati kaj na elektriko, potem je to knjiga, ki jo rabiš. Brez debate. Peter je dosegljiv na tejle cifri: 041 757 300

Avtobusni prevozi in turistična agencija

Meteor, Cerklje, d.o.o. Stara cesta 1 4207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: 04/25 28 300 Fax.: 04/25 28 301 E-mail.: info@meteor.si www.meteor.si

LEP POZDRAV SPAČKARJI. Lani smo se koprþani po veþletnem dogovarjanju, kako bi bilo dobro naredit skupno sreþanje s hrošþarji iz Izole, konþno opogumili in to tudi izpeljali. Poznamo se že veþ let in imamo mnogo skupnih stvari, le znamka nam ljubih vozil je drugaþna. Lani je bil odziv na sreþanje zelo pozitiven z obeh strani, bilo pa je bolj interne narave, torej samo naša sekcija in Euro VW Club 2002. Lahko bi rekli, da je bilo prvo testno sreþanje. Zato smo se letos odloþili narediti ponovno eno tako skupno druženje. Vabimo vas, da se nam pridružite v soboto 10. 9. 2011 na drugem sreþanju 2CV-VW, na Poljanah pri Kopru (tik pred Pomjanom, pomladanc 2007). Za hrano in pijaþo bo poskrbljeno. Hrano bomo priskrbeli s svojo potujoþo kuhinjo. Hrana - mešano meso na žaru ali cvrti kalamari, pijaþa pivo, vino, cola, voda, sok. Ostalo iz nahrbtnika, torej þe bi jedli in pili kaj drugega, prinesite s sabo. Prispevek za sreþanje bo nekaj evrov na osebo za plaþilo prostora. Tudi za toþeno pivo bo poskrbljeno, pivci bomo zbirali prispevke posebej. Sreþanje bomo izpeljali v vsakršnem vremenu. V primeru dežja se bomo dobili na vsem dobro znanem placu-Kubed. Veliko strehe imajo, pa se v dežju ni treba ubadat z šotori. Se vidimo torej drugi vikend v septembru! Info: 031/599-730, Vojko Še eno srečanje, zadnja novička: Sušo in Bizy praznujeta 10.-11.9. v Skaručni, saj veste, tam kjer so vedno srečanja. Ko boste 9.9. z Gašijem dali kri, si lahko tukaj opomorete :) Kontakt 031 354 904.

Sekcija Brežice letos organizira: JESENSKO MINI SREČANJE ali

PONOVITEV POPLAVLJENEGA JUGO NOSTALGIČNEGA VIKENDA pod geslom: »Spačkarji vseh dežel, združite se«

Kraj: Avtokamp Podzemelj ob Kolpi Datum: 16.09. – 18.09.2011 PROGRAM SREČANJA: PETEK, 16.09.2011 15.00 - ? Prihod udeležencev, nastanitev 18.00 pa do onemoglos DJ Mirč 18.30 Pečeni jeger (po domače Pasja radost) v domeni Sekcije Brežice, brezplačno za petkove udeležence SOBOTA, 17.09.2011 8.00 - 9.30 Zajtrk (+kava) 10.00 Otroške igre 10.30 Igre za odrasle »Rusko kegljanje« 12.30 – 13.30 Kosilo 15.00 Igre za odrasle »Vlečenje vrvi« 18.00 – 19.00 Večerja 20.00 Prihod Maršala ter razglasitev rezultatov in podelitev nagrad 20.30 - ? Žur do jutranjih ur NEDELJA, 18.09.2011 8.00- 9.30 Zajtrk (+kava) 10.00 Šola varne vožnje ali spust po Kolpi in pohod (odvisno od vremena) 12.00 Kosilo na prireditvenem

prostoru. Odhod domov Če bo kdo želel naje mobilno hišico za 6 oseb, bo to seveda možno, saj je na voljo nekaj enot. Za vse ste, ki ne veste, kje bo to: Če se peljete po avtoces LJ – ZG, jo zapus te na izvozu za Novo mesto – Vzhod in se držite smeri Metlika. V Metliki na prvem (in edinem -) semaforju zavijete desno pro Črnomlju. Peljete se mimo spomenika na levi strani (veliko transportno letalo iz vojnih časov) in po cca 5 km v blagem desnem ovinku v križišču zavijete levo pro Podzemlju. Od tam naprej skozi naselje, mimo osnovne šole, stadiona in čez cca 1 km boste na svoji levi zagledali Avtokamp Podzemelj. To pomeni, da ste prišli do nas. V primeru nejasnos , lahko pokličete na gsm 031-525-971 (Brane) ali 041 392 390 (Robert). PS: Nagrada tudi za najlepšega pionirčka in najbolj seksi pionirko. VLJUDNO VABLJENI! (saj veste, udeležba prostovoljno obvezna...-) ORGANIZACIJSKI ODBOR SEKCIJE BREŽICE

fotke: Mucy (z nekaj humorja, ne zamert)

Tradicionalni Kostanjev piknik sekcije Maribor,

V soboto, dne 10. 10. 2011 Mariborska sekcija vas vabi na tradicionalni kostanjev piknik, ki bo letos sredi pohorskih gozdov na koči Šumik. Dobimo se torej v soboto, 08.10.2011 na parkirišču hotela Betnava ob 9.30 in točno ob 10 uri krenemo v konvoju na pot v prelepem okolju pohorskih gozdov na nadmorsko višino 1100 metrov , do koče Šumik. V bližini se nahaja Slap Šumik, eden izmed naravnih biserov o osrčju pohorskega pragozda, ki ga je možno obiskati na Štajerskem. Za izkušene pohodnike je izlet je vsekakor vreden ogleda, a pripravljenost na malce težje dostope in dobra obutev bodo še kako dobrodošli.

Za kostanje bo poskrbljeno, vse drugo nabašite v svoje malhe – predvsem pa seveda dobro voljo za prijetno druženje dokler bomo zdržali ob tabornem ognju na temo še pomnite tovariši. Ne pozabite na spalne vreče - prostor za prenočevanje v koči je zagotovljen. Za vse, ki prisegate na navigacijo še koordinate ( čeprav nismo prepričani, da tam gori »vleče« ). Zbirna točka : Hotel Betnava Ulica Eve Lovše 15 ( Jadranska cesta 30), 2000 Maribor : N 46°32.240´ E015°38.468´ Cilj : Koča na Šumiku : N 46,48487° E 15,44409° . Informativne prijave zbira naš predsednik Robi PREVORČIČ od takoj pa do takrat na telefonsko številko : 040 771 144 in emajl : info@anisosi.com , pa ga pošteno zabašite. Se vidimo.

Sekcija Maribor

Več kot ...amo boljši smo ... in vse več nas je

Hedvika in Rok Petkovšek sta 7. avgusta povečala družino s hčerkico Brino. Tudi člani vrhniške sekcije smo nestrpno pričakovali dogodek – že v Franciji. A kdor čaka, dočaka. Najbolj vesela pa sta gotovo bratec Gašper in sestrica Ema. Vrhničani želimo celotni družinici veliko lepih trenutkov in veselja. Sekcija Vrhnika

Špela Lenart 6. avgust 2011 Sekcija Vrhnika ti želi vse najboljše na življenski poti. Mami Irena in ati Tomaž pa naj te pridno vozita na srečanja.

Spačkarska fotka meseca... Čestitke Urošu Bobiću (A-Klub) za Mio, novo spačkarsko dušo! :)

Naraščaj imajo tudi pri Laganiniju, naš karizmatični dijanar Saša Šoštarič MS-KP je postal daljši za hčerko Ilono. Iskrene čestitke, FOTER!

... a ste porajtali, da so same hčerke? Čez ene pet olimpijad, kakšna huda srečanja bomo to imeli ...

NAJBOLJ JESENSKI MURSKA SOBOTA BORUT HORVAT Prežihova ul. 12 9000 Murska Sobota Fon: 031 691 344

CELJE MATJAŽ PIRNAT Ane ZihErl 12, 1000 Ljubljana Fon: 031 311 327 Emajl: martin.pirnat@siol.net

LJUBLJANA JANEZ KOBAL Matjaževa 15, 1000 Ljubljana Emajl: kobalovi@siol.net

KOPER VOJKO JAZBEC Štorje 44, 6210 Sežana Fon: 031/599 730 Emajl: jazbecv@gmail.com MARIBOR

PRLEKIJA DEJAN OROVIČ Dornava 104, 2252 Dornava Fon: 02/796 40 31, 040/338 810 Emajl: dejan.orovic@teleing.com www.citroen-pla.net

Robert Prevorčič Ul. Luke Kruniča 33 2204 Miklavž na Dravskem polju Fon: 040 771 144 info@aniso-si.com www.citroen-klub.si/ sekcije/maribor/index.html

RADOVLJICA

VRHNIKA

LEON OBLAK Levc Hraše 20, 1216 Smlednik Fon: 041/254 255 Emajl: leon.oblak@amis.net www.citroen-klub.si/sek-ra.html

ROK PETKOVŠEK Pavkar Jezero 103a, 1352 Preserje Fon: 051/368 900 Emajl: rok.petkovsek@gmail.com www.citroën-klub.si/sek-vr.html

BREŽICE

NOVA GORICA

ROBERT ZUPANČIČ Ljubljanska c. 56 8000 Novo mesto O41 392 390 robert.lagoon@siol.net

MATIJA FLORJANČIČ Cvetlična ul. 44 5250 Šempeter pri Novi Gorici Fon: 051/310 516 Emajl: matijaflorjancic@gmail.com www.citroen-klub.si/ sekcije/gorica/sek-go.html

Blagajničarka kluba: KATJA SKOK Štorje 27, 6210 Sežana Fon: 031/798 981 INTERNET: ROK SCHPN MALOVRH Emajl: skok.katja@gmail.com www.citroen-klub.si

Še zadnja opomba uredništva:

spačkarska fotka meseca in CITROËN KLUB SLOVENIJE FRANCI HLEBEC Fric Pot k studencu 9, 1360 Vrhnika Fon: 031/385 854, 01/755 36 77 Emajl: franci.hlebec@gmail.com www.citroen-klub.si Tajnica kluba: MATEJA KOBAL Matjaževa 15, 1000 Ljubljana Fon: 051/630 357 Emajl: kobalovi@siol.net

SPAK Golniška 28, 4000 Kranj Fon: 031/496 292 Emajl: etedoron@gmail.com Rezervni: mucy@tele-cable.net www.easymucy.com

čestitke paru; dokler nekdo ne prijavi bolj hude CITROËN KLUB SLOVENIJE fotke od tele, JE TUDI ČLAN SVAMZ TA OSTAJA!!!

www.citroen-klub.si

Klubska izkaznica CKS ni kar tako! Nekaj odliÄ?nih idej, kje lahko s Ä?lansko izkaznico uveljavite 10% popust:

IGLU Ĺ PORT www.iglusport.si

APARTHOTEL VILA TOPLICE www.vilatoplice.si

CITROĂ&#x2039;N MERLAK 01 755 1007

VRQFKHN FRP

PREKOM 15% popust www.prekom.si

WHU PUH{D 6RQÄ°NRYLK SRVORYDOQLF xLURP 6ORYHQLMH

VOZA www.voza.si

Ugodnosti za Ä?lane Pozdravljeni, smo podjetje, ki obnavlja in proizvaja razliÄ?ne avtodele za podvozje (konÄ?niki, roke, vilice, zglobi itd.), Prekom d.o.o. iz Horjula. Morda nas bolje poznate kot Vargalant, d.o.o. Horjul, vendar je sedaj ves avtomobilski program Ĺže dve leti na podjetju Prekom d.o.o.. Ä&#x152;lanom CitroĂŤn kluba Slovenije ponujamo 15% popust za vse nove in obnovljene avtodele iz naĹĄega programa. Poleg tega pa klubu pri vsakem nakupu vaĹĄega Ä?lana podarimo ĹĄe 15% od neto zneska od nakupa. VeÄ? o nas si lahko preberete na spletni strani

www.prekom.si info@prekom.si

SploĹĄen rabat za vse Ä?lane je 20% tako na blago kot na storitve in pnevmatika 135/80R15 Nankang letna Redna cena 79,90 za Ä?lane 57,00 eur FELNAR PTUJ DRAGO LJUBEC S.P. SP.HAJDINA 7 2288 HAJDINA - PTUJ 00386 40 848 014

Sornike za A-serijo, po originalnih specifikacijah, ima Stelio Vido sporoÄ?a: TOTAL 5000 in 7000 se dobi v Kranju v trgovini Euroton, to je na Primskovem za centrom Dolnov. VpraĹĄte sekcijo Radolca.