Krila 10 1981

E(j Kaj dela Zveza Zveza ni samo delovna skupnost pri PS ZLOS, ki je odgovorna za uresniči­ tev sprejetih dogovorov na ravni republike, temveč so to tudi strokovne komisije pri PS ZLOS, ki so odgovorne za globalno politiko razvoja strokovnosti v panogi letalskega športa.

Strokovne komisije !xl tista samoupravna veja naše organiziranosti, ki morajo iz vseh te lja, pripomb in predlogov včlanjenih organizacij izdelati najbolj ustrezno sintezo predloga za PS ZLOS. To ni lahka naloga, zlasti zaradi drobnjakarskih in samovoljnih tetenj posameznikov ali posameznih delov samoupravnega mehanizma v ZLOS, ki so prisotne tudi v komisijah.

V 28. členu statuta so navedene strokovne komisije PS ZLOS za vodenje in usklajevanje skupnih zadev na področju letalske dejavnosti Stalne komisije predsedstva so:

Morda ni odveč, da ponovno obelodanim, katere . komisije so po statutu ZLOS predvidene, katere so aktivne in katere ne, ter kdo imenuje predsednike teh komisij.

Predsednike teh komisij imenuje in razrešUje predsedstvo na osnovi 22. člena statuta. Po istem členu lahko imenuje tudi začasne komisije. Tako smo se dogovorili in tako piše v statutu. Po sklepu PS ZLOS od 4. 4.

1981 pa so v javni razpravi pripombe in predlogi na sedanji statut. To pomeni, da imamo mot nost menjati in dopolniti vse tisto, kar je praksa zanikala ali obratno.

- komisija za letalsko modelarstvo, - komisija za jadralno letenje, - komisija za motorno letenje, - komisija za padalstvo, - tehnična komisija, - komisija za prosto letenje, - propagandna komisija, - športna komisija in - komisija za amatersko gradnjo letal.

Glede aktivnosti posameznih komisij pa tole: vse komisije se redno sestajajo vsaj dvakrat letno in so dokaj aktivne, razen propagandne, športne in komisije za amatersko gradnjo letal Komisija za prosto letenje pa je bila imenovana šele letos. l . oktobra 1981 je bil sestanek vseh predsednikov strokovnih komisij. Obravnavali so analize dosedanjega dela in programske zasnove za leto 1982.

Sestanka so se udeletili le predsednik jadralne komisije, komisije za prosto letenje, podpredsednik tehnične komisije in predsednik modelarske komisije. Na tem sestanku smo se med drugim dogovorili, da morajo vse komisije predlagati kandidate za predsednike komisij, ker sedanjim poteče mandat v letu 1982.

Ne pozabite na dogovorjene obveznosti!

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

~e'LIJ

OKTOBER 81* LETO XI. ST. 10

Lepi dnevi gredo h koncu in z njimi naša sezona! Obračunali smo točke, štarte, skoke, ure in kilometre, opravili z večino tekmovani, in tudi v KRILIH smo jih opisali - kolikor je bilo v naši moči. Manjka le še poročilo z državnega jadralnega prvenstva .. . Jadralcem v tolažbo pa predstavljamo danes na naslovni strani velemojstra Georga Leeja iz Velike Britanije, trikratnega svetovnega prvaka, in z majčkeno zamudo pišemo tudi o šampionatu v Paderbornu. - Zlasti pa opozarjamo na razgovor slovenskih letalcev s predsednikom republiškega izvršnega sveta Janezom Zemljaričem, ki ga objavljamo na naslednjih šestih straneh.

naslovna

str. 10

str. 14

Predsednik Zemljarič:"Tudi v bodoče neg ujte lastni delovni prispevek!"

10

Borovo nepozaben gostitelj 4.letalska balkaniada je bila v Turčiji Leški padalci tekmovali v Celovcu

20

3.pokal "Branko Ivanuš"

21

Zmago Jeršan - akrobat 81 Na zahodu nič novega?

Kaj potrebuje jadralec od meteorologa

24

Zmaji tudi z Gorjancev

31

12.000 ton tovora z B 737 C Iz domače zgodovine Ali jo kdaj zapojete?

Zvezno tekmovanje"Stajerski pokal" "Dolenjski pokal" 1981

32

Kert,.

str. 26

4 14

26 30

35

36 38 38

Izdaja Zveza letalskih organ izacij Slovenije v Ljubljan i, Lepi pot 6 • Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta • Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene za naskJvno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 d in za č rnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno leterje. raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji· Uredn ~ ki odbor. Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tine Brudar, Tone Čer in, Jurij Franko, Dominik Gregl, Lučka Hočevar, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgov()f"oi lJrednik), Jože Perhavc, Srečo Petric in Ciril Trček· Naslov uredn ~tva : Marjan Moškon, pohn i predal 33, 68001 Novo me-sto· _Pr-ispevki za naslednjo številko morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih d iapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami * Naslov uprave: Zveza letal9kih-organizacij Slovenije, Lepi pot 6, pahni predal 496, 61001 WUBLJANA, telefon (061)-21-918, tekoči račun pri Z LOS, štev. 50101-678-51077. Spremembo na.lova sporočite upravi revije ter ob.lezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno * Letna naročnina 150 din, cena posamezne številke 20 din * Lektoriranje rokopisov, oblikovanje, grafična priprava in tisk: Dolenjsk i informativn i in tiskarski center , Novo mesto

Slovenski letalci smo že navajeni, da redno seznanjamo z našimi uspehi in težavami najvišje družbenopolitične dejavnike v Sloveniji.

Tako smo 2. oktobra letos pripravili razgovor s predsednikom republiškega izvršnega sveta Janezom Zemljaričem in z odgovornima članoma IS, republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo Martinom Koširjem in predsednikom republiškega komiteja za promet in zveze Andrejem Grahorjem. Razgovora so se udeležili tudi komandant RSTO general major Miha PetriČ, predsednik izvršnega odbora Telesnokulturne skupnosti Slovenije Rajko Sugman in predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Ljubo Jasnič. Med letal· ci iz skoraj vseh slovenskih klubov in VP 2050 sta bila predsednik LZJ Stane Menegalija in v. d. predsednika ZLOS Alojz Gojčič, slovensko proizvodnjo jadralnih letal pa je zastopal glavni direktor begunjske tovarne Elan Dolfe Vojsk.

Tovariša predsednika Zemljariča je s splošnim položajem v slovenskem športnem letalstvu naprej seznanil v. d. predsednika Goj čič. Povedal Je, da imamo na 14 športnih letališčih 81 jadralnih in 7I motornih letal ter 440 padal. Za jadralstvo, padalstvo, zmajarstvo in motorno letenje imamo 150 UČiteljev. Flota letal je zadovoljiva, pač pa so padalci skoraj bosi, saj nimamo niti uporabnih letal, niti letala za skakanje padalcev. Brez uporabnih padal so ostali tudi jadralci. V naše vrste smo letos sprejeli še zmajarje, čeprav vsi predpisi o njihovem pravnem položajU še niso urejeni.

Obnašamo se skrajno stabilizacijsko, dejavnost obsega samo enostavno reprodukcijo, kjer se še bolj trudimo za boljšo kakovost. Za okrog 9.000 motornih in 9.000 jadraInih ur, za 8.000 padalskih skokov in 16.000 prepeljanih turistov potrebujemo okrog 3.000 ton goriva v vrednosti okrog 200.000 dolarjev. Težave imamo predvsem z uvozom tnodelarskega materiala, rezervnih delov za letala in padal. Za vse to bi letno potrebovali nekaj manj kot 400 .000 dolarjev brez tega dejavnosti ne moremo obdržati na sedanji ravni. S tem vred stane naše redno delo na leto okrog 50 milijonov dinarjev in daje polovico vseh športnih uspehov v Jugoslaviji.

Ob 4O-letnici jugoslovanskega letalstva predlagamo skupaj z vojaškim letalstvom prihodnje leto na Brniku prireditev, ki naj bi bila prikaz sposobnosti jugoslovanskega letalstva. Pri· čakujemo podporo in sodelovanje vseh prizadetih jugoslovanskih dejavnikov.

Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc je govoril o pogodbenem sodelovanju z obrambnimi silami. Šola in trenaža v naših organizacijah sta za ljudsko obrambo najcenejša oblika usposobljanja, zato si prizadevamo, da bi se obseg teh nalog povečal, da bi pogodbene stranke upoštevale tržne zakonitosti, in da bi skupaj reševali uvoz goriva.

Marjan Moškon iz Novega mesta je opisal, kako se slovenske letalske organizacije vzdržujejo, zlasti pod kako težkimi materialnimi pogoji si pridobivajo pravico za svoje športno udejstvovanje. Tej tlaki ne najdemo primere v slovenski telesni kulturi , kaj šele v jugoslovanski. MislimO, da bi moralo biti razmerje pri gmotnemu vzdrževanju dejavnosti tako: sami smo pripravljeni zaslužiti 30 odstotkov potrebnega denarja, obramba in izobraževanje naj bi prispevala vsak po 15 odstotkov, telesna kultura pa 40 odstotkov, saj smo prepričani, da zmore le malokatera druga športna ali tehnična dejavnost tako družbeno naložbo tako visoko oplemenititi z lastnim delom in visokim strokovnim znanjem.

Predsednik modelarske komisije PS ZLOS Janez Grošelj je povedal, da razvijamo modelarstvo na treh temeljih: množičnosti, tekmovanjih in obrambi. Če uvoz potrebnih ma-

"e,t"

KAJ DELAMO

6

Alojz Gojčič, vršilec dolžnosti predsednika PS ZLOS, je vodil skupino, ki je pripravila razgovor s predsednikom IS

terialov ne bo mogoč, bi morali začeti z domačo prOizvodnjo, za kar pa do zdaj nismo mogli najti razumevanja.

Težave imamo ··tudi z vzgojiteljskim kadrom, saj modelarSki inštruktorji še sedaj nimajo statusa;ki jim gre.

O zmajarjih je govoril Jure Franko iz Škofje Loke. Zvezni organi niso naklonjeni tej panogi, tako da so za njihovo dejavnost največja ovira predpisi. V Sloveniji je okrog 250 zmajarjev, ki imajo 150 zmajev. Vzdržujejo se takorekoč samo iz lastnega žepa.

Pripravljajo izdajo učbenika, kar bi izboljšalo varnost. Uspešno so sodelovali na svetovnem in evropskem prvenstvu, po jugoslovanskem državnem prvenstvu pa zasedajo Slovenci prvih 30 mest. Črt Rojnik iz Celja je poročal o slovenSkih jadralcih, ki so prav tako v vrhu jugoslovanske lestvice te panoge.

Svetovnega prvenstva smo se zadnjič udeležili leta 1976, zaradi česar ne vemo, kaj pomenimo v svetu, niti, kje

smo med sosedi. Na Balkaniadah osvajamo običajno prva in druga mesta, večina zlatih C značk s tremi diamanti je slovenskih. Zadnja leta letimo na domačih letalih, pesti pa nas uvoz radijskih postaj, vitel in padal. V 10 letih smo podvojili število jadralnih UČiteljev s 44 na 86, ti so skoraj vsi amaterji: Nimamo dovolj poklicnih UČiteljev niti trenerjev.

Teodor Belec iz Ljubljane je poročal o prizadevanjih za gradnjo ljubljanSkega športnega letališča, saj zdaj skoraj tretjina Slovencev nima možnosti zganjati tega športa. Po preučitvi 13 ali 14 lokaCij se je končno odprla možnost za gradnjo na Barju pri Kozlarjevi gošči. Inšpektor zveznega komiteja je bil nad terenom navdušen in raču­ najo, da bi bilo letališče lahko usposobljeno do leta 1984.

Marko Medved iz LC Maribor je predstavil zagato z letalci invalidi iz dijaških in študentskih vrst, ki nimajo

STEVILO JADRALNIH LETAL V LZJ - 1980 TIP

ZLOS

VSV

VSS

ZSH

12

8

Blanik

28

Pilatus

13

10

9

1

Jantar Cirus St.

12

6

Cirus-17

3

3

Muha 100

1

Astir CS

1

Libela

3

rebus

1

Trener

1

DG 100

6

VSM

VSCr, 2

VSK 2

VS BiH 7

VSJ 65

26

2

10 1

?

?

s

35

2

11

3

15 3

10

1

10

Delfin Libis Meteor roka Pirat Moskito Cirus HS SKUPAJ

82

22

22

30

13

22

198

KAJ DELAMO

Pri zadnjem skoku med pripravami za balkaniado se je strgalo platno na padalu Darka Svetine_ Padalo ima več kot 1000 skokov in je popolnoma dotrajano. Tekmovalci so ga za silo sami zakrpali, naslednji dan pa je Darko odpotoval z njim v Ankaro. Ali res nimamo toliko denarja, da bi padalci državne reprezentance tekmovali vsaj z varnimi padali? (Foto: Leon Mesarič)

ustreznega zavarovanja. Zdaj jim morajo klubi plačevati rento.

Predsednik IZJ Stane Menegalija je povedal, da je polovica naše dejavnosti športne, polovica pa šolske . Glede na to so v drugih republikah ustrezno rešili prispevek družbe za redno delo, samo v Sloveniji ne moremo najti pravega razumevanja. Najvišja stopnja letalskega izobraževanja sicer poteka pri fakulteti za strojništvo v LjulJljani in v strokovnem centru Inex Adrie vse drugo pa opravijo naše letalske šole brez primerne družbene podpore.

Zvezni družbeni dogovor za vzdrževanje temeljne letalske dejavnosti po klubih je ugasnil, proizvodnja letal in padal se je zaradi zavlačevanja podražila, sklad je opešal. Spodbuditi moramo obnovitev tega dogovora, sicer bomo še bolj odvisni od uvoza.

Letalska zveza Jugoslavije podpira prireditev ob 40-letnici jugoslovanskega letalstva v Sloveniji in predlaga naj jo takoj začnemo pripravljati.

Mednarodnih tekem se ne udeležujemo, kadar je prisotna Južna Mrika.

Dopolnil ga je Alojz GOjčič, ki je opozoriI-, da naš položaj v večih pogledih še vedno ni pravno urejen, zlasti glede padalskih predpisov o varnosti in podaljševanju dovoljenj, pa tudi za urejanje športnih letališč nimamo zakona.

General major Miha Petrič je govoril o usposabljanju naših pilotov in padalcev za teritorialno obrambo in o njihovi opremljenosti ter nanizal nekatere težave, katerih rešitev je trenutno prav tako odvisna od uvoza.

Glavni direktor Elana Dolfe Vojsk je seznanil navzoče s prizadevanji in uspehi domače proizvodnje jadralnih letal. Uspešno izvažajo, pripravljajo pa tudi nov dvosed in razširitev proizvodnih prostorov. Čeprav morajo ves material uvoziti, vložijo v izdelavo toliko svojega dela, da lahko vsako tretje letalo ostane na domačem tržišču. Na mesec narede 3 letala, proizvodnja je prodana že za celo leto 1982. Vlagajo samo lasten denar.

Predsednik izvršnega odbora republiške TKS Rajko Šugman je predlagal, da bi se čez pol leta spet dobili in pregledali, kaj smo od današnjih dogovorov uresničili. Ljudska tehnika je ostala izven družbenega financiranja, zato tudi letalstva ne bodo mogli reševati na ravni republike, podprli pa bi družbeni dogovor za materialno osnovo, kamor bi lahko namenili denar iz športne stave. To so edina sredstva za naložbe, sicer pa bi se morali klubi sporazumeti z gospodarstvom v svojih regijah.

Misli, da je 19. enota Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino razumela potrebe letalce.v, toda denarja je premalo, tudi če bl vsega dali samo letalcem. Morali bi se vključiti vsaj v dve taki enoti nekaj bi dobili iz športa, nekaj pa morda iz obrambe.

Glede invalidskega zavarovanja vrhunskih športnikov so dali pobudo skupnosti in upajo, da bo do konca leta to urejeno . Prav tako moramo do konca leta urediti status vrhunskih športnikov letalcev, ki do zdaj niso imeli takih ugodnosti, kot drugi, če­ prav jih ne bi mogli enačiti na primer s Križajem ali Petričem .

KAJDELAMQ In končno je Šugman povedal, da se jugoslovanski športniki lahko udeležujejo mednarodnih prireditev, na katerih nastopajo tekmovalci iz Južne Afrike. Ne ve za noben sklep ali resolucijo,ki bi to prepovedovala.

Izjema so samo neposredni . dvoboji med Jugoslavijo in Južno Afriko.

Predsednik republiškega kumiteja za promet in zveze Andrej Grahor se je zavzel za pravno ureditev naših vprašanj, tako glede lokacije letališč, kot tudi krajev, kjer bodo lahko leteli zmajarji. Nad Brnikom seveda ne bodo mogli! Prireditev ob 40-letnici našega letalstva pa je uresničljiva samo, če bomo stroške lahko razdelili med vse zainteresirane dejavnike iz cele države.

Jože Grah iz Slovenjgradca je opozoril, da .Športno letalstvo lahko prinaša tudi devizni dohodek, saj smo s turisti včasih zaslužili po nekaj sto tisoč mark. Pritegniti bi bilo treba KOMPAS in druge, saj gre končno za obogatitev turistične ponudbe.

Republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir je govoril o pomenu letalskih organizacij v okviru splošnih prizadevanj za usposabljanje splošne ljudske in teritoriitIne obram-

be, o sistemu zaščite proti toči v okviri civilne zaščite, o varstvu pred gozdnimi požari in drugih nalogah v gozdarstvu in kmetijstvu.

Predsednik IS tovariš Zemljarič je povzel razpravo.s trditvijo, da predstavljajo letalske organizacije s svojo dejavnostjo pomembno družbeno in gmotno silo na Slovenskem. To nas zavezuje, da jim posvečamo ustrezno pozornost, še zlasti zaradi velikega pomena za ljudsko obrambo in zaradi velike pripravljenosti, da z lastnim delom ohranjajo dejavnost na tako visoki ravni,jo razvijajO in širijo. Velik pomen dajemo tudi združevanju, povezovanju ljudi in njihovi sprostitvi.

Tako opravljajo letalci družbeno koristne naloge in zaslužijo posebno priznanje, ker toliko gradijO na delovnem prispevku svojega članstva. To negovanje lastnega dela je treba razvijati tudi v bodoče in ga še krepiti.

Potem je nadaljeval: "Zbrali smo se v najneugodnejšem trenutku za gmotno pomoč. še leto ali dve bomo občutili izredno hude pritiSKe na zmanjšanje skupne porabe - račune moramo plačevati za desetletje nazaj! Ne bomo samo dve ali tri leta zategovali pas - za zmeraj se

"~'LA 9

KAJ DELAMO

,

moramo naučiti bolje delati. To torej ni kampanja, ampak trajna usmeritev, če hočemo doseči višjo kakovost našega obnašanja in večjo proizvodnost.

Potem bo več možnosti tudi za vašo organizacijo! " Govoril je tudi o perečih strokovnih zadevah. Predvsem je treba spraviti na čisto predpise o varnosti.

Cesar ni mogoče v doglednem času urediti v jugoslovanskem merilu, lahko uredim o vsaj v Sloveniji, še zlasti, če se tukaj odvija polovica jugoslovanske športne dejavnosti, zračni promet pa ie precej gostejši, kot nad Kosovim ali Crno goro.

Predsednik IS podpira akcijo za pokrivanje rizikov zaradi invalidnosti, saj prizadete skupnosti ne morejo mimo poslanstva letalske organizacije.

Glede uvoza smo v največji zagati, čeprav vidimo prve znake, da so se začele stvari spreminjati. Zato lahko pričakujemo samo najnujnejše , zlasti pa naj razmišljamo, kje lahko sami prispevamo k deviznemu prilivu. Tovariš Zemljarič je naklonjen družbenemu dogovoru za materialne osnove dejavnosti, čeprav so trenutno možnosti manjše, kot bi želeli. Za možnosti uvoza bi se morali dogovarjati tudi v regij ah in se nasloni ti na uspehe v zadnjem času, saj so plod odp-ovedovanja in velike prizadevnosti. Ce smo plačali letala za Inex Adrio in kupili nekaj helikopterjev, bi bilo kratkovidno pustiti športne letalce ob strani morali bi jim pravzaprav posvetiti še več pozornosti, ker najbolj iskreno razvijajo letalsko kulturo .

Po predsednikovih besedah lahko upamo v prihodnjem letu vsaj na uvoz najnujnejših količin goriva in letala an-2 za padalce. Glede radijskih zvez in padal pa bi se lahko bolj potrudili doma, saj bi jih morali znati sami narediti. Enako velja tudi za gradnjo jadralnih letal, zato so Elanovi uspehi toliko bolj vredni pozornosti.

Prireditvi ob 40-letnici jugoslovanskega letalstva slovenski izvršni svet ne bo nasprotoval pod pogojem, če bodo gmotni zahtevki do družbe v skladu z našimi stvarnimi razmerami, če prireditev ne bo zastavljena preveč ambiciozno in zlasti, če bo pravočasno in razumno načrtovana.

MARJAN MOŠKON

Nijazu Deliču je pokal maršala Tita izročil narodni heroj Pero Car

Borovo, nepozaben gostitelj 24. jugoslovanski aerorally bo vsem ostal v spominu! Gostom, organizatorjem, tekmovalcem in številnim gledalcem. Da je bilo vse tako, kot treba, je poskrbelo celo vreme. V petih dneh nepozabnega nastopa najboljših motornih pilotov Jugoslavije se ni zgodila niti najmanjša nezgoda.

b 24. JAR se bo še govorilo, da je bil uspešen pove tudi predlog predstavnika Letalske zveze Jugoslavije, po katerem bi se podobna prireditev lahko odVijala v Borovu že prihodnje leto. Odlični gostitelji, izvrstni organizatorji 24. JAR, pa tudi izredno velika podpora predstavnikov vojnega letalstva govore za to, da bi dali vse za ponovno srečanje teh vrlih športnikov in ljudi.

Prvega dne, 18. avgusta, je bil v prihodu najboljši in najiznajdljivejši Mijo Ban iz Osijeka. Nijaz Delič je bil ob "stotko" pri pristajanju, Kukavica je bil slabši, toda on je šele zadnje dni prišel med tekmovalce JAR in prej ni

imel priložnosti tekmovati s svojimi tovariši profesionalci, letalci, upravniki letalskih šol ... Vtis bo popravil pozneje.

Druga etapa je potekala v sodelovanju s teritorialno obrambo. Čeprav je bil Ivangrajčan Vuko Zečevič prvič v tem kraju, je zlahka ,,ravozljal" cilje na tleh, zmagal in sprejel zaslužene čestitke za zmago v etapi ,,zmaj 81 ".

Tretja etapa je bila polna različnih nalog, posadke so letele v smeri Temerina, Rumenke, Bele crkve ... Spet so v rokah kopilotov razprostrti zemljevidi in vrstijo se skupne naloge v prepoznavanju zgodovinskih krajev, spomenikov in drugih podrobnosti iz NOB.

MOTORNO LETENJE To je "Zvezda" - etapa izkušenega Do!?rice Božiča iz Beograda.

Cetrta etapa - "Bratstvo in enotnost" , za katero so rekli, da je bila najtežja in hkrati odločujoča , je prinesla največ točk Borovčanu Deliču in njegovemu kopilotu Lugonji. Sndniki so postavili več kot 20 raznovrstnih nalog, katere je bilo treba rešiti na minuto, sekundo natančno, zato si tavanja ni bilo mogoče privoščiti.

Največja privlačnost tekmovanja so bile discipline v katerih sta prihajala do izraza "specialnost" pa tudi trenutno razpoloženje. Najboljši so se razvrstili takole : iZVIDOVANJE: l . Božič - Pantelič (Beograd) 2. Delič - Lugonja (Borovo ) 3. Kukavica - Prokič (Borovo) NATANČNO PRISTAJANJE:

1. Verbančič - Pučko (Maribor) 2. Trifunovič - Strugar (Zagreb) 3. Kolarič - Pišek (ptuj)

ICert,4 11 ČASOVNA TOČNOST:

l. Ban - Tominac (Osijek) 2. Trifunovič - Strugar (Zagreb) 3. Delič - Lugonja (Borovq) TERITORIALNA OBRAMBA : l. Zečevič - Mihajlovič (Ivangrad) 2. Korda - Dimič (Zemun) 3. Kolarič - Pišek (pluj) Vse do "zadnjega metra" ni bilo znano kdo bo zmagovalec 24. JAR. Ker je bil do zadnje etape v vodstvu Trifunovič iz Zagreba in imel pred drugoplasiranim Banom 10 točk več, in skoraj 60 točk več od Deliča , ki je bil v prvi deseterici, bi se moral zgodoti pravi čudež, da bi se vrstni r~d spremenil.

Toda izkušeni Trifunovič je, očitno ubremenjen z vodstvom, tedaj napravil nekoliko napak, Nijaz Delič z Miroslavom Lugonjem pa skoraj nezmotljivo izpolnjeval zadnje naloge in v "SVOji disciplini" osvojil skoraj maksimalno število točk!

V imenu gostitelja je udeležence ob otvoritvi pozdravil predsednik Organizacijskega komiteja 24. JAR Nikola Kovačevič

Zbor tekmovalcev na 24. JAR

V petek zvečer je bila v vukovarskem hotelu "Dunav" skupna analiza ,zadnje etape. Tekmovalci so kar sami seštevali točke. Najprej branje imen: Drešaj iz Prištine je zadnji, pa vendar mu tovariši iskreno čestitajo. Brez izkušenj in z malo leti ne more kar naenkrat več. Potem pa po vrsti. . .

Najuspešnejši v skupni uvrstitvi posameznikov v boju za prehodni pokal Maršala Tita, Nijaz Delič, član aerokluba Borovo je prehitel drugoplasiranega Svetomira Trifunoviča samo za 2 točki! Tretji je trikratni osvajalec pokala Mijo Ban iz aerokluba Osijek. V dvorani zagrmi ploskanje, Trifunovič med prvimi pristopi in športno čestita Deliču. Res da povprašuje tekmovalno komisijo za neke podrobnosti, recimo glede preletanja določenih krajev na področju Bosne in nuštarske železniške postaje . .. Toda dvoma ne more biti, najbolje govorijo fotografije in opravljene naloge med poslednjo etapo, ki je bila, kot smo že rekli odločilna~ Tako bo Trifunovič že tretjič v boju za ta pokal - drugi, Deliču pa se bo prvič nasmehnila sreča, da bo prejel Titov pokal.

Vsem se niso izpolnile vroče želje, so bili tudi starejši in izkušnejši piloti med favoriti. Toda v končni razvrstitvi, lahko rečemo, da je precej logike. Počasi se prebijejo najbolj nadarjeni in podatek, da so bili kopiloti mladinci, mlajši od 27 let, govori dovolj. Med njimi bomo prihodnja leta morali iskati "prava" imena za zmagovalce tega pomembnega tekmovanja.

Tako je bilo tudi prejšnja leta, od 1954, ko je bil prvič uveden pokal maršala Tita, ali celo kakšno leto pre; čeprav

J

od tistih tekmovanj na državnem prvenstvu v Rumi, oziroma Vršcu.

Na svečanem zapiranju tekmovanja, v soboto dopoldne, je prisotne najprej pozdravil predsednik izvršnega odbora JAR Nikola Kovačevič. Končne rezultate in razvrstitev trideseterice je prebral glavni sodnik Dragomir Uršič. V imenu Poveljstva vojaškega letalstva in protizračne obrmbe je tekmovalcem čestital general major letalstva Zdravko Lončar . S priložnostnimi besedami v imenu kolektiva "Borovo" in pre bivalcev Borova in Vukovarja je prisotne

MOTORNO LETENJE pozdravil predsednik delavskega sveta Jure Kasalo.

Predsednik organizacijskega odbora Pero Car, član Predsedstva SR Hrvatske, narodni heroj in ugledni revolucionar, je s toplimi besedami govoril o uspešnosti tega tekmovanja, prizadevanju, disciplini in znanju motornih pilotov. Predvsem, je poudaril tovariš Car, je tudi to tekmovanje na svoj način doprineslo k utrjevanju tovarištva, bratstva in enotnosti med športnimi piloti iz vseh krajev socialistične Jugoslavije. Zahvalil se je tudi za velik delež, ki ga je k vsemu temu dal kolektiv "Borova" in Aeroklub s svojimi številnimi aktivisti.

Vrstile so se nagrade zmagovalcem v posameznih disciplinah in etapah.

Nagrade so dali: Poveljstvo VL in PZO, JAT, Letalska zveza Jugoslavije, Kombinat "B0roVO", "Vuteks", PIK Vukovar, "Iteks" ...

Najsvečanejši trenutek je bil izroči­ tev prehodnega pokala maršala Tita zmagovalcu 24. JAR Nijazu Delicu.

Prisrčne čestitke tovariša Carja, Delicevih tovarišev Trifunovica, Bana, pripadnikov letalstva, predstavnikov družbenopo1itičnega življenja, Ljudske tehnike in številnih občanov, ki so prisostvovali zaključnemu ceremonialu.

Vreme se je smehljalo, da je bil tudi letalski miting nepozaben. Tako v trenutkih mojstrskega letenja velikega zračnega akrobata Svetomira Trifunovica, v času skupinskih letov v različnih razporeditvah, v odličnih skokih

'''~'LI' 13 subotiških in borovskih padalcev, v letih močnega helikopterja in vedno zagllanih vojnih pilotov na migih.

Na robu letališča, pozneje pa tudi okrog letal in njihovih posadk se je zgrnilo več kot 5.000 gledalcev, ki so potem navdušeni in razpoloženi odhajali domov.

Za uspeh 24. JAR bi bilo mnogim treba reči: hvala! Predvsem najodgovornejšim organizatorjem pod vodstvom polkovnika letalstva Petra Stepančiča, sekretarja Letalske zveze Jugoslavije, tekmovalnim komisijam pod vodstvom glavnega sodnika Dragomirja Vršica in tehnični službi pod vodstvom polkovnika Dragiše Petrovica.

Nijaz Delic je po svojem velikem uspehu v razgovoru za tednik BOROVO med drugim tudi rekel: "Deset let že tekmujem na JAR, vedno sem želel, da bi bil vsaj med prvo trojko, a bil sem med deseterico.

Letos sem prislužil Fizir kup, in glej, zdaj, doma, največ, kar letalec lahko doseže, pokal, ki nosi ime maršala Tita. Presrečen sem, čeprav vem, da bi se še nekaj tovarišev lahko dokopalo do tega uspeha."

BOŽIDAR MARKOVIC v tedniku BOROVO, (povzetek M. Moškon)

Z I~ve: Simič, Božič, Krejič, Intihar, Šmid, Pirc, Pogačar, Marzidanšek, Frank, sedijo: Miloševič, lUČIČ, Naumovič; Iztok Jug in Svetina (Foto: l. Mesarič)

4. letalska balkaniada

je bila v Turčiji

Septembra letos so se naši športniki udeležili tudi 4. letalske Balkaniade v Turčiji. Za glasilo, kot so KRILA, ki ne zmore honorirati prispevkov, je pač težko dobiti poročila s tako pomembne prireditve, kaj šele fotografije in reportažne zapise! Ne vemo niti, koliko je šlo tja tekmovalcev, niti koliko spremljevalcev, potni stroški v dolarjih pa bi menda lahko pokrili celotno izhajanje revije KRILA! Kar objavljamo, je plod požrtvovalnih prizadevanj naših vrlih sodelavcev Leona Mesariča z Lesc in Gustava Ajdiča iz LjUbljane. Kot lahko sklepamo iz teh poročil, so nastopali tekmovalci iz petih držav: Turčije, Romunije, Bolgarije, GrČije in Jugoslavije, vendar so se v vseh disciplinah pomerile samo Turčija, Romunija in Jugoslavija.

Naši padalci v Ankari Ko so bile končane priprave kandidatov za državno reprezentanco v Lescah in je bila določena petčlanska ekipa za zastopanje Jugoslavije na balkanskem prvenstvu v Turčiji, smo bili veseli, da imamo izredno mlado

rezprezentanco, obenem pa nas je bilo kar malo strah, kaj bodo zmogli leški mladinci na tako odgovornem tekmovanju. Na Balkanu gre vedno za prestiž in za dragocene kolajne. Bolgari in Romuni so bili za naše tekmovalce vedno nepremagljivi nasprotniki, Turki pa so nam bili ponavadi enakovredni.

BALKANlADA Trener in selektor je v reprezentanco na osnovi rezultatov na pripravah določil štiri mladince, člane Alpskega letalskega centra iz Lesc: Dušana Intiharja, Romana Božiča, Darka Svetino in Iztoka Juga, ter izkušenega Ljubišo Naumoviča, ki naj bi bil duhovni vodja mlajšim in bi skrbel tudi za moralo, borbenost in umirjenost celotne ekipe. Zaradi slabšega rezultata na zadnji pregledni tekmi je Benjamin Šmid ostal doma.

Za padalce se je balkansko prvenstvo pričelo precej neprijetno že kar v Beogradu. Da bi prihranili nekaj denarja, je Letalska zveza Jugoslavije odločila, da bodo padalci in modelarji potovali v Ankaro z avtobusom. Potovanje je po različnih perepetijah trajalo kar tri dni. Vsi so bili že krepko utrujeni in nekateri tudi že z rahlimi živcL Že naslednji dan pa so morali pričeti s tekmovanji.

Prva disciplina so bili skoki na cilj z višine tisoč metrov. Vsi štirje mladi leški mladinci so dobro začeli, predvsem, ker so bili zaradi dobre fIzične kondicije hitro pri močeh. Slabše se je

"JefL415 godilo Naumoviču, ki se ni znal zbrati. Po tretjem skoku so mu popustili živci in v četrti seriji ni hotel več na start. Izvedel je še en skok v peti seriji nato pa odnehal in ni hotel več skakati do konca prvenstva. Svoje mlade tovariše je pustil na cedilu, čeprav bi jim moral biti vzor. Sami so morali nositi breme tekme brez petega rezervnega tekmovalca. Fantje se niso zmedli in so pokazali visoko moralo in borbenost in brez petega tekmovalca nadaljevali z odličnimi skoki.

Po osmih serijah skokov je Darko Svetina delil z Bolgarom Mihalkovom drugo mesto, ker pa v padalstvu mest ne delijo, sta morala oba opraviti še deveti skok v katerem je bil Bolgar boljši, Darku pa je treba čestitati tudi za bronasto kolajno.!.. saj je skakal z najslab šim padalom. ze na pripravah v Lescah se mu je močno raztrgalo in kar sam ga je za silo zakrpal. Padala naših tekmovalcev so bila prava žalost v primerjavi s padali Bolgarov, Romunov in Turkov. Vsi so opremljeni z Ilajsodobnejšimi ameriškimi padali tipa FOJL, ki izredno natančno držijo

Funkcionarji letalskih zvez Turčije, Jugoslavije, Bolgarije, Grčije in Romunije ter častni gostje na otvoritvi balkaniade v Ankari (Foto: B. Markotie)

BALKAN lADA

ICe'L416 smer pri planiranjU, kar je pomembno v termičnem vremenu, kakršno je bilo na letališču v Ankari. To je najbolj okusil Iztok Jug, ko je skakal v najbolj termičnem času in se mu je padalo pozibavalo, umiriti pa ga ni mogel in je v dveh skokih zgrešil cilj za 70 in 90 centimetrov. Novo ameriško padalo ima nove izredno učinkovite stabilizatorje in dodatne odprtine med komorami. Te omogočajo , da se zrak med komorami preliva in močno stabilizira obliko profila padala. To pa je osnovni pogoj za enakomerno drsenje proti ciljU. Jugoslovanska padala že šest let niso doživela nobene kvalitetne spremembe, ves svet pa skače z daleč boljšimi padali.

V skokih na cilj je bil dober tudi Dušan Intihar s četrtim mestom. Božič je imel v sedmem skoku podobne težave kot Jug in je bil samo osmi.

Pravo presenečenje pa so naši mladi tekmovalci pripravili v skupinskih skokih. Naumovičeva odsotnost jih ni spravila s tira in povsem mirno so opravili svojo nalogo v štirih serijah skokov. Rezultat 1,02 metra jim je zadostoval za prvo mesto pred Bolgari, ki so Zaostali Za našimi samo za en

Clanice državne reprezentance za balkaniado na pripravah v Lescah od 17. do 27. avgusta (Foto: Leon Mesarič)

centimeter . Ta zlata kolajna je za leške mladince prav gotovo najdragocenejša, saj so devetnajstletniki premagali rutinirane in poprečno sedem let starejše bolgarske tekmovalce .

Slabši so bili naši mladi padalCi v disciplini figurativnih skokov. Bolgari so bili tu razred zase in so osvojili vse tri kolajne. Najboljši med našimi je bil Iztok Jug na sedmem mestu, vendar z zaostankom kar za sekundo in pol za zmagovalcem . To pa predstavlja že kar precejšnjo kvalitetno razliko . Za vadbo te discipline imajo Bolgari naj sodobnejše tehnične priprave, tudi magnetoskop, ki omogoča' natančno analizo vsakega skoka. Skrajni čas je, da tudi naši padalci dobijo te pripomočke, kar pa je spet odvisno od dobre volje Letalske zveze, ki svoje naloge za razvoj tega športa slabo opravlja.

V figurativnih skokih je bil najslabši Darko Svetina na trinajstem mestu.

Močno se mu je poznalo, da leto dni ni treniral. Intihar in Božič sta se uvrstila na osmo in deseto mesto.

Uvrstitve so pomešali z romunskimi tekmovalci in si pri tem pridobili rahlo prednost v zbiru skupnih točk.

V končni generalni razvrstitvi po vseh treh disciplinah so bili Bolgari prvi, naši pa so se uvrstili na odlično drugo mesto in povsem opravičili zaupanje . Dokazali so tudi, da je vreClno investirati v !tako ekipo, problem je samo v tem, da je v naši družbi premalo posluha za ta šport, ker so profesionalni športi bolj zanimivi. Padalci pa so si morali zaslužiti svoj nastop v reprezentanci z velikim številom delovnih ur pri fizičnem delu v proizvodni delavnici in v železarni na Jesenicah. Ob doseženih uspehih jim tega zagotovo ni žal.

ReČi je treba tudi nekaj o dekletih.

Vedno so potiskane ob stran . Na pripravah v Lesceh so bile izredno marljive in zagrizene pri delu. Na balkaniado so bile poslane predvsem kot jugoslovansko zastopstvo, brez posebnih upov na uspeh, vendar je njihova vztrajnost in velika borbenost, kakršna je manjkala Naumoviču , dosegla več kot smo lahko pričakovali. V disciplini skokov na cilj je Svetlana Simič osvojila srebrno kolajno , liljana Milosavljevič pa je bila četrta. Vekipnih skokih na cilj so Jugoslovanke

BALKAN lADA

reeIL417 na Karakasova (vse Bol) 9,29, 6.

Lučič Slavica - Koprivica 9,85, 12.

Ana Jurica 13,34, 13. Ljiljana Miloševič 13,45, 14. Svetlana Simič (vse Jug) 14,01.

SKupinski skoki na cilj: l . Jugoslavija 1,02 m, 2. Bolgarija 1,03, 3.

Turčija 1,66, 4. Romunija 3.32, 5.

TurČija II. 6. GrČija. ŽENSKE: 1. Jugoslavija 1,72, 2.

Bolgarija 2,34, 3. Romunija 4,39.

GENERALNA RAZVRSTITEV posamezno - moški (30): 1. Najden Mihalkov, 2. Stamu Janev, 3-4. Ivan Dimitrov in Metodi Metodiev (vsi BoL), 5. Dušan Intihar (Jug), 6. Gorgi Ninov (Bol), 7. Roman BožiČ, 8.

Darko Svetina, 9. Iztok Jug, 25. LjUbiša Naurnovič (vsi Jug.).

ŽENSKE (17) : 1-2. Emilija Dimitrova in Veselinova Karakasova, 3.

Ljubiša Naumovic si gasi žejo med napornim treningom v Tinka Dineva, 4 . Jordanka Simionova (vse Bol), 5. Koprivica - Lučič SlaviLescah (Foto: Leon Mesarič) ca, 9. Ljiljana Miloševič, 11 . Svetlana zmagale pred razočaranimi Bolgarka- SimiČ, 14. Ana Jurica (vse Jug.) mi. V figurativnih skokih pa so tako Ekipe - moški: 1. Bolgarija, 2. kot fantje močno zaostale za Bolgar- Jugoslavija, 3. Turčija 1,4. Romunija, kami in Romunkami, le Slavici Lu- 5. TurČija II., 6. GrČija. šič- Koprivici je uspela uvrstitev na Ženske: 1. Bolgarija, 2. Jugoslavija, šesto mesto . Tudi v generalni razvrsti- 3. Romunija, 4 . TurČija . tvi je bila Lučičeva s petim mestom LEON MESARIČ najboljša Jugoslovanka.

REZULTATI: SKoki na cilj - 8 skokov (30 tekmovalcev) - posamezno: 1. Stamu JaHev 0,11 m, 2. Najden Mihalkov 0,20 (oba BoL), 3. Darko Svetina (Jug.), 4. Dušan intihar 0,28, 8. Roman Božič 1,19, 13. Iztok Jug 1,96, 25 . Ljubiša Naurnovič 20,28 (štirje skoki z maksimalnimi kazenskimi točkami, ker ni skakal) vsi Jugoslavija. ŽENSKE: 1. Veselina Karakasova (Bol) 0,76, 2. Svetlana Simič (Jug) 0,89, 3. Emilija Dimitrova (Bol) 0,94, 4. Ljiljana Miloševič 2,88, 8. Lučič Slavica - Koprivica 6,07, 14. Ana Jurica (vse Jug) 15,28.

Figurativni skoki - 4 skoki (30): 1.

Najden Mihalkov 7,27, 2. Gorgi Ninov 7,39 , 3. Stamu Janev (vsi Bol) 7,60, 7.

Iztok Jug 8,60,8. Dušan Intihar 9,10, 10. Roman Božič 9,57, 13. Darko Svetina (vsi Jug) 10,25 . .. ŽENSKE: 1. Emilija Dimitrova 9,06, 2. Tinka Dineva 9,20, 3. Vesili-

Motornjaki dvakrat drugi Motorni piloti so na Balkaniadi v nastopili v aerorallyju, v akrobacijah in v Ataturk Cupu.

V aerorallyju je sodelovalo 13 ekip - 6 iz Turčije, 4 iz Romunije in 3 iz Jugoslavije.

TurČiji

Uvrstitev ekip: 1. TurČija 4. M. Ban - S. Trifunovič 5. N. Delič - Ivo Čavar 6. D. Hojnik - M. Škrlec

točk

4959 4577 4417 3863

Teamska uvrstitev (po 3 najboljše ekipe): 1. TurČija točk 13.680 2. Jugoslavija 12.862 3. Romunija 11.389 V akrobacijah je nastopilo 12 pilotov, naši so se uvrstili takole: Znani ob\'ezni program: 1. Romunija (letalo Z 50 L)

4106,1

Trener Srečo Medven pregleduje padalo Ljiljani Miloševič pred zadnjim skokom na pripravah v Lescah (Foto: L. Mesarič)

Prosti program : 1. Romun.!ia (letalo · Z 50 L) 6043,6 4. Matija Skrlec (Z 526 F) 5540,3 5. Svetomir Trifunovič 5376,0 7. Jože Slana 4875,2

5. Svetomir Trifunovič (Z 526 F) 3181,0 6. Jože Sl~na (Z 526 F) 2984,9 7. Matija Skrlec (Z 526 F) 2914,0 Neznani obvezni program: 1. Romunija (letalo (Z 50 L)

2917,2

4. Jože Slana 5. Matija Škrlec 6. Svetomir Trifunovič

2598,5 2594,0 2591,0

Uvrstitev po treh disciplinah: 1. Romunija 13.045,9 točke 5. S. T!ifunovič 11.151,8 6. M. Skrlec 11.048,3 7. J. Slana 10.458,6

Svetlana Simič (leva) je osvojila srebrno kolajno v skokih v cilj, Ljiljana Miloševič pa je bila odlična četrta (Foto: L. Mesarič) .

Ekipna uvrstitev (po trije najboljši tekmovalci): .

1. Romunija(leta1o Zlin 50 L) 36.994,9 2. Jugoslavija (Zlin 526 F) 32.657,7 3. Turčija (Pitts) 13.709,2 V pokalnem tekmovanju za Ataturk Cup je sodelovalo 15 pilotov.

Uvrstitve: 1. Romunija (brez negativnih točk) 2115,1 točke 6. Jože Sl~a (brez negat. točk)l885,3 9. Matija Skrlec (240 negat. točk) 1659,3 14. Svetomir Trifunovič (1200 neg. tOČk) 672,5

BALKANlADA

Modelarji dvakrat zmagovalci, trikrat tretji Modelarji so tekmovali v Ankari od 16. do 28. septembra. Jugoslovanske barve so zastopali tudi Slovenci Stojan Kranjc iz Novega mesta, Oton Velunšek iz Ptuja, Martin K.lančišar iz DLT EMO Celje in Janko Mandelc iz Sevnice. Drugi jugoslovanski letalski in raketni modelarji so bili še iz Zrenjanina, Novega Sada, Vareša, Zagreba (Trešnjevka), Niša in Splita.

V kategoriji FIA je nastopilo 9 tekmovalcev iz treh držav. Uvrstitve: 5. Stojan Kranjc točke 1203 6. Radoje Blagojevič 1158 8. Miloš Raletič 1014 Ekipa Jugoslavije je zasedla 3. mesto z 89,2 % osvojenih možnih točk.

V Aategoriji F2A so sodelovale tri države. Uvrstitve : l. Oton Velunšek 251,7 km/h 2. Ivica Kajič 246,6 3. Marijan Ivan ček 238,4 Ekipa Jugoslavije je zasedla 1. mesto s 736,7 km/h.

V kategoriji F3Bso sodelovale štiri države. Uvrstitve: 1. Martin K.lančišar 3772 2. Marko Kralj 3748

4. Josip Tomlinovič 3039 Ekipa Jugoslavije je zasedla l. mesto z 10.559 točkami.

V kategoriji S6A v raketnem modelarstvu so nastopile tri države. Uvrstitve: 4. Janko Mandelc 360 + 154 7. Stankovič Slobodan 240 8. Albert Dragičevič 159 Ekipa Jugoslavije je zasedla 3. mesto s 759 točkami ali 70,2 odstotka možnih točk .

V Kategoriji S4D v raketnem modelarstvu so sodelovale štiri države. Uvrstitve: 2. Slobodan Stankovič 893 9. Janko Mandelc 364 10. Albert Dragičevič 150 Ekipa Jugoslavije je zasedla 3. mesto s 1407 točkami ali 52,1 odstotka možnih točk .

Kaj pa jadralci?

Poročila o uspehu jadralnih letalcev, v Turčijo so šli menda iz Celja, nismo mogli dobiti niti v Beogradu.

Slišali smo, da so se tam doli nekaj sprli, in da uradni rezultati sploh niso bili razglašeni.

Po raznih virih zbrala G. A. in M. M.

Jugoslovanska reprezentanca, ki je osvojila 23 medalj, v mimohodu ob (Foto: B. Markotie)

zaključku

balkaniade v Ankari

K2fL420

PAD~LSTVO

Leški padalci tekmovali v Celovcu Leški padalci so se od 18. do 20. septembra udeležili N. mednarodnega prvenstva Avstrije v skokih na cilj za ekipe in posameznike. Tekmovanje je motilo slabo vreme. Nastopilo je 20 ekip s po tremi tekmovalci - skupno 60 posamezhikov iz ZR Nemčije, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Padalci ALC iz Lesc so sestavili tri dobre ekipe, ki so se v kvalitetni konkurenci kar dobro uvrstile.

Zmagali so Madžari s svojo najboljšo državno ekipo, pred nemškimi padalci OPEL TEAM in Avstrijci. Prva ekipa ALC je bila šesta, druga ekipa sedma, tretja pa se je uvrstila na deveto mesto.

Med posamezniki je zmagal član avstrijske ekipe Manfred Polak. Tekmovalec prve leške ekipe Janez Šafarič, letošnji državni prvak, je bil soliden z uvrstitvijo na 4. mesto s 14 centimetri iz osmih skokov. V pred zadnjem skoku je zadel na pet centimetrov, kar je bil njegov najslabši rezultat. Ce bi doskočil na dva centimetra, bi bil lahko zmagovalec.

Tudi ostali leški padalci so dobro skakali, posebno še Hrast, Šmid in /

'\

~e'L4

~

eno leto zastonj?

~ ~~~~ "-

~4WH-~ •I

./

l l

I

Frank, ki SO se uvrstili med prvih dvajset. Konkurenca je bila zares kvalitetna. To pove že rezultat - 0,86 metra za tekmovalca na tridesetem mestu. Slabši kot je bil sposoben skakati še pred dvema mesecema pa je bil Matjaž Lazar, letošnji mladinski clržavi prvak v skokih na cilj. Zbral je kar 1,67 metra in se uvrstil šele na 34. mesto. Poznalo se muje, da skoraj dva meseca ni treniral. Najmlajši član, sedemnajstletni Bogdan Jug je močno zgrešil v drugem skoku, doskočil na 1,71 metra in se uvrstil na 44. mesto.

Glavni vzrok za posamezne slabše skoke mlajših in manj izkušenih tekmovalcev je bilo precej neugodno vreme. Bilo je povsem mirno, brez vetra, občasno pa so se pojavljali termični sunki, ki so padalca pri približevanju k ciljni točki povsem iztirili. Za obvladanje padala v takih zračnih struj anj ih pa je potrebno že veliko znanja in izkušenj in še boljša padala kot jih imajo leški padalci. Po novih pravilih ima ciljna točka samo pet centimetrov v premeru, zato so že majhne napake usodne.

REZULTATI: Skoki na cilj z višine 1000 m - 8 skokov: posamezno (60): 1. Manfred Polak (HSV Celovec) 0,11 m, 2. - 3. Roland Rettenbacher (HSV Salzburg) in Hannes Pirin~r (OPEL TEAM) 0,12 m, 4. JANEZ SAFARIC (ALC 1) 0,14 m, 16. Branko Hrast 0,36, 18. Benjamin Šmid 0,37, 19.

Dušan Frank 0,38, 28. Branko Mirt 0,69, 33. Ivan Volarič 1,49, 34. Matjaž Lazar 1,67, 40. J anez Pfajfar 2,14,44. Bogdan Jug 2,38 (vsi ALC Jugosl.)

EKipe (20): 1. Madžarska 0,69, 2.

OPEL TEAM 0,87, 3. STMK 1 1,00, 6. Jugoslavija I (ALC) 2,41, 7. Jugoslavija II (ALC) 2,89, 9. Jugoslavija III (ALC) 4,32, ...

LEON MESARIC

/'

Na zmagovalnem odru so se vrstile ekipe najboljših (Foto: S. Bizilj)

3. pokal "Branko Ivanuš" Mednarodnega tekmovanja (v koledarju FAl) športnih motornih pilotov za pokal "Branko Ivanuš", ki je bilo letos že tretjič v Portorožu, se je

udeležilo 57 ekip. Ekipo sta sestavljala pilot in pomočnik - navigator. Udeležba iz tujine je bila proti pričako­ vanju in obljubam manjša, domačih tekmovalcev pa je bilo več, še posebej iz ZLOS. Udeležbo in prihod na tekmovanje pa je pokvarilo tudi nevihtno vreme na dan doleta, 28. avgusta, saj iz tujine niso prileteli vsi tekmovalci. Nekaj jih je prišlo šele naslednji dan med potekom tekmovanja ali po končanem tekmovanju (5 letal iz Avstrije in ZR Nemčije) .

Kako raste udeležba na tem pokalu kažejo naslednji podatki; država Avstrija Italija ZR Nemčija Švedska Jugoslavija skupaj

število 1978 13 11 3 15 42

Vreme §e na portoroški platformi ni bilo kot se spodobi, kaj šele v zraku . .. (Foto: S. Bizilj)

Tekmovalni del za pokal "B. Ivanuš" se ne razlikuje od drugih tekmovanj motornih pilotov na rallyju. Discipline so: točnost pristajanja, časov­ na točnost preleta linije in navigacijske naloge. Že prvi dan, t. j. na dan prihoda na tekmovanje, se je ocenjevala točnost pristajanja. Maksimalno število (50 točk) za pristajanje sta dobili le dve domači ekipi: Verbančič-Pu­ čko (Maribor) in Medved (S. Gradec).

Naslednji dan, po svečani otvoritvi tekmovanja (tekmovanje je otvoril predsednik organizacijskega odbora pokala tov. Alojz Cegler), je bila z vsemi tekmovalci izvršena priprava (briefing) za tekmovanje. Zaradi različnih tipov letal in njihovih hitrosti so bile ekipe razdeljene v štiri skupine s tekmovalnimi hitrostmi 130, 150, 170 in 200 km/h. Znotraj posameznih hitrostnih skupin pa so tekmovalci žrebali vrstni red vzletanja. Prva je odletela na tekmovalno ruto najhitrejša skupina.

Tekmovalni let je vodil od Portoroža med naslednjimi naselji - obratnimi točkami: Piran - Koper - Boljun - GraČišče - Kanfanar - Vrsar Novigrad - Buje - Umag - letališče .

Dolžina leta je bila 161 km. Med potjo so morali tekmovalci opraviti vrsto navigacijskih in "izvidniških" nalog. Pri doletu so morali opraviti še časovno točnost preleta linije in točnost pristajanja. Od vzletanja prve posadke do pristanka zadnje je tekmovanje trajalo 4 ure. Vsa vzletanja in pristajanja je vodila letališka kontrola tekoče, čeprav so vmes še vzletala ali pristajala športna letala izven tekmovalnega programa.

Po tekmovalnem pravilniku so bile z medaljami in pokali nagrajene ekipe v disciplinah in v končnem plasmanu.

Na prva tri mesta so se uvrstile po disciplinah naslednje posadke: Točuost pristajanja: Najvišje-možno število točk 100.

1. Vogrin Ivan-Pfeifer Vlado, M. Sobota, 80 točk 2. Verbančič Oto-Pučko Zvonko, Maribor, 70 točk 3. Ličer Benjamin-Dobrila Vinko, Portorož, 70 točk (mesto z enakim številom točk je določal rezultat v drugih dveh disciplinah) Časovna točnost:

Na\jišje možno število

točk

240.

MOTORNO LETENJE 1.

Endrici Fabio-Bevilacqua Grazia, Italija 240 točk 2. Venturini Umberto-Zambolo Bruna, Italija, 240 točk 3. Korenički Predrag-Komar Stepan, Varaždin, 240 točk Navigacijske naloge: Najvišje možno število točk 660.

1. Lakovič Slavko-Gobec Vinko, Celje, 632 točk 2. Verbančič Oto-Pučko Zvonko, Maribor, 618 točk 3. Graziani Gianfranco-Panzeri Gianfranco, Italija, 608 točk V skupnem seštevku rezultatov v vseh treh disciplinah pa so se najboljše uvrstili: 1. Verbančič Oto-Pučko Zvonko, Maribor, 925 točk 2. Lakovič Slavko-Gobec Vinko, Celje, 888 točk 3. Kolarič Kostja-Cestnik Matevž, Ptuj 874 točk Najboljše uvrščena tuja posadka je bila na 6. mestu Graziani-Pezoli iz

Branko

Ivanu~

'''~rL'' 23 Italije in na 29. mestu Grasser-Nemec iz Avstrije, ter na 40. mestu PsotaHetzer iz ZR Nemčije.

Spominske pokale pa so dobili še naslednji tekmovalci: najbolje plasirani tuji tekmovalec na vseh trtreh pokalih (seštevek vseh treh rezultatov) Lonardi Eligio iz Italije (2097 točk) - kandidatov za ta pokal, je bilo 6 (3 Italija, 3 Avstrija), najbolje plasirana tuja tekmovalka - Roberti Loredana, Italija zadnje mesto v plasmanu Francesconi Giancarlo, Italija, kije od 1000 možnih točk dobil le 70.

Svečana proglasitev in podelitev priznanj je bila v nedeljo, 30. avgusta; z manjšim letalskim programom, tekmovanje pa je zaključil v. d. predsednika PS ZLOS, tov. GOjčič.

Ob koncu svečanosti so domačini, OLC Portorož, podelili akademiku dr.

Svetopolku Pivku listino častnega čla­ na Obalnega letalskega centra.

BRANKO IVANU~ je ime, ki je poleg EDVARDA RUSJANA neizbrisno povezano z zgodovino na~a letalstva. RUSJAN je bil prvi jugoslovanski konstruktor in graditelj letal ter pilot, ki je želel lepote letenja prikazati vsem jugoslovanskim narodom. IVANU~ pa je bil pilot in organizator, ki je posvetil vse svoje sile izgradnji letalske organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji. Oba pionirja sta temu cilju tudi darovala svoji mladi življenji.

BRANKO IVANU~ je bil rojen po koncu prve svetovne vojne. Že kot dijak in študent pa se je priključil skupini napredne mladine, ki je s skromnimi sredstvi razvijala ~ortno letenje. Druga svetovna vojna in okupacija domovine je zastavila drugačne zahteve. BRANKO se je takoj priključil borcem "roti: okupatorju, borcem za osvoboditev svojega naroda. Opravil je zahtevne naloge in opravljal odgovorne dolžnosti.

S predanim delom je nadaljeval tudi po osvoboditvi, ves svoj prosti čas pa je posvetil strokovnemu izobraževanju in izgradnji letalskih organizacij Slovenije in Jugoslavije. Postal je predsednik Letalske zveze Slovenije in član Upravnega odbora Vazduhoplovnog saveza Jugoslavije.

Nenehno je zasledoval razvoj letalstva po vsem svetu in se trudil, da najnovej~ dosežke na tem področju osvojijo tudi na~i letalci. Gradnja sodobnih jadralnih in motornih letal, nova ~ortna letali~ča, Hevilne prireditve in tekmovanja, strokovno ~Ianje in osvajanje najsodobnej~ tehnike - vse to je bilo v tistih letih nerazdružno povezano z imenom BRANKA IVANU~A. Prizadeval si je za ~iroko mednarodno sodelovanje, za ~irino v organizaciji, za množično ~irjenje tehnične in letalske kulture. Tudi s svojim lastnim vzgledom, vzgledom visoko strokovnega pilota in nesebičnega delavca je utrjeval moč letalskih vrst. Zato ni bilo nič nenavadnega, da je bil predlagan za podpredsednika Mednarodne letalske zveze (FAli. Po zmagi na Evropskem reliju motornih pilotov in po zasedanju FAI je 19. junija 1955. izgubil svoje mlado življenje v retalski nesreči na ~rtnem letali~u v okolici Pariza. Zapustil nas je mnogo prezgodaj, vendar mvedno njegovo delo in zamisli mobilizirajo znova in znova mlade generacije na~ih letalcev, ki žele slediti njegovemu svetlemu vzgledu. .

Zmago Jeršan akrobat 81 Aeroklub R~~i Cajev~c iz Banjaluke. in Letalska prav se jih je na 13. državnem prven· zveza Jugoslavije sta bJla letos organizatorja 13. stvu zbralo komaj enajst: državnega prven~amotornih pilotov Jugoslavije v Mat~ja .Škr1~~,(AK 9ubljana), akrobatskem letenJu. Tekmovanje se je odvijalo na B?f1voJe D~VIC (VL m PZO), §portnem letališču Zalužani pri Banjaluki od 24 do Silvo Orožm (ALC Lesce), 27. julija. .

Svetozar Trifunovič (AK Zagreb),

ZI!lag? Jeršan (AK Ljubljana), Mtladm Stevanovič (AK Smedere· Gostitelj in o~anizator prvenstva Aeroklub Rudi Cajevec je med naj· vo), boljšimi in najbolje organiziranimi Igor Pantelič (AK Franjo Kluz, klu~i '! naši ct.rž~vi. O tem pričajo Zemun), števtlm športm m družbeni uspehi Milan Dimič (AK Zrenjanin), minulih 35 let ter stalna pristnost Vuko Zečevič (AK Ivangrad), kluba in njegovih članov na vseh Zoran Gavrilovič (AK Niš), važnejših tekmovanjih v Bosni in Her· Jože Slana (AK Ljubljana). cegovini, kot tudi v Jugoslaviji, na Glavni sodnik je bil Pera Cvetkovič, ~alkanu in Evropi. Pilotska, padalska, vodja tekmovanja pa Viktor Kuplje.

Jadralska, modelarska in zmajarska se· nik. kcija, ki imajo okrog 140 aktivnih in več. kot 200 podpornih članov, pa V prvi disciplini so se tekmovalci tudI razmeroma močna gmotna osno· uvrstili takole: va - zagotavljajo, da bo ta klub tudi v 1. Matija Škrlec 2793,80 bodoče resen dejavnik v letalskem 2776,60 2. Zmago Jeršan športu v Jugoslaviji. Imajo štiri zapo· 3. Silvo Orožim 2663,50 slene delavce: upravnika šole, učitelja 9. Jože Slana 622,50 motornega letenja, učitelja padalstva in mehanika.

Banjalučani so v svoji sredi toplo Druga disCiplina: pozdravili motornjake akrobate, če- 1. Matija Škrlec 3470,15

~e'L425

AKROBATI 2. Svetozar Trifunovič 3. Silvo Orožim 4. Zmago Jeršan 9. Jože Slana

3452,20 3414,80 3279,30 1722,50

Trega disciplina: 1. Zmago Jeršan 2. Svetozar Trifunovič 3. Igor Pan telič 4. jože Slana 7. Matija škriec 11 . Silvo Orožim

5948,15 5138,00 5008,50 4810,65 4147,35 1177,00

V prostem programu so nastopili samo štirje piloti:

Najboljiim -

čestitke

in aplavzl

1. Matija Škrlec 2. Zmago Jeršan 3. Svetozar Trifunovič

3083,27 2946,50 2932,20

Tako je bila končna uvrstitev: 1. Zmago Jeršan 14.951,05 2. Svetozar Trifunovič 14.176,00 3. Matija Škrlec 13.494,57 7. Silvo Orožim 7.255,30 8. Jože Slana 7.155,65 Organizatorji tekmovanja so na predlog vodstva tekmovanja sklenili, da podelijo posebno nagrado za fair-play članu ALe Lesce Silvu Oro· žimu zaradi iskrenosti po nastopu v drugi disciplini, s čimer je dokazal, da so vrline vrhunskega akrobatskega pilota, ne samo pogum in požrtvovalnost, ampak predvsem poštenost in fair merjenje moči.

Prireditev je spremljalo tudi precej gledalcev, saj se je zaradi gneče na letališču popoldne prvega dne tekmovanja, samo DESET tekmovalcev uspelo prebiti do svojih letal ...

Po končanem tekmovanju smo se pogovarjali s tovari§em Mihajlom Nikoličem, predsednikom tekmovalnega žirija, enim izmed uglednih strokovnjakov IZJ in pilotom, ki je aprila 1941 branil Beograd. Tovariš Nikolič je rekel: "Tekmovanje je potekalo po pravilniku IZJ in mednarodnem športnem pravilniku. Bilo je dobro organizirano in gmotno preskrbljeno. Tekmovalci so se borili športno in z velikim prizadevanjem za čimboljšo uvrstitev.

Sodniki in vodstvo tekmovanja so vložili veliko truda, da je tekmovanje teklo po načrtovanem urniku.

Kakovost prvenstva se glede na prejšnja ni spremenila, le tekmovalcev je bilo manj. Vreme zadnja dva dni ni bilo ugodno, tako da so morali izbirati najprimernejši čas, če so hoteli varno leteti.

Organizatorji SO se lotili naloge z veliko dobre volje in tekmovanje jim je v vseh pogledih popolnoma uspelo."

Organizatorjem so priskočili na pomoč tudi številne banjaluške organiza· cije in delovni ljudje, kot seveda tudi vse prizadete vojaške in letalske organizaCije.

Po BILTENU prvenstva priredil M. M.

Prizor s starta v Paderbornu (vse foto: R. Korda)

Na zahodu XV II. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju - PADERBORN, ZRN

nič

novega?

Paderbornu, ki leži 100 km jugozahodno od Hanovra. To je bilo že tretje prvenstvo v deželi, ki je zibelka jadralnega športa (po letih 1937 in 1960).

Domačini so od tega mnogo pričako­ Od delegata Letalske zveze Jugosla- vali, vendar jim vreme ni bilo naklo vije na svetovnem prvenstvu, Korde njeno,niti niso na domačih tleh osvoRadovana, smo dobili daljše poročilo jili nobenega naslova prvaka. o svetovnem prvenstvu z bogatim sliNa prvenstvu je sodelovalo 81 pilokovnim gradivom, ki ga v skrajšani tov iz 25 dežel. Zaradi prisotnosti obliki objavljamo. Menimo, da je še Južne Afrike so zadnji hip odpovedale vedno zanimivo, saj obširnejšega poro- ludeležbo Avstralija, Cehoslovaška, čila o tem najpomembnejšem doMadžarska, SZ in Jugoslavija. Največ godku za jadralce v tem letu nismo tekmovalcev je bilo v tekmovalnem objavili. Kljub temu, da so si nekateri razredu, skupaj 42, v standardnem naši jadralni piloti prvenstvo ogledali, razredu 27 in v odprtem 12. Kot že jim gre pisanje očitno težko od rok. rečeno, je bilo vreme izredno slabo.

Hkrati naj opozorimo, da bo naslednje Bili so dnevi, ko so kompletni tekmosvetovno prvenstvo že drugo zimo v valni razredi sedeli zunaj in tudi dnevi, Argentini, torej čez dobro leto. Na ko so bili rezultati razveljavljeni, ker srečo imamo le eno sezono časa za ni dovolj tekmovalcev preletelo kvalipriprave, tako da nas odločitev zveze, fikacijske razdalje. Jasno je, da zato da ne bomo sodelovali v zadnji minuti kakšnih večjih preletov ni bilo. Nobene bo preveč prizadela. na disciplina ni bila daljša od 400 km XVII. svetovno prvenstvo je bilo od in le dvakrat so bile za vse razrede 24. maja do 7. junija 1981 v discipline preko 300 km . To je glede

JADRALNO LETENJE na sedem tekmovalnih dni v standardnem, osem v tekmovalnem in devet v odprtem razredu kaj boren izkupiček.

Končni rezultati pa so takšni: v odprtem razredu so dominirali trije Nimbusi 3, ki jih ostali niso niti enkrat ogrozili. Angleži so zopet premagali Nemce in Lee je pred Holighausom in Gatenbrinkom suvereno zmagal, čeprav si je dejansko zmago priboril šele zadnji dan. To je že njegov tretji naslov svetovnega prvaka in glede na to, da nima za seboj takšne tekmovalne mašinerije kot Nemci, in da je moral leteti pretežno sam in po lastnem preudarku, je gotovo fenomenalen pilot - eden najboljših kar jih je kdaj letelo. Tudi Holighausu je treba priznati izredno športnost, saj je dal Leeju na razpolago letalo, s katerim se je lahko enakovredno potegoval za naslov prvaka. Trije Nimbusi 3 so tekmovali bolj med sabo, ker Schleicher ASW 22 ni bil pripravljeI]. v prvem času, ostala letala (ASW 17, Nimbus 2 in Jantar 2) pa niso bila konkurenčna.

Končni vrstni red: l . Lee (GB) 6685 točk, 2. Holighaus (D) 6590,3.

Gatenbring (D) 6358.

*** V standardnem razredu ,bi Francozi kmalu slavili dvojno zmago, ki bi bila rezultat izredno uspešnega timskega letenja, a se je med prva dva vrinil Norvežan Swein. Sicer pa je bilo za ta razred značilno, daje polovica tekmovalcev letela z LS 4 in da se je od 16 letal tega tipa 12 uvrstilo v prvo polovico tabele. Popoln uspeh kazita le Poljska na Janterjih z 8. in 10. mestom. Vitek, ki je bil osmi, je imel novega Jantarja 15 (enOdelna kabina, klasični rep!). To je v bistvu še nedokončan prototip in ga bodo delali tudi z zakrilci za tekmovalni razred. Bivši svetovni prvak Baer Selen iz Nizozemske je imel ASW 19 B modificiranega tako, da je skozi luknjice v zadnem delu krila pihal zrak, s čimer je preprečil prezgodnje odlepljanje strujnic v mejnem sloju s tem podaljšal laminarno odstrujavanje ter zmanjšal

Zmagovalci v odprtem razredu: 1. George Lee, 2. Klaus Holighaus, 3. Bruno Gantabrink

Jadralno letalo z "ušesi" na krilih, pilot Ake Petterson, Švedska

upor. Na vsakem krilu je imel pito cev, ki je služila za dovajanje zraka.

Modifikacija očitno ni delovala kot je bilo predvideno, zato je končal na 25. mestu. Naj pripomnimo, da ima novi ASW 22 takšno vpihavanje izvedeno serijsko in Weibel trdi, da pridobi okrog 5 % na performansah.

Rezultati: 1. Schroeder (F) 5769, 2. Swein (N) 5755,3. Schewenoy (F) 5732, vsi na LS 4.

Tekmovalni razred. V tem razredu imamo dvojno zmago Švedov. Ax je postal že drugič svetovni prvak. Nobeno letalo ni posebej dominiralo ASW 20 in Ventus B. sta precej enakovredna. Zanimivo je, da so imeli Švedi na koncu kril "ušesa" (Winglets) za zmanjšanje induciranega upora.

Kljub dobrim rezultatom se za to modifIkacijo ni nihče preveč navdušil.

Morda zato, ker estetsko kazi jadralna letala?

Rezultati: 1. Ax (S) 5223, 2.

Petersson (S) 5.180 (oba ASW 20) 3.

Pare (NL) 4836 (Ventus B).

Zmagovalec v 15-metrskem razredu Goran Ax, Švedska

RADOVAN KORDA Priredil K. B.

Stalnislav Vitek iz Poljske in novi Jantar 15

Za vleko je bilo na razpolago 11 letal robin

Zmagovalci 17. svetovnega jadralnega prvenstva od leve proti desni: standardni, 15路metrski in odprti

JADRALNO LETENJE

Kaj potrebuje jadralec od meteorologa Dobra mateorološka priprava je izredno važen faktor pred

po leta njem Zadnje čase so jadralci in zmajarji še posebno aktivni. Ker se pred poletanjem navadno posvetujejo z meteorologi iz Meteorološkega centra na Brniku je prav, da jih še enkrat na kratko opozorimo na to kaj rabijo, saj se nemalokrat zgodi, da se v gneči, ki je zjutraj na letališču - več pilotov in več telefonov hkrati, marsikateri pomemben podatek ali napotek izgubi ali pozabi povedati. Zato ne bo narobe, če še enkrat napišemo kaj jadralec ali zmajar rabi in tudi kaj naj vp!aša - to velja predvsem za mlajše - v kolikor mu meteorolog kakšen podatek pozabi povedati.

Za jadralce je še posebej važno: - temp (emagram) Zagreba ali druge najbližje radiosondažne postaje natančno obdelan: - kdaj se bo pričela termika (posebej za hribe in posebej za ravnino, ker je razlika precejšnja), - minimalna višina šlepa, - dviganja po slojih (odvisno od karakterističnih točk krivulje na emagramu) , - maksimalna temperatura, kdaj bo dosežena in s tem v zvezi tudi vrednost maksimalnih dviganj , - višina nu1te izoterme, - vsi sloji oblačnosti in višina baze - pri tem je treba ponovno paziti na razliko med ravnino in hribi, saj so

,

nad ravnino baze nižje, višina vrhov Cu oblakov in ali obstaja možnost razvoja Cb in s tem nevihtne aktivnosti, - možnost prekrivanja (5/8 oblač­ nosti ali več) ali zapiranja, kar je odvisno od vlage na višini, - višina in debelina zapornih plasti (inverzije) in kdaj se bo ta razbila pri tem paziti ne samo na prizemno temveč tudi na subsidenčno inverzijo, ki združena z močnim striženjem vetra, - prognoza dnevnega hoda temperature, - obdelana prizemna karta splošna slika in natančneje za predvideno območje preleta s podatki posamičnih postaj, - višinske karte - 850 mb, 700 mb in 500 mb, analizirane, - podatki o prizemnem vetru in o poteku vetra z višino , - prognoza za naslednje dni, - možnost nastanka kumulostrad, po prodoru hladnega zraka, kar je še posebej pomembno za daljše prele te , - podatki sondaže z letalom, v kolil~or je ta na razpolago . čisto vseh stvari na tem mestu nismo našteli, prepričan pa sem, da se iz navedenega da izbrati najugodnejši prelet v dani meteorološki situaciji .

MIRAN FERLAN

Takole se jadra s cerovškega hriba (Foto: J. Pavlin)

Zmaji tudi z Gorjancev Letenje z zmaji je :zamikalo tudi prve Novomeščane. Za šport, ki ima po Sloveniji že precej privržencev in je bil zaradi smrtp.ih nesreč še pred nedavnim prepovedan, sta se navdušila pleskar Franc Pavc in poštni delavec Bine Bajc, oba iz Novega mesta. V nedeljo dopoldan sta se spuščala s cerovškega hriba na Gorjancih. Za gledalce je bila to čudovita predstava.

Franc je bil atrakcija posebne vrste, saj je med slovenskimi zmajarji zago. tovo najstarejši s svojimi 42 leti. Leta se mu poznajo le tedaj, ko je treba poteči z ,,rampe" v globel. V SVOji zbirki uspehov je ponosen na šest

kilometrov dolg iet s Špilerjeve špice nad Javorovico nad Pleterjami do šen· tjernejskih ravnic. "Čudovito je, ko si enkrat visoko v zraku. Lahak postaneš in nesli ŠilO drsiš. Nevarno je, zato brez poznavanja mojstrovin letenja z zmaji in osnov termike ni varno", pove po pristanku.

Franc in Bine sta sedaj še člana poznanega kluba zmajarjev "Krila let" iz Krškega, razmišljata pa o ustanovi· tvi kluba tudi v dolenjski metropoli.

Prve navdušence sta pridobila že v Šentjerneju, seveda pa to ni dovolj.

Zmajarjev ni brez zmaja, ta pa velja od 30.000 do 50.000 din .

J. PAVLIN

12.000 ton tovora z B 737 C Deset let Lufthansinih cargo poletov med Ljubljano in Frankfurtom Če se Lufthansa letos ozre na desetletno zgodovino svoje tovorne linije med pomembnima prometnima in gospodarskima središčema Ljubljano in Frankfurtom, lahko z zadovoljstvom ugotovi, da je bilo to obdobje zelo pomembno. Velik pomen je imelo tako Za Lufthanso, kakor tudi za poslovne stike Slovenije ter vse Jugoslavije, in to ne samo z Zvezno republiko Nemčijo, temveč z vsem svetom: prvič zato, ker je Lufthansa edina letalska družba, ki že deset let povezuje slovensko glavno mesto s svojo redno tovorno linijo, in drugič

zato, ker je tako jugoslovansko gospodarstvo preko Frankfurta direktno povezano s svetovnim letalskim omrežjem. Tako so lahko jugoslovanski izvozni artikli točno, hitro in zanesljivo prispeli v roke zahtevnim kupcem širom po svetu. Hkrati pa je bilo naši industriji omogočeno, da je po najhitrejši poti dobila potrebne izdelke.

Podatki sami so dovolj zgovorni.

V preteklih desetih letih je Lufthansa pripeljala v Ljubljano 7.155 ton, odpeljala pa 5.555 ton tovora.

Do sedaj je zabeleženih 961 poletov modernega Lufthansinega letala

"ett,. 33

KAJ DELAJO Boeing 737 e, kar pomeni v poprečju 5,8 ton tovora v odhodu, ter 7,4 ton v prihodu. Brez te možnosti bi jugoslovansko gospodarstvo izgubilo dobršen del prihodka, kajti izguba časa in s te,u povezane pogodbene obveznosti, bi bila nepr.ecenljivo večja.

Ljubljana je tako postala najvažnejši Lafthansin tovorni center v Jugoslaviji-, kar prav gotovo ne bi bila brez redne dvokratne tedenske povezave s tov~rnim letalom. Frankfurt je svetovno najpomembnejši tranzitni tovorni center. S svojo organizacijo tovorne letalskes1užbe omogoča kvalitetne storitve; skrb!1o ravnanje s tovorom in strokovna pomoč vsem organizacijam, ki delujejo na tem področju, so njegove odlike.

Naši partnerji v lJubljani in po vsej Jugoslaviji so .špediterji in letališke službe, ki so vselej znali s svojim strokovnim znanjem in elastičnostjo ponuditi svoji klienteli moderne in hitre transportne usluge in jim s tem prihranili čas in denar. Tako visoko raven uslug pa smo lahko dosegli le .s pomočjo delavcev in vodstvenega kadra mednarodnega letališča Brnik, ki nam je s svojo visoko stopnjo izobrazbe in s prizadevnostjo nudil stalno razumevanje in pomoč. Brez visokega tehničnega nivoja infrastrukture na tukajšnjem letališču in dosežene varnosti II. kategorije ne bi mogle biti storitve v zadnjih desetih letih izvršene s tako spretnostjo in točnostjo .

Naša zahvala naj velja tudi vsem organom, ki so nam vedno nudili vso pomoč in dobro sodelovanje.

V notranjščini cargo letala

KRONIKA LUFTHANSE V UUBLJANI 1967 Otvoritev prvega Lufthansinega pr.edstavniltva v LjubJjani.

Predsedstvo je .p.revzel Vladim ir Pavlič.

1970 Otvoritevposlovnihprostor.ov v hotelu Lev. 07:7. 71 V Ljubljano je priletelo prvo cargo - letalo UlJ 00.23 01.35 D-ABED B 737C 5,4t v prihodu, 3,3 t v odhodu,vmesni pristanek na Dunaju.

01.5.72 Preselitev v poslopje LjubljanskeBanke.

1.11.72 Povečanje frekvence na dvakrat tedensko.

1.11.75 Vpeljava nonstop - povezave FRA - LJU v. v..

01.9.77 Preselitev v hotel Kompas.

23.7.80 Pristanek B 747C z 90 telektronskih delov za Iskro.

Trenutno je v Luftansi v Ljubljani zaposlenih 5 oseb - 3 na potnilkem in 2 na cargo oddelku.

Z letalom lahko potujejo tudi - letala!

Lufthansa se želi zahvaliti tudi vsem organizacijam in njihovim uslužbencem, ki so s svojimi odločitvami usmerjali svoj izvoz na omenjen letalski prevoz. Čeprav je v zadnjih letih občutiti gospodarsko recesijo v Lufthansinem V jumbo jet 747 gre tovornem prometu po vsem svetu, in tovor z boka in skozi zato tudi v preteklem letu rezultati iz nos leta 1979 niso bili i doseženi, lahko

upamo, da bodo letos doseženi. Dobri temelji in velika podpora, na katero se lahko opira Lufthansa v Ljubljani, kakor tudi mednarodno priznan produkt, nam dopušča upanje, da bomo lahko tudi v prihodnjih letih zadovoljili interese vseh v gospodarstvu udeleženih organizacij.

LUFTHANSA UUBLJANA

PRED 60 LETI

ICeIL,. 35

Iz domače zgodovine V nekdanjem ljubljanskem dnevniku JUTRO lahko zasledimo vrsto zanimivih vesti o raznih pojavih s področja letalstva. Iz let 1920, 1921 in 1922 sno nabrali za današnjo številko KRIL nekaj takih starih zapiskov, ki jih objavljamo tako kot so takrat izšli v tem dnevnem časopisu.

LETO 1921 Št. 73 stran 55. (26.03) Zračni promet Pariz-Beograd. Iz Pariza javljajo, da boravi tamkaj zastopnik jugoslovanske banke, ki ob sodelovanju nekaterih pariških denarnih zavodov snuje delniško društvo, ki bo uredilo zračni poštni promet med Parizom in Beogradom. Načrt predvideva tudi posta,jo te zračne proge v Ljubljani. Št. 158 stran 2/ Aerodrom v Novem Sadu. V Novem Sadu se je vršila te dni dražba za gradnjo velikega letališča. Gradbena dela je prevzela tvrdka Kucelj co Hladnik iz Prage za 990.000 dinarjev. Št. 170 stran 3. (21.07.) Iz Kotora Ob priliki poizkusnega vzle-. ta na vojaškem aeroplanu se je pripetila grozna nesreča. Aeroplan je vsled defekta na motorju iz znatne višine padel na tla, pri čemer je en oficjr ostal na mestu mrtev, drugi si je zlomil obe nogi, tretji pa je izgubil oko. poročajo.

Št. 206 stran 2 (01.09.) Italijanski zrakoplovi za Rusijo. Moskovska vlada je kupila dva najmodernejša aeroplana iz tvornice Fiat v Turinu. Ti aparati lahko letijo brez pristanka 18 ur in se bodo uporabljali za zračni promet iz Turina v Moskvo. Št. 215 stran 3 (11.09.) Zračni promet z Beogradom. Koncem tekočega meseca se vrši v Beogradu konferenca za vzpostavo aeroplanskega prometa med Beogradom-Prago-Bukarešto in Parizom. .. Št. 219 stran 3 (16.09.) Aeroplanska nezgoda. V Sarajevu se je v nedeljo razširila govorica, da je neki aeroplan, ki je z važnimi uradnimi listi odletel iz Mostarja v Beograd, gotovo ponesrečil , ker ni prispel v Beograd.

Takoj so bila obveščena oblastva in avijatična postaja v Rajlovcu ter je odšlo nekoliko aeroplanov na izsledovanje. Sedaj prihaja vest, da se je omenjeni aeroplan zaradi pogreške na motorju moral ob Drini spustiti na tla.

Ponesrečil se ni nikdo. Št. 247 stran 3 (19.10.) Francozki aeroplan nad našim teritorijem. Francozki PQslanik je ministerstvo zunanjih zadev v Beogradu obvestil, da bo te dni plovil . nad našim teritorijem francozki zrakoplov, ki pride iz Pariza in je namenjen v Carigrad. Št. 250 stran 3 (22.10.) Češkoslo­ vaški voja§ki polet · v Jugoslavijo. Češkoslovaški vojni aeroplan "Sm" pod vodstvom letalskega kapetana Pla" sa in Pospišila je 16. oktobra izvršil polet iz Vratislave v Beograd. Polet je trajal 3 ure 4 minute: Posadko aeroplana so v Beogradu sprejeli vojni minister, šef generalnega štaba, K- t 1.

Armije, generalni poveljnik letalstva in beograjski mestni načelnik, ki so posadko prisrčno pozdravili. Aeroplan, ki je proizvod češkoslovaške industrije, je vzbudil mnogo. pozornosti v jugoslovanskih krogih.

(Se nadaljuje)

I~'i

r]'

ti J ; 'ITifV±1gchF-!~~Yit-n=--j:=~-5-:ft==a

~l'Co. nq-vc/.o.- /()." k" 1e oci-/,i-f'Cf.f"ed. na-",;' , b-zcrj

Včasih velja pobrskati tudi po starih spominih - tokrat smo našli že skoraj pozabljeno letalsko pesem, za katero je besedilo in napev napisal znani slovenski umetnik Milan Apih.

Prav gotovo vsi poznamo njegovo slovito "Bilečanko", malokdo pa ve, da je bil Apih tudi velik ljubitelj letalstva.

Sam namje povedal, daje pesem napisal leta 1946 na pobudo pilota Branka Ivanuša, prijatelja, s katerim sta se poznala še iz partizanov. Kot je bilo takrat v navadi, se je avtor zgledoval pri sovjetskih pesnikih domoljubnih

{I.e-Jem(1r e-J€r _na. se

pesmi. Sicer pa o nastanku pesmi, ki jo danes objavljamo, ne vemo dosti več , zato bi bilo prav, da kdor je bil takrat zraven, napiše kaj za zgodovino in mlajše rodove! Pesem je bila tiskana na položenem in nato prepognjenem formatu AS v modri barvi, na naslovni strani je bila fotografija letala, na notranjih dveh straneh notografirani napev z dvema kiticama in pripevom, na hrbtni strani pa vse štiri kitice s pripevom. Zgoraj objavljamo (verjetno) izvirni Apihov rokopis pesmi, desno pa tiskano pesem. M. MOŠKON

Ko ptice veselo v svobodne vi.šine, poženimo smelo se v plavo nebo, nnd bele oblake, v neznane daljinc, varno nas krila srebrna ne so.

Radost in sreča nam srca n nvd:1 j:\, Iw se odpira pred nami obzor; pesem prešerna se v prsih pora.ia.

7. nami jo poje jekleni motor.

V sinje \lišave, hra bri piloti, za nas ni daljave, za nas ni ovil': v sinje viš ave, soncu naproti , cesta je naša neskončni vsemir.

Iz strme višine pogled na m se vrača na polja zelena in bele vasi; globoko pod nami je zemlja domača , v srcih ljubezen do nje nam žari.

Na nebu smo Tvoje svobode čuvarji, kdaj bi zagrnil obla k nas teman, junaško se zgrabimo z vsemi viharji in zopet prebijemo v sončni se dan. če

V sinje višave, hrabri piloti, za nas ni daljave, za nas ni ovir; v sinje višave, soncu nnproti. cesta je naša n eskončni vsem ir.

Ali jo kdaj zapojete? ~w===&tr ])E'-s~m pr~š~r-no s~

~.

upr-5lh

eMd po -ro - JO,

Koroh07na

~~.~~~ Ko pfl-C~ uese - lo usuobodTW Ut-Št - ne, po-

~~~$-~ i~

- tli-mo sm("-!o SE'

u plo - uo n€'bo,

"~,un~zno

n~ do~1

~~

n~,

.'#4~fr-J====1H-H=:-dd Rc'- dos! t7l sre - ČG

nOD

sr -

ja,

~~~ i';) ~ 2fk1 RO

s~ OO-PI

- rc p~d no - mi obzor j

šo

Ul

bri

PI

lo

!t, za !t. _ __

~~~j ~,~~~v~I~?~~~.~~p~J~~~~~ oi ;

1105 nt

do~a - lJf',1.o nos ni o - uir~uSITijf ui-

USt . ny Ul

t=R

CO 110000 -

ui __

o

ue,

var-no roos kr! -la sr€'- br - 110 ne-50

~ffitJt-=JEJ~' ~

;e

u~,

110d

~L~~~M bi' o-bio I~

-n, srny

Jopo-yy-hle-m motor U

zna-mi

-

ŠO - UP,

~H ;~wt@Bi~ šo - ue,50OCu nopro - h,

I~ ~

Y;~

Cf'- 5tO ~ oo · šo ne-

~j)~ wt r-W·;Y? ~

sRončm u5E'mir. V 5i* uj- . snončni uSE'mir.

I

I

ICe",. 38

MODELARSTVO

Zvezno tekmovanje "Stajerski pokal" Letošnji organizator "Štajerskega tekmovanja" je bil EMO Celje, 3. 10.

Na tekmovanju se je zbralo 56 modelarjev iz Jugoslavije, od tega 21 iz 7 aeroklubov Hrvaške, BiH in Srbije.

Domači modelarji so bili prav tako iz 7 aeroklubov.

Rezultati: Kategorija . F 1 A: 32 tekmovalcev - 25 iz ZWS 1. Sokolic Danko (Osijek) 1260+145 2. Zagar Iztok (ptuj) 1260+89 3. Videnšek Tone (Ljubljana) 1260 4. Gornik Srečko (Celje) 1250 5. Bauer Darko (N. mesto) 1245 Kategorija F 1 8 : 13 tekmovalcev - 4 iz ZLOS 1. Grešak Bojan (N. mesto) 1201 2. Sinanasic Ibro (Visoko) 1171 1162 3. Pavišič.Stjepan (Osijek)4. Durdevic Slobodan (Sombor) 1109 5. Jusufbašic Kenan (Visoko) 1102 Kategorija F 1 C: 11 tekmovalcev - 6 iz ZLOS 1. Jovin Svetozar (Sombor) 1260 1231 2. Velunšek Oton (Ptuj) 1230 3. Golobič Gregor (N. mesto) 4. Pavlov Milan (pančevo) 1209 1187 5. Goršelj Janez (N. mesto)

"Dolenjski pokal" Organizator letošnjega "Dolenjskega pokala", tekmovanja letalskih modelarjev v kategorijah prostoletečih modelov, je bil klub LT Mirna. Tekmovanje je bilo 26 . in 27. septembra, sodelovalo pa je skupaj 58 tekmovalcev iz 7 klubov. Najštevilnejša udeležba je bila pri mladih s pionirskimi modeli in v kategoriji jadralnih modelov, medtem ko je bila udeležba v kategorijah gumenjakov in penjačev majhna.

Rezultati: kategOrija A - 1, 26 tekmovalcev iz 7 klubov (AK in EMO Celje, Novo

mesto, Mirna, Nova Gorica, Ptuj in Litija) 1. Tomaž Humar 2. Franc Tomanič 3. Edi Kovač 4 . Boštjan Petek 5. Peter Kolman

N. Gorica Ptuj EMO Celje Ptuj Litija

kategorija F -l-A, 24 tekmovalcev iz 5 klubov (AK in EMO Celje, Novo mesto, Mirna, lJubljana) 1. Darko Bauer 2. Branko Leskošek 3. Tone Videnšek 4. Milan Mastnak 5. Jože Zrimšek

Novo mesto EMO Celje Ljubljana EMO Celje Ljubljana

ekipno : 1. Aeroklub Novo mesto 8281 točk 2. LT EMO Celje I. ekipa 5103 točk 3. AK Ljubljana II. 4973 točk 4. AK Celje 3973 točk 5. LT EMO Celje II 2989 točk V kategoriji F-1-B so nastopili vsega 4 tekmovalci (3 Novo mesto, 1 EMO Celje), zmagovalec je bil Milan Mastnak iz Celja s 1217 točkami.

V kategoriji F -l-C pa so tekmovali prav tako 4 tekmovalci (2 Novo I!lesto, 2 Ljubljana). Zmagal je Matija Znidaršič iz Ljubljane s 1138 točka­ mi.

ANE KDO TA

Francozki iznajditelj tankijer, je v nekem parku blizu Pariza opravljal poizkus z malim balonom na topli zrak, ko je nenadoma opazil, da mu bo zmanjkalo alkohola.

"Gospod", je dejal enemu od gledalcev tega poizkusa, "tu imate pol franka, odhitite v najbližjo trgovino in prinesite mi za 25 centov alkohola."

Neznani opazovalec, vzame pol franka, odhiti do trgovine in se hitro vme z alkoholom in 25 centi drobiža.

Kar zadržite to malenkost za vaš trud reče Žankijer. Prinašalec spusti drobiž v žep in smejoč se stisne Žankijeru roko, hkrati pa mu izroči svojo vizitko na kateri je pisalo: Knez Labanov Rostovski, ambasador Njegovega Veličanstva Carja.

Lahko si mislite, kakšno presenečenje je bilo to za Žankijera.

CVET KE Z IZPITOV ZA JADRALNE PILOTE Vprašanja s področja padalstva.

Vprašanje: '1'ehnika doskoka na prepreke?

Tone Videnšek: "Model je drag konjičekI" 10.10.1981

Pri doskoku na drevesa ali koruzo moramo imeti noge prekrižane.

Viljem KAI2AJ ,n Marta ZABAVN!K . Ivan BRA " BAJC. Ivan BENKOV IC in Kalar:na M(HCUf\l. Iv r PONI2. Ne'ao .... FlSTIC ln Leposlava PERIC . Iv.~ MERJASEC. Radosla . . OElETle ;n Q,ag1c;

\

Pred prizemljenjem prekrižamo roke nad glavo, potegnemo za vrvice, s tem se kupola usloči in ublaži udarec.

Ce je le paj.

mogoče

POROKE

I

v LJUBLJANI

Odgovori: Pri doskoku na žice prekrižam o noge.

~""""""""~Fr Anion VIDENSEK ln Anl::>rlj;; KR.t..U .

držimo noge sku-

* Vprašanje: V katerih pilot zapustiti letalo?

slučajih

mora

Odgovor: Ce je pilot z avionom že tako nizko, da ni mogoč varen pristanek.

* Vprašanje: Postopek prizem/jenja.

Odgovor: Na višini 20 m potegnemo za krmilne vrvice do konca dol, če pa padalo nima krmi/nih vrvic, potem že malo pred to višino navzkriž potegnemo nad glavo sistema vrvic. Zatem naenkrat spustimo oba ropa vrvic in tako relativno povečamo površino kupole. Tako postavimo pada/o v p%žaj za zaviranje.

Kaj misliš

početi

v

bodoče?

Načrtujem

_

izdelavo tehnično ~ bolj popolnega mo dela. Če pa hočem ta načrt izpolniti, bo treba še veliko dela, .

Karikatura: Janez Brezar

Strokovni izpiti sicer ostanejo taki, kot so bili do zdaj.

Stabilizacijski ukrep: Izpitna komisija in komisija za nesreče sta sestavljeni iz istih članov!

"PISATELJSKI IZPITI" SedaJ pa s . .o le napili ia3aTo. in bil:o .1 isgubl1 roll:••

11:.1.

Karikatura: Janez Brezar

'>.DAI

Novo domače jadralno letalo V ameriškem jadralnem č asopisu SOARING smo decembra 1979 lahko zasledili razveseljivo vest: dr. Tomislav Dragovič , profesor na beograjski strojni fakulteti je sporočil uredništvu v Kalifornijo, da je Letalska zveza Jugoslavije (Yugoslav Aero Club) naročila 110 (stodeset!) novih jadralnih letal .vUK- T, ki ga je konstruirala univerzitetna skupina mladih inženirjev. Priložil jim je tudi podroben tehnični opis in fotografije prototipa .. .

V letošnji junijski številki Aviorevije , ki jo je spomladi začel izdajati Savez vazduhoplovnih udruženja Jugoslavije v Beogradu, pa je bil VUK- T predstavljen še bralcem tega časopisa .

Povzemamo ta · opis novega letala, kakor ga je za Aviorevijo dal dr.

DragoviČ:

"Jadralno letalo VUK- T je šolsko trenažni enosed za prehodno šolanje, zgrajen v sodelovanju med Inštitutom strojne fakultete v Beogradu in Vazduhoplovnim tehničnim centrom v Vršcu.

Grajeno je po mednarodnih OSTIV predpisih za izdelavo jadralnih letal standardnega razreda in je, razen za šolske in trenažne lete, zaradi svojih konstruktivnih in leta1nih sposobnosti, primerno tudi za doseganje športnih rezultatov.

Letalo je v celoti zgrajeno iz stekla in plastike - nosilni elementi so steklena vlakna, vezivno gradiVO pa je epoksi smola.

Krilo Vuka T je v obliki dvojnega trapeza z aero profilom GA(W)- l . To

je 17 % aeroprofil, razvit iz superkritičnih profilov in pomeni najnovejši in najboljši dosežek v razvoju aeroprofi. lov, namenjenih splošni aviaciji. Aeroprofil GA(W)-l ima dosti večji koeficient vzgona, kot katerikoli do zdaj uporabljeni profil in omogoča zelo majhno minimalno hitrost, kar je izredno ugodno za letala te vrste .

Tudi koeficient upora profila je pri tem tipu ugodnejši od vseh do zdaj znanih, kar daje večjo maksimalno hitrost. V stvarnih pogojih za površinsko obdelavo se ta profil obnaša znatno boljše kot laminarni aeroprofili pri isti hrapavosti in ne čistoči površine.

Treba je opozoriti, da je VUK- T prvo jadralno letalo na svetu s tem aeroprofilom.

Enojni nosilec krila je narejen iz čistih steklenih vlaken (roving), tako da sta zgornja in spodnja ploskev sestavni del površine krila. Stene nosil· ca in oplata krila so narejeni kot stekleno plastični sendvič, polnjen z lahko penasto maso Conticell.

V Soaringu so bili objavljeni še tile podatki : površina IS-metrskega krila znaša 12 m2, vitkost 18,82, teža praznega letala je 245 kg, z obremenitvijo 355 kg, obtežba krila 29,7 kp/m2. VUk- T je predviden za akrobacije, zgornja hitrostna meja v mirni atmosferi je 240 km/h. Merjena minimalna hitrost je 59 km/h, testiran v letu pa daje najboljše drsno razmerje 34,5 pri 95 km/h.

M. M.

(f3

LETALSKI VESTNIK I

Organizacijsko glasilo 10 ZLOS

~,

številka 3. * leto VI. oktober 1981

Pismo na pravi naslov PREDSEDSTVU SKUPSCINE ZVEZE TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE LJUBLJANA Sofinanciranje panog letalskega športa iz združenih sredstev za telesno kulturo v Sloveniji predstavlja le 11 odst. vseh potrebnih sredstev za to dejavnost. Iz naslova ZTKOS prejema PS ZLOS letno 70 odst. sredstev za OD profesionalno zaposlenih (štirje) na zvezi. Za režijo ne prejemamo nobenih sredstev. Za vrhunski šport t. j. za priprave in udeležbo republiških selekcij na zveznih tekmovanjih prejmem o letno od 20 do 30 odst. potrebnih sredstev.

Od ustanovitve ZTKOS pa do danes še nismo prejeli niti dinarja za nabavo športnih rekvizitov za vrhunske športnike.

Letalsko modelarstvo, ki je prav tako v okviru mednarodne športne federacije F Al, TKS Slovenije in ZTKOS ne financirata. To dobesedno piše vkriterijih za financiranje vrhunskega športa.

Problem so tudi stro.ški organizacije republiških prvenstev za vse športne panoge. Ti stroški se morajo pokrivati iz naslova kotizacije. Za ZLOS je to nesprejemljivo . Ti stroški so v letalstvu zelo visoki v odnosu na zakonite predpise o varnosti.

Nekoč smo zato dobivali namenska sredstva. Danes tega ni

več.

Prav tako ni rešeno vprašanje rente trajnih invalidov športnikov. To vprašanje smo že večkrat pismeno zastavili ZTKOS in TKS Slovenije. Rešitev tega problema še ni. Vsa ta odprta vprašanja financiranja ZLOS rešuje ZLOS z dopolnilnim delom članstva pogodbeno za OZD. Čisti dohodek iz tega je namenjen primarni dejavnosti ter investicijam. Delež članstva ZLOS v strukturi dohodkov znaša že vsa leta od 73 do 66 odst. To je vsekakor preveč, saj zahteva od aktivnega športnika 5 do 10 ur fizičnega dela za uro letenja ali padalski skok. To pa že vpliva na varnost in kvaliteto.

Tudi glede dopolnilnega dela članstva smo predlagali naj bi družba ovrednotila to delo in ga stimulirala. PO sprejetju tega predloga v telesni kulturi ne bi prišlo do takšnih deformacij, o kakih beremo v časopisih in vidimo na TV. Na osnvi te kratke analize u sofinanciranju letalskega športa predlagamo : 1. da se menjajo sprejeti kriteriji o sofinanciranju vrhunskega športa iz naslova združenih

sredstev za telesno kulturo na ravni republike; 2. da se v celoti priznajo stroški OD profesionalno zaposlenih na RS zvezah po sprejeti sistemizaciji. Predpisana sistemizacija od strani TKS Slovenije ni sprejemljiva za ZLOS. ZLOS združuje trenutno osem strokovnih zvez; 3. da se letalsko modelarstvo pojmuje kot šport. Trenutno imamo balkanskega, evropskega in svetovnega prvaka v tej športni panogi letalstva; 4. da se menja družbeni dogovor na ravni federacije in republike glede financiranja organizacijskih stroškov republiških in zvenih tekmovanj iz naslova kotizacije. To je destimulativno za tiste, ki financirajo poleg masovnosti tudi kvaliteto . OrganizaCijske stroške naj bi sofinancirali iz združenih sredstev po izdelanih kriterijih;

5. sredstva iz dopolnilnega dela članstva naj bodo predpogoj za sofinanciranje iz združenih sr~dstev za telesno kulturo; 6. vprašanje rente trajnim invalidom - športnikom naj se reši za celotno Slo,venijo z zavarovalno skupnostjo Triglav; 7. da ZTKOS sofinancira nabavo vrhunskih športnih rekvizitov iz naslova združenih sredstev,za potrebe ZLOS. To so predlogi PS ZLOS za rešitev navedenih problemov.

V. d. predsednika PS ZLOS ALOJZ GOJČIČ

Osnutek sporazuma o tekmovalhih sistemi~ Zveza telesnoku1turnih organizacij Slovenije, republiške strokovne organizacije, občin­ ske zveze telesno kulturnih organizacij, telesnokulturne skupnosti občin in Telesnokulturna skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) sprejemamo na podlagi 26. čle­ na zakona · o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture in problemske konference RK SZDL Slovenije o aktualnih nalogah pri nadaljnjem razvoju telesnokulturne dejavnosti v SR Slovemji z 2. 7. 1980 ter sprejetih stališč in sklepov te konference naslednji

1. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma o merilih in postopkih sprejemanja sistemov tekmovanj v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: sporazum) ugotavljamo, da so tekmovanja in uveljavljanja različnih sistemov tekmovanj eno najpomembnejših vprašanj v telesni kulturi, še zlasti na področju športa. Sistemi tekmovanj imajo pomembne ideje, ekonomske in strokovne posledice na področju telesnoku1turne dejavnosti.

2. člen Tekmovanja so pomembno sredstvo spodbujanja rednega in nepretrganega športnega udejstv~vanja delovnih ljudi in občanov ter nezamenljiv dejavnik potrjevanja športne ustvarjalno-

Samoupravni sporazum o merilih in postopkih sprejemanja sistemov tekmovanj v SR Sloveniji

sti vrhunskih in obetavnih mladih športnikov. Zato jihje treba oblikovati z vidika potreb in interesov različnih starostnih in zdravstvenih kategorij, še posebej pa z vidika potreb otrok in mladine.

3. člen Sporazum opredeljuje samo tiste sisteme tekmovanj, ki se fmancirajo iz sredstev svobodne · in neposredne menjave dela, zlasti sredstev, ki se združujejo v skupnostih, zvezah ali telesnokulturnih organizaCijah.

4. člen V SR Sloveniji bomo uvelja~ vili dva tekmovalna sistema: - športno-rekreacijski in - športno-tekmovalni.

Oba tekmovalna sistema mo-

I

PREGLED MOTORNIH PILOTOV IN LETENJA V LZJ - 1980

Zveza

Na

Na

Skupaj

Skupaj

SkupaJ

šolanju

trenaži

pilotov

letov

ur

Povprečen

nalet ]20 ]2ilotu letov

ur

40

80

131

11. 397

2.992

87

22 ,50

8

35

43

3.292

1. 219

76

23,40

ZS Hrvatska

30

197

227

16.440

4.184

72

18,30

VS Makedonija

16

49

65

4.959

1. 423

76

21,50

ZLO Slovenija

87

252

339

42.629

9.276

125

27,30

VS Srbija

52

126

. 178

15.301

3.808

86

29,50

VS Kosovo

9

9

18

3.011

882

167

49,00

24

49

73

6.479

3.384

89

46,20

267

807

1. 074

103.508

27.174

96

25,30

VS BiH VS

črna

Gora

VS Vojvodina SKUPAJ:

rata izhajati iz zasnove športne rekreacije oz. vrhunskega športa dogovorjenih v SR Sloveniji.

Obe zasnovi temeljita na osnovnem izhodišču - množičnosti.

5. člen Namen športno-rekreativnih sistemov tekmovanj je vzpodbujati, strokovno usmerjati, voditi in organizirati, v okviru sistemov tekmovanj, čimvečje število delovnih ljudi in občanov.

Delovni ljudje in občani, vključeni v te sjsteme tekmovanj, zadovoljujejo svoje interese in potrebe na področju telesne kulture, ki so v skladu s temeljnimi smotri te dejavnosti. Športno-rekreativni tekmovalni sistem se praviloma sklene na ravni občine. Prvaki občin v posameznih športnih panogah se lahko srečajo po turnirskem sistemu za pravaka območja tekmovalnih skupnosti oziroma za prvaka politično dogovorjenih območij v SR Sloveniji.

I

Športno-rekreativni sistem tekmovanj na ravni območij morajo obvezno sprejeti vse telesnoku1turne skupnosti obČin, katerih ekipe bodo tekmovale v tem sistemu.

6. člen Športno-tekmovalni sistemi morajo temeljiti na naslednjih merilih: - razvitosti športne panoge v republiki in SFRJ, - kakovosti dosežkov športne panoge oz. dosežkov športne ekipe in posameznikov, ki jih je moč primerjati z dosežki v SFRJ in mednarodnem merilu, - pose bnosti športnih panog : a v načelni delitvi športnih panog na kolektivne športne igre, individualne športne panoge z merljiviiri rezultatom in individualne športne panoge s posrednim vrednotenjem športnih dosežkov,

b glede možnosti izvajanja celotnega ali dela vadbenega procesa in tekmovanj v kraju bivanja športnika oz. izven njega, c število tekomovanj.

Vsi športno-tekmovalni sistemi morajo biti racionalni, strokovno utemeljeni in družbeno opravičljivi.

7. člen Razen meril iz 6. člena tega sporazuma morajo republiške strokovne organizacije upoštevati pri pripravi predlogov sistemov tekmovanj na ravni republike naslednja izhodišča: 1. V individualnili športnih panogah lahko organizirajo zveze le take sisteme tekmovanj, ki izhajajo iz narave teh pa. nog. To pomeni, da · v teh panogah ni mogoče organizirati sisteme tekmovanj, ki so uveljavljeni za kolektivne športne panoge.

Strokovne organizacije morajo za VSI! športnike v individualnih športnih panog predpisati ! norme in nastopanja oz. omejiti število nastopajočih.

2. Kolektivne šp~rtne igre, ki izpolnjujejo merila iz 6. čle­ na tega sporazuma, imajo lahko na republiški ravni enotno ligo z največ 12 ekipami ter dve drugi republiški ligi z največ 8 ekipami (varianta 10 ekip) . Vse ostale športne panoge pa ustrezno manj.

3. Mladinske in kadetske starostne kategorije oz. njihOVi sistemi tekmovanj v individualnih in kolektivnih športnih panogah so za vse selekcionirane športnike odprti in jih naj republiške strokovne organizacije predvSl!m uveljavijo tako, da bodo upoštevale temeljni princip stroko.

4. Tekmovanja pionirskih starostnih kategorij v individualnih in kolektivnih športnih panogah temeljijo na povezanosti telesne vzgoje v vzgojno izobraževalnem sistemu dejavnosti ŠŠD in izvenšolske telesnokulturne dejavnosti v sodelovanju z ustreznimi organi s področja vzgoje in izobraževanja.

8. člen sprejemanja športno-tekmovalnih sistemov tekmovanj : 1. na osnovi tega sporazuma izdelajo VSI! republiške strokovne organizacije predlog sistema tekmovanj za VSI! kategorije udeležencev; 2. tekmovalne sisteme obravnava in sprejema predSl!dstvo ZTKOS; varianta: tekmovalne sisteme obravnava in predlaga predsedstvo ZTKOS, sprejema pa Način

jih skupščine TKS SR Slovenije; 3. eventuelne prito že obravnava Telesnokulturna skupnost Slovenije.

9. člen Sankcije za kršitelje tega sporazuma: l . takojšnje prenehanje financiranja športne panoge iz sredstev telesnokulturnih skupnosti občin in telesnokulturne skupnosti Slovenije; 2. uvedba disciplinskega postopka za vodilne funkcionarje republiške strokovne organizacije.

Navedeni sankciji se uporabljata skupno proti vsakemu kršitelju tega sporazuma. Osnova za njihovo uporabo je ugotovitev odbora podpisnikov, da je prišlo do kršitve sporazuma.

Sankcija iz 1. to č ke tega člena SI! prične izvajati s pričetkom prvega dne v mesecu, ki sledi

PREGLED IZKORISTKA MOTORNIH LETAL V LZJ - 1980

Zveza

Stevilo

Stevilo

pilotov

letal

Povprečen

nalet

na letalo letov

ur

Povprečno

število pilotov na letalo

VS BiH

131

35

326

85,20

3,7

43

9

365

135,00

4,8

227

43

382

97,15

5,3

VS Makedonije

65

14

353

101,.30

4,6

ZLO Slovenije

339

68

627

136,00

4,9

VS Srbije

178

32

478

119,00

5,7

VS Kosova

18

6

502

147,00

3,0

VS Vojvodine

73

14

462

241,00

5,2

1074

218

475

124,30

5,0

VS

c.

Gore

ZS Hrvatske

VSJ

Predaja štafete visoko nad zemljo ugotovitvi kršitve sporazwna.

Odpravi se na utemeljen predlog kršitelja, ki mora dokazati, da je s kršitvijo prenehal, prav tako s pričetkom prvega dne v mesecu, ki sledi sklepu pristojnega organa o njeni odpravi.

Sankcija iz 2 točke tega člena se uporablja proti predsedujočemu na seji republiške strokovne organizacije, ki je sprejela sklep o razširitvi tekmovalnega sistema ali proti predsedujočemu republiške strokovne organizacije, ki tekmovalnega sistema ni prilagodila določbam tega sporazuma ter proti odgovorni osebi, ki ni opozorila na kršitev sporazuma.

jo jeseni 1982 (za sezono 1982-1983) oziroma spomladi 1983 za tekmovalno sezono 1983. Sprejete sisteme tekmovanj posameznih športnih panog po tem sporazumu se lahko menja samo pred pričetkom novega tekmovalnega ciklusa mednarodnih tekmovanj.

10. člen Sistemi tekmovanj se v skladu s tem sporazwnom uvelJavi-

12. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po

enakem postopku kot Je bil sprejet ta sporazwn.

13. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot polovica podpisnikov, s tem da ga odgovorni osebi skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije in Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije podpišeta, ostali udeleženci pa pristopijo k sporazwnu s pristopnimi izjavami.

Sporazwn velja osmi dan po objavi v Službenem listu Telesnokulturne skupnosti Sloveni-

11. člen Za uresničevanje ip izvajanje tega sporazuma skrbi odbor podpisnikov, v katerega delegirajo TKS SR Slovenije in ZTKOS po 2 delegata, po 3 delegate pa RSO, ZTKO občin )e. in občinske TKS.

(Osllutek predlllga Telesnokulturna skupnost Slovenije)

Aneks k sporazumu o tekmovalnih sistemih S tem aneksom podpisniki samoupravnega sporazuma o merilih in postopkih sprejemanja tekmovalnih sistemov v SR Sloveniji konkretneje opredeljujemo principe formiranja športno-tekmovalnih sistemov v SR Sloveniji.

Merilo razširjenosti: Športna panoga se smatra za razširjeno: - v Sloveniji: če je razvita v več kot polovici regij (regija v smislu regionalne razdelitve SZDL, teh je v Sloveniji 13) tako, da v njih športne organizacije delujejo v smislu sodobnih strokovno- pedagoških zahtev, ki zagotavljajo dvig kvalitete in razvoj športne panoge ; - v Jugoslaviji: če je špQrtna panoga razširjena v vseh SR /SAP (lahko se tolerira 1 SR/SAP) tako, da je v njih najmanj en nivo samostojnega tekmovalnega sistema; - v svetu: če je panoga v programu olimpijskih iger oz. ima kot ne olimpijska panoga prav tako odmevnost, če je razširjena vsaj na 4 kontinentih in je v mednarodno (svetovno) zvezo vključeno veliko število držav (gledano absolutno).

Merilo kvalitete: - športne ekipe ·v kolektivnih oz. posamezniki(-ce) v individualnih športnih panogah, članskih in mladinskih kategorijah, se uvrščajo n~ prvenstvih Jugoslavije na vidila mesta v najvišjih skupinah, pri čemer je zahteva tem večja" čiJ;n nižje kotira Jugoslavija v tej športni panogi v mednarodnem merilu; - športniki iz Slovenije v tej športni panogi doprinašajo s svojimi nastopi v državni reprezentanci oz. klubskih med-

narodnih tekmovanjih k večje , mu ugledu športne panoge in naše družbene skupnosti v mednarodnem merilu.

Izpolnjevanje meril kvalitete vpliva v večji meri na širino tekmovalnih sistemov v član­ skih . kategorijah (v.išja kvaliteta ekip in posameznikov iz Slovenije - širši tekmovalni sistem), medtem ko večja razširjenost športne panoge omogoča širši tekmovalni sistem v mladinskih in pionirskih kategorijah.

Tekmovalne sisteme za moške in ženSke se obravnava loče­ no. Če ženske izpolnjujejo kriterije za določen tekmovalni sistem ne pomeni, da to velja tudi za moške v isti športni panogi in obratno.

Kolektivne športne igre Na osnovi takih opredelitev za merila razšijJ.jenosti in kvalitete se kolektivne športne igre v SR Sloveniji dele na naslednje skupine : I. skupina: (izpolnjuje vse kriterije, oz. prevladuje en kriterij - n. pr. razširjenost - tako močno, da se drugi lahko upošteva nekoliko manj rigorozno) Športne panoge imajo lahko v članski kategoriji enotno republiško ligo z največ 12 ekipami ter dve drugi republiški ligi z največ 8 ekipami (varianta: 10 ekip).

V mladinskih kategorijah sta lahko dve ali več skupin medobčinskih lig katerih zmagovalci (varianta: 2 najboljši ekipi) igrajo zaključni turnir za naslov republiškega prvaka.

Vse članske ekipe morajo imeti obvezno organizirano delo z mladinskimi in pionirskimi kategorijami in sodelovati v tekmovalnih sistemih v smislu pi-

ramidno . orgamzIranega strokovno - pedagoškega procesa.

H. skupina: Športne panoge, ki le delno izpolnjujejo kriterije razširjenosti in kvalitete in ki nimajo osnove za širok razmah , so pa pogojene s tradicijo in pomembnimi uspehi v preteklosti v Jugoslaviji, posredno pa tudi v mednarodnem merilu.

Te športne panoge imajo lahko v članskih kategorijah enotno republiško ligo z največ 6 ekipami.

V mladinskih kategorijah imajo lahko največ do 2 enokrožna turnirja letno, na osnovi česar se določi republiški orvak. m . skup~na:

Športne panoge so razširjene le občinsko oz. regijsko, sicer pa ne izpolnjujejo meril razširjenosti in kvalitete.

V članskih in mladinskih kategorijah se lahko organizira le enokrožni turnir za naslov republiškega prvaka, vendar pod pogojem, da so predhodno vse ekipe sodelovale v tekmovanjih na nižji ravni (občini oz. regiji).

V članskih ekipah, ki nastopajo na republiški ravni, morajo najmanj 75 odst. igralskega kadra, ki nastopa v športno-tekmovalnem sistemu, tvoriti mladi perspektivni igralci, ki so še v vzponu . Konkretno število in starost določijo RSO .

Možna varianta: Merila, ki opredeljujejo širino tekmovalnih sistemov v kolektivnih športnih panogah, se lahko uporabijo za formiranje

športnih iger le turnir za naslov republiškega prvaka; v III. skupini .Kolektivnih športnih iger ne more biti republiškega prvenstva.

Vse kolektivne športne igre imajo razen tega lahko še pokalni sistem tekmovanj v članski in mladinski korikurenci, v kate' rem lahko sodelujejo prav vse ekipe. Pogoj pa je, da se do naslova pokalnega republiškega prvaka prebijejo ekipe na osnovi srečanj z najbližjimi (geografsko) nasprotniki.

tekmovalnih sistemov le v primeru, če ima športna panoga (in določena kategorija) na ravni federacije usklajen tekmovalni sistem s principi, sprejetimi v

ZrKJ. V primeru, da se sprejeti principi ne spoštujejo, ima športna panoga lahko v SR Sloveniji: v 1. skupini kolektivnih športnih iger le enotno, največ 12 člansko republiško ligo, brez il. republiških oz. območnih lig; v :u. skupini kolektivnih

DEJAVNOST JADRALCEV PO ZVEZAH V

ZVEZA ,

POOBLASTILA

Individualne športne panoge Za individualne športne panoge veljajo enaka splošna merila za organizacijo tekmovalnih sistemov, kot za kolektivne športne igre, t. j. merilo razširjenosti in merilo kvalitete.

Individualne športne panoge se dele na: - športne panoge z merljivimi dosežki, ' - športne panoge z vredno-

LZJ - 1980

PILOTI

OSVOJENE ZNACKt

>

~

~

·n ...... >0

....o zO o> 'o

.;

50

VS CG

25

ZSH

58

~

'"::>

"" VS BiH

2

."

.. ~

oo

"

'"

H

26

....~ .. o

."'o

oo

Z""

11' 6

97

97

I 10

21

21

....

> ·nO "'o

>

2 .>t

.... .>"t ."

..."

11

<Il'"

VSH

34 92

VSS

45

VSV

49

VSJ

261

14

'5

32

31

21

56

44

44

226

344

377

92

106

87

5

59

79

7~

12

10'0 570

19

za dovolj. za

letov

ur

letov

ur

VS BiH

3.534

369,20

240

120

VS CG

1. 995

210

VSK

289

46

251

100,30

VSK

2_441

301

15

23,15

u~itelje

letov

ur

LZJ

V

30

26

102

24

13

1_ 4'71

5~

prelet~

500

ZSH

letov ur

,285

281

337

79,19

29 '

354

6. O55

30

ZLOS

1. 200

76.005

VSS

6.277

508

575

275

55

VSV

3.373

376

320

285

272

28,57 62

19

37

1980

kilometrov trenata na

16

185

6.750

130

31

21

OPRAVLJENI NALET PO ZVEZAH Osn_ Aolanje

C sr.C zl.C 300 H 500

297

28

84

B

A

213

14

ZLOS

VSJ

U

12

VSK

ZVfJ.A

....."

."'n ">'n" "., ...... .: ·nO ., o> . " ....>'0 z.,

.;;

o

skupaj letov

ur

6.561

2. O54

2.340

555

8.013

3.463

950

226

22

28 12

12,40

5.807

1. 771

879

6.425

2.636

47.862 20.570

..'" ."

22

93,46

4

138,45

30

115,26

4

699

1. 984

""

14

9.332

1.662

,

'o

2.836

4.652

124.502

STEVILO JADRALNIH LETAL > > povpr.~ni o o 'o 'o nalet: na Il jadralno oo •g" o letalo .>t

14,.930

29.340

4.

69

113

11

13

53,46

54

22

113,48

10

22

80,30

15

22

119,49

129

198

103, O3

tenjem (oceno) dosežkov, - dobro organlZlfana in za - športne panoge, katerih re- gledalce zanimiva, zultat je posledica izločanja - atraktivna in v propaganšportnikov na osnovi tekme dnem smislu učinkovita, - finančno racionalna, (borbe).

Republiške strokovne zveze organizacijsko-tehnično so dolžne s pravilniki o tekmo- brezhibna, vanjih sankcionirati udeležbo na osnovi norm, procentualnih zaostankov za zmagovalcem, ranglestvicami in drugimi objektivnimi pokazatelji dejanske kvalitete športnikov.

V republiških športno-tekmovalnih sistemih lahko v vseh športnih panogah nastopajo: - športniki, ki so kategorizirani ali so na spisku perspektivnih športnikov ZTKOS, - športniki, ki po kriterijih zvezne kategorizacije dosegajo rezultate, ki bi jih uvrščali v 1. razred športnikov. (V kolikor kriteriji v posameznih športnih panogah za 1. razred še niso izdelani in potrjeni s strani strokovnega sveta za vrhunski šport pri ZTKOS, morajo RSO poskrbeti, da bodo sprejeti) - športniki, ki izpolnjujejo norme, ki jim omogočajo udeležbo na repUbliških prvenstvenih tekmovanjih, vendar morajo biti norme take, da zagotavljajO selektivnost in homogenost kvalitete. Tekmovali sistemi so v funkCiji vrhunskega športa na določeni ravni tedaj, če omogočijo športnikom preverjanje in dokazovanje sposobnosti, ki so jih pridobili z (tej ravni) ustreznim strokovno-pedagoškim procesom.

Ne glede na to, da je zaradi ekonomičnosti organizacije glede na specifiko panog številčhost udeležbe lahko zelo različna, je vendarle homogenost kvalitete najpomembnejši pokazatelj širine tekmovalnega sistema.

V posamezni kategoriji vsake športne panoge lahko nastopa na republiškem tekmovanju le najvišji kakovostni razred.

Tekmovanja v športno-tekmovalnem sistemu morajo biti:

- organizacija sofinancirana s prispevkom udeležencev (posameznikov, klubov? ). Število tekmovanj, ki jih letno lahko organizirajo posamezno RSO, je z vidika meril za sprejemanje tekmovanj v SR Sloveniji odvisno od kriterijev, ki jih posamezne RSO oz. njihove dejavnosti izpolnjujejo: - športne panoge (dejavnosti, discipline), ki izpolnjujejo vse kriterije razširjenosti in kvalitete, lahko letno organizirajo toliko republiških tekmovanj, kolikor je optimalno število tekmovanj enega vrhunskega športnika v smislu njegovega individualnega programa na republiški ravni. Pri tem je treba upoštevati, da ima tak športnik tekmovalne obveznosti tako na zveznih, kot mednarodnih tekmovanjih in da je vsak športnik dolžan nastopati tudi na najmanj dveh nižjih ravneh tekmovanj od republiške; (To določilo velja le, če športna panoga v Sloveniji nima drugih tekmovanj, na katerih je omogočena udeležba športnikov iz vse republike, ne glede na to, kdo je njihov organizator. V nasprotnem primeru ima RSO lahko le dve tekmovanji letno); - športne panoge, ki le deblO izpolnjujejo kriterij razširjenosti ali kvalitete ali obeh, lahko v vsaki kategoriji organizirajo letno dve tekmovanji v smislu prejšnjih določil, kdo ima pravico nastopa na repUbliških tekmovanjih; - športne panoge, ki ne izpolnjujejo niti kriterija razširjenosti, niti kvalitete, lahko letno organizirajo eno republiško tekmovanje.

Ta določila veljajo za članske in mladinske kategorije s tem, da mora tekmovalni sistem na ravni občin in regij v večji meri zadovoljevati potrebe športnikov kot je to na republiški ravni (za' razliko od članskih kategorij I. skupine).

(Osnotek predlaga Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije