Krila 10 1982

AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA

El7 KAJ

DELA

Predlog športnega koledarja 1983 '"

ZAPISNIK 3. seje PS ZLOS, ki je bila v Ljubljani dne, 1.10.1982.

Sejo je vodil predsednik predsedstva skupščine Alojz Gojčič. Predlog dnevnega reda je bil sprejet, to čke 2, 6 in 8 dnevnega reda naj se obravnavajo na naslednji seji, doda se točka o osebnih dohodkih zaposlenih pri delovni skup. nosti PS ZLOS. Sklenjeno je bilo tudi, da bo nasledIija seja PS ZLOS v petek, 10. decembra 1982 ob 13. uri v Ljubljani.

.,-- ' 2 : 7. 1982 . je bil v Portorožu sestanek glede IV. pokala "Branko Ivanuš". Na tem sestanku je bil imenovan organizacijski odbor, s predsed' nikom Livijom Jakominom in operativni odbor. Prireditev bo 1. 2. in 3 . julija 1983. Kotizacija bo znašala 250. - DM za tujce, oziroma 2.200 .din za tekmovalce LZJ. - Odobreni krediti iz fonda solidarnosti za Portorož in AK Vrhniko so bili realizirani : Točka

2, problematika društva DAGL - se obravn.<,lVa na naslednji seji. , , . . '

Pr~led in realizacija sklepov zadnje seje PS ZLOS:

- Za dve letali V- 51 za potrebe padalstva smo podpisali pogodbo .

Sedaj urejujemo formalnosti (registracija, modifikacija). Letala prevzamejo AK Ajdovščina in AK Ptuj. _. Republiškemu komiteju za promet in zveze smo posredovali varnostno oceno z vsemi dopolnili in stališči, ki so bila sprejeta na seji 25.6 .. 1982.

- Komisija za varnost se je sestala, izdelala plan in že tudi operativno dela. Informacija o delu te komisije bo podana na naslednji seji.

- Za nakup letala ZUN- 142 se zanima samo LC Maribor, kar smo posredovali "Kovinotehni" Celje v nadaljni postopek. O možnosti nabave teh letal smo obvestili tudi PK LZJ. - Dodeljeno nam je bilo tretje letalo ZUN- 526 za Ak Ptuj. Četrto letalo je bilo dodeljeno Prištini .

- Glede pravilnikov o privatnih letalih smo prejeli predlog ALC Lesce . Osnutek pravilnika je bil poslan v razpravo vsem letalskim šolam. Takoj po prejemu pripomb bomo posredovali pravilnik Republiškemu komiteju za promet in zveze .

Poročil()'\ZLOS za leto 1981 je v 3.

točki dnevnega reda potrdilo brez pripomb.

predsedstvo

4 . Predsedstvo je potrdilo predlog predračuna prihodkov in odhodkov PS ZLOS za leto 1983 . Treba ga je dostaviti ZTKO Slovenije v odobritev.

5. Sprejet je bil predlog športnega koledarja prireditev ZLOS , republiških prvenstev za leto 1983: - jadralno mladinsko -- DLC N. mesto (maj) - jadralno člansko .- ALC Lesce (maj) - motorno rally _. AK Ajdoviščina Qunij) - motorno akro - AK Ajdovščina Qunij) - padalsko mladinsko in člansko ALC Lesce (junij) - modelarska : pionirji - AK Celje F-- I -- AK Ljubljana F- 2 -- AK Ptuj F-· 3 - AK Ljubljana F- 3B - AK Kranj - raketni modela~ji _. AK Ljubljan a - zmajaIji - LET Skofja Loka - Pokal " Branko Ivanuš" od l . do 3.

7. 83. - Portorož - Rally "Alpe -Jadran" september 1983 - AP Brnik - PS ZLOS (Nadaljevanje na 31. strani)

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XII

Naslovna stran

OKTOBER 82

ST. 10

Večina zamujenega je v tej številki popravljena - dobili smo poročila z vs~h mednarodnih tekmovanj, po zaslugi Radovana Korde celo dovolj posnetkov! Se vedno pa dremljejo modelarji, že od pionirskega republiškega prvenstva v Celju naprej! . .. Kdo ve, kaj je bilo na državnem prvenstvu v Livnem, na mednarodnih pokalih v M0starju in Zagrebu, na Štajerskem, v Pančevu in na Kurtalicu? Kaj so počeli motornjaki na Kraljevačkem oktobru? - Na Lescah smo se pogovarjali z najodgovornejši mi voditelj i , kaj nas v športnem letalstvu tišči in bo li - zapis preberite na naslednjih straneh!

Slika na naslovni strani : priprava za sta rt radijsko vodenega modela na leški stezi (Foto : Stane Bizilj)

stran 4

Fenomen - vsem za zgled Jubileji: leta plodnega razvoja

stran 8

letalska pošta Preveč samozavestni 2. evropsko prvenstvo v klubskem razredu Hammelburg 1982 Dnevna uvrstitev na 27. državnem jadralskem prvenstvu v Subotici Ce vse seštejemo - smo tudi pričakovali!

Monografija Inex adria avioprometa Fizir F. T. "Nebojša"

4 8 11 12

14 16 18

24 26

stran .1 8

ICe,tlJ

stran 26

Izdaja Zveza lelalskih organizacij Slovenije v Ljubljani . Lepi pot 6 '" Revija izhaja vsak """sec , razen julija in avgusta ~ Gradivo za objavo IJ KR ILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije . uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih pri spevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar , naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosli, kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo , zmajarstvo in balonarstvo. Uredni~tvo si pridržuje pravic o skraj~a t j, dopolniti aH prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji ~ Uredni~ki odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jurij Franko, Dominik Gregl , Belizar Keršič , Leon Mesarič , Jure Mežnaršič , Franček Mordej , Marjan Mo~kon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc . Srečo Petric (tehnični uredn ik) in Ciril Trček ~ Naslov uredništva : Marjan Mo~kon , po~tni predal 33, 68001 Novo mest o 'f7 Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredniMvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesece m , v katerem Izide nasled nja številka - Rok opisov in slik ne vračamo. razen--barvn ih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s povratn im naslovom in potrebnimi znamkami ~ Naslov uprave: Zveza letalskih organiza cij Slovenije. Lepi pot 6. poštni predal 496 . 6100t LJUBLJANA. telefo n (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS , ~tev . 50101-678 -5 1077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napi~ite stari in novi naslov, upravi revije s p o ročit e tud i. če revije ne prejemate redno «( Letna naročnina 200 din , cena posamezne številke 25 din Lektoriranje rok o pisov . grafi č na priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center N ovo mesto.

*

KAJ DELA ZVEZA

ICli!'l4 5

:-~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~t

: : : : : : : : : : : : : : : : : : : :

*

Tokrat smo letalci povabili na pogovor o uspehih pa tudi težavah, ki jih imamo pri naAem delu, najodgovornejAe republiAke funkcionarje v Alpski letalski center v Lesce. NaAim stiskam so v soboto, 2. oktobra prisluhnili predsednik republiAke konference SZDL Slovenije Franc Šetinc, republiAki sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, komandant republiAkega Ataba teritorialne obrambe general pod polkovnik Miha Petrič, komandant korposa vojnega letalstva generalmajor Anton T, 'S, ter predsednika TKS Slovenije Tor: ' t=lorjančič in ZTKO Slovenije Ljubo Jasnl'- Pogovora sta se udeležila tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Štefan Nemec in predsednik medobčinskega sveta ZSDL za Gorenjsko Vili Tomat.

: : : : : : : : : : : : : : : : : : : :

*

*~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Goste, zbrane letalske strokovnjake ter direktorja Elana Dolfeta Vojska in predstavnika IX, armadne oblasti polkovnika Janeza Turka je pozdravil predsednik predsedstva ZLOS Alojz Gojčič in odprl pogovor s kratkim opisom predmeta razprave, To so vprašanja enostavne reprodukcije v športnem letalstvu, nakupa letala AN-2 za padalce, zagotovitev letalskega goriva, nerazumevanje zavarovalnic za letalske športni~e invalide, uvoz rezervnih delov in modelarskega materiala ter gradnje in statusa naših letališč, Za njim so se zvrstili naši poroče­ valci: predsednik ALe inž, Lado Gorišek, ki je predstavil domači klub, uspehe njegovih športnikov in njihova ekološka prizadevanja, predsednik modelarske komisije ZLOS Borut Perpar, zmajar Jure Franko, eredsednik padalske komisije ZLOS Zarko Španinger, predsednik športne komisije ZLOS Leon Mesarič, predsednik tehnične komisije ZLOS Adolf Šuštar in glavni urednik revije KRILA Marjan Moškon,

o razmerah v Letalski zvezi Jugoslavije je govoril predsednik predsedstva LZJ Stane Menegalija, Povedal je, da drugim klubom v državi ni treba služiti denarja za dejavnost z lastnim delom, da se jugoslovanski SOFK (jugosofka) še ni odločil, kako bo denarno podpiral našo organizacijo, in da se je zvezni sporazum o vlaganju v o~novna sredstva letalskih organizacij iztekel- novega pa še m.

Kaj so povedali naši predsedniki, ni treba ponavljati, saj smo skoraj isti zbor pred točno letom dni seznanili z istimi zadevami na razgovoru pri predsedniku republiškega Izvršnega sveta Janezu Zemljariču. Takratni yredsednik TKS Slovenije Rajko Sugman je med drugim predlagal, da bi se čez pol leta spet dobili in pogledali, kaj smo od sprejetih dogovorov uresničili ...

Bolje čez leto in dan, kot nikoli!

Na žalost pa od dogovorjenega ni bilo kaj prida narejenega. Z.HO smo

KAJ DELA ZVEZA vsi radovedno pričakovali kaj bo rekel predsednik Socialistične zveze, tovariš Šetinc. Poskusili smo zabeležiti vsaj njegove glavne misli in priporočila:

Predsednik predsedstva sk:.Jpščine lLOS Alojz Gojči:: (levi na sliki) je gostO'11 v uvodu pojasnil namen razgov3ra

"V svojem imenu, lahko pa rečem, da tudi v imenu cele naše frontne organizacije, vam moram izreči iskreno priznanje za vaše uspehe, zanos in ljubezen do domovine. Ne najdem besed, s katerimi bi izrazil občudovanje vsem naporom, s katenml premagujete težave. Prav gotovo ste z vašo požrtvovalnost jo fenomen, ki je lahko za zgled na vseh področjih gospodarstva, v teritorialni in ljudski obrambi, ter družbenem življenju nasploh.

Vaše osnovne organizacije so nenadomestljiv del obrambe. Te tradicije ne smemo zanemarjati. Nikdar, celo v stari Jugoslaviji, piloti niso zatajili ob klicu domovine.

Gostje so že med razgovorom živahno izmenjavali mnenja z našimi predstavniki - na sliki prva z leve ~'artin Košir in Ljubo Jasnij

Druga pomembna stvar je vaša vloga pri izobraževanju. Vsak letalec, padalec in modelar ima veliko znanja, zavesti in srčnosti. Ta vidik zanemarjamo. Ko govorimo o morali in junaštvu Palestincev, pozabljamo na njihovo raven izobrazbe in znanja iz tehnične kulture. Tega nekaterim narodom v bližnjevzhodnem spopadu močno primanjkuje. Na tem področju imate prav vi velike možnosti in veliko družbeno pomembnost. Razvijati je treba tudi raketarstvo in maketarstvo. To bo pomembno, ne glede na to, kako bo kdo razporejen. Tudi tovariš Popit je v imenu Zveze komunistov izrekel vso podporo letalski dejavnosti in priporočil , naj ji posvetimo več pozornosti. " Letalci so, kot je napisal Jože Dekleva v Delu, bolj ljudje dejanj kot besed. Pa vendar nam je ta laskava ocena dobro dela!

T ... di general Tus in polkovnik Turk sta si na Fortun! z zanimanjem ogledala proizvodnjo Elanovih jadralnih letal za izvoz

"Čeprav zdaj druge spodbujamo," je nadaljeval tovariš Šetinc, "naj več delajo, mislim, da bi pri vas lahko

KAJ DELA ZVEZA zmanjšali delež lastnega prispevka, da bi se lahko bolj posvetili strokovnemu delu. Gospodarska stabilizacija je najpomembnejši dejavnik ljudske obrambe. Vsi napori so zaman, če se slabša gospodarski in s tem tudi politični položaj. Če bi kupili pet tankov manj, bi bili vsi vaši problemi lahko rešeni!

Mednarodni položaj je izredno zapleten in poln nasprotij. Sistem socialističnega samoupravljanja in tudi sistem obrambe moramo vsak dan preverjati. Imamo zaupanje v ljudi - podobnega sistema drugje v svetu ni - zato tudi uspešno premagujemo največje težave. Še širše moramo govoriti o varnosti in obrambi, saj je to usodno vprašanje naše prihodnosti. Vztrajati moramo s podružbljanjem obrambe, iti moramo naprej, vendar še vedno več govorimo, kot naredimo. S praznim govorjenjem povzročimo največ škode.

Ljudska obramba se ne sme ustaviti v štabih in enotah, segati mora v vsako vas, v vsako društvo, v vsako hišo! Imamo velike uspehe v vojski, v TO, premalo pa v širši družbi, v gospodarstvu in med mladino, ki je vendarle njen osnovni dejavnik. Se dosti moramo narediti na področju obveščenosti, zato, da bi vedeli, kakšne so naloge, kakšen je položaj in, kaj je vredno braniti.

Spregovorili ste o mnogih težavah, tucji o odtujevanju, čeprav teh deformacij pri vas ni veliko. Vaše vrline moramo ponuditi kot zgled drugim organizacijam. Bolje bi vas morali predstaviti v javnosti, da bi vaši uspehi in odpovedovanja prišli bolj do izraza. S skupno voljo moramo iti smelo v spoead z negativnimi pojavi v športu. Ceprav nimamo izdelanega sistema financiranja, to ne more opravičiti negativnih pojavov in naše ravnodušnosti, ne more biti opravičilo za tiste, ki ponujajo svoje funkcije kot zaslon za skrivanje kriminala.

Rad bi predlagal, naj se sestanejo najodgovornejši dejavniki, ki bi lahko premaknili te zadeve - samoupravne interesne skupnosti, gospodarstvo TO, armada - in z malo napora lahko rešili letališča, gorivo, padala, modelarje, vzdrževanje letal in še kaj drugega. To sem dolžan reči zaradi nalog, ki jih imamo v Zvezi komunistov, in tudi SZDL bo podprla tako združevanje interesov. Še beseda o varstvu okolja. Priznanje vsem, ki si na primeren način prizadevajo za varstvo okolja, to je prav gotovo pametno. Ne smejo pa misliti, da so samo oni vest naše družbe. Vest moramo biti mi vsi!

SZDL podpira prizadevanja za varstvo okolja. To pa se ne sme spremeniti v dogmatizem, v nekaj osamljenega, zunaj naše frontne organizacije. Ne sme biti samo v besedah, ki povzročajo več hrupa kot letalo, ki leti nad njimi. Mislim, da ste si za to dovolj prizadevali, ne morete pa sprejeti takega varstva, ki bi pomenilo konec vaše dejavnosti.

Hvala za priložnost, ki ste mi jo dali, da se srečamo v taki družbi.

Upam, da se bodo tudi drugi pridružili moji pobudi, naj bi v bodoče skupaj dolgoročno načrtovali razvoj letalske, padalske in modelarske dejavnosti! " Predsednik Gojčič se je tovarišu Šetincu zahvalil za spodbudne besede in rekel: " Srčno upam, da si je res vsak od gostov naložil del te odgovornosti, tebi Franc pa predlagam: SZDL je kot nalašč za to, da skliče vse z letalstvom prizadete dejavnike! Prevzameš to nalogo?"

"Seveda!" je bil odločen tovariš Šetinc.

Po razgovoru so si gostje ogledali krajši prikaz letenja in padalskih skokov na športnem letališču v Lescah, potem pa še proizvodnjo plastičnih jadralnih letal v Elanovi tovarni na Fortuni pri Bledu.

Besedilo in slike: MARJAN MOŠKON

Jubileji: Leta plodnega razvoja 35 let JAT in 55 let jugoslovanskega letalskega prometa

v letošnjem le tu beležimo v jugoslovanskem letalstvu dva vidna jubileja, in to 35-letnico JA T in 55letnico le talsk ega prometa nasplo h .

1. aprila 1947 je zagrebško le tali šče pričakalo prvo JAT-ovo leta lo Po tez 29 na prvi redn i liniji iz Beograda. Ta d ogodekje ede n izmed naj večjih dni jugoslovanskega c ivi ln ega leta lstva, za t o ga je Jugos lovanski aero tran sport prevzel za svoj ustanov it ven i datum.

Začetki letalskega prometa v Jugoslaviji

O ra zvoj u le ta lsk ega pro meta v J ugos la viji s m o že pi sali . Pa na j vsee n o o bn o vim o ne ka te re znač il ­ nos ti tega p io nirske,l!a o bd o bj a.

J ugosla vi ja se je sorazmerno km a-

lu v ključila v sistem, evropskega le ta lskega prometa. Ze le ta 1923 so le tala družbe "Fra nk o Rumen " povezova la aerodro m Pančevo pn Beogradu s Parizom, Bukarešto in Istanbul om .

V le tu 1925 so prvič g lasno izzve ne le zahteve po ustanovi t vi prve jugoslovanske družbe za letalski promet. V naslednjih dveh letihje bil ustan ovlje n odbor za ustanovitev in zbira ti so se začela sredstva za nakup letal in opera ti vno delovanje družbe .

17. junija 1927 Je bilo ustanovljeno Druš t vo za vazdušni saobracaj , im e no vano " i\eroput ". V zač e tku leta 19211 je dru ž ba zače la re d no leteti z d vo k r ilci Po tel 2LJ . ki so z d ve ma č lanoma [!os;ldk e in [!e ti mi [!o t ni ki la h ko [! re lek li ra/lb lj o 500 km s il it rmt jo 175 km na un;.

V le tih o d 193.1do l LJ36Jc i\ e ro[!u t nekajkr;lt m o d ernilir,ti \VO JO iloto.

PotelOm so najprej priključili

JUBILEJI

•

..

:

m:i . . :

večmotorna

letala spartan-cruiser, nato pa še de havillandov dragon, ki so lahko sprejeli več potnikov in dosegali večje hitrosti.

Najodločnejšo potezo v razvoju Aeroputa predstavlja nakup tedaj najmodernejših letal lockheed-electra 10. Aeroput je vztrajno širil mrežo svojih destinacij od Beograda in Zagreba do Sarajeva, Podgorice, Skopja, Sušaka, Graza, Dunaja in Soluna, malo pred vojno pa še do Borova , Ljubljane, Splita, Niša, Dubrovnika, Bora , Bitole, Tirane, Bukarešte, Budimpešte, Prage, Milana in Benetk .

Druga svetovna vojna je Aeroputu prekrižala vse nadaljnje načrte.

JAT 1947-1982 Po vojni se je civilni zračni promet obnovil predvsem s pomočjo jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je v tem času edino razpolagalo z letalci , leta li in letališči . Ker JVL ni bilo niti po svoji osnovni usmeritvi, niti po organizaciji zmožno ugoditi zahtevam letalskega prometa, se je v okviru Uprave civilnog saobracaja osnovalo letalsko podjetje, imenovano Jugoslovanski aerotransport, ali krajše JAT. JAT je nadaljeval tradicijo "Aeroputa". V prvih letih se je moral soočati s številnimi težavami, kot so bila porušena letališča, slaba tehnična služba, premajhna flota, težave z gorivom , rezervnimi deli itd. V tem času so njegovo floto sestavljali dve trofejni nemški transportni letali junkers JU-52 in pet letal DC-3 .

Aktivna udeležba v mednarodnem prometu je zahtevala sodobnejša letala, kot seJ bili tedanji DC-3.

Korak k modernizaciji je prispevala uvedba treh letal tipa convair 340. S tem so lahko svoje redne mednarodne linije podaljšali do Londona, Kaira in Bejruta.

V šestdesetih letih so v razvoj letalskega prometa bistvene spremembe prinesla reaktivna letala . JAT je bil primoran, da v perspektivi nadaljnjega razvoja misli na ponovno modernizacijo flote . Načrtovane napovedi so bile uresničene . Leta 1963 je v svojo floto sprejel tri carave lIe SE 210, ki so bila tedaj najuspešnejša reaktivna letala. Do 1968.letajimje

priključil še tri letala istega tipa povečal floto convairov na osem

ter letal. S to modernizacijo je znatno razširil mrežo mednarodnih linij .

Za JAT je uvedba reaktivnih leta . pomenila izpopolnitev in modernizacijo flote, hkrati pa spodbudo za napredek celotnega procesa dela, kar je privedlo do porasta produktivnosti in uspešnosti poslovanja.

Rezultati tega stalnega in pospešenega napredka so JAT-u omogoči­ li, da je v letu 1969 uvedel v promet pet novih DC-9.

Istega leta je zaradi vedno večjih potreb turističnega tržišč a osnoval svojo čartersko družbo Air Jugoslavija, ki je sprva letela v evropskem in mediteranskem prostoru , v zadnjih letih pa razširila svoje polete do Avstralije, Severne Amerike in Kanade. Ti poleti so se še posebej okrepili, ko so v drugi polovici sedemdesetih let uvedli v svojo floto B-707 (1975) in širokotrupna DC-lO (1978, 1979).

Glavna pozornost paje bila vedno usmerjena razširitvi in intenziviranju letalskega prometa v evropskem in mediteranskem področju . Velik doprinos so v teh prizadevanjih prinesla letala B-727, ki so v letu 1974 zamenjala cara vele . Ob dopolnitvi z letali DC-9 so uspeli razširiti mrežo domačih linij in povečali obseg dela Air Jugoslavii, ki se je preusmerila na prevoz tujih turistov in naših zdomcev.

Načrti

JAT je pripomogel Jugoslaviji , da je prekoračila časovne in prostorske meje in se tako povezala s skoraj vsemi deželami sveta.

Danes je to moderna letalska organizacija s sodobno floto, dobrim letalskim tehničnim in drugim strokovnim kadrom, s solidno tehnično bazo in prodajno mrežo.

Osnovna usmeritev bo še naprej prevoz potnikov in tovora v rednem in čarterskem prometu. Za leto 1985 načrtujejo prevoz okoli pet milijonov potnikov in 45.000 ton tovora. Domači promet se bo razvijal v skladu s kriteriji ekonomike in rentabilnosti te gospodarske zvrsti.

Integracija s Trans Adrio v letošnjem letu predstavlja začetek

JUBILEJI razvoJa sekundarne prometne mreže manjšimi letali .

Evromediteranski redni promet bo tudi V bodoče ostal njihova glavna domena, tako po obsegu dela kot po ekonomskih rezultatih. Glede na to, da je mreža linij že dovolj razvita, ne premišlja o razširitvi le-te, temveč se želi posvetiti poboljšanju kvalitete, uvajanju direktnih letov itd.

Najv(' :Ji porast prometa načrtuje na področju interkontinentalnih letov.

Tu želi povečati število destinacij in frekvenco linij.

Načrtovano je tudi povečanje flote za šest letal sodobne tehnologije, izgradnja novega hangarja, poslovnega centra, elektronskega centra itd.

Sk ra tka, zasta vili so si smele načrte. Pri tem se zavedajo, da brez posebnih naporov ne bo šlo. Kot marsikateri letalski prevoznik se tudi J AT otepa s problemi krize svetovnega letalskega prometa . Vse Z

kaže tako, da bodo nebo osemdesetih let preletela le letala družb, ki bodo sodobno organizirane in katerih rednost in kvaliteta storitev bo dosegala visoko raven.

Ukrepi domače stabilizacijske politike tudi ne bodo dopuščali takšne ekspanzije, kot je bila možna do sedaj. Poiskati je treba notranje razerve, predvsem izpopolnitev organizacije dela, boljše koriščenje tržnega potenciala, povečanje rednosti prometa in kvalitete storitev.

Delovni ljudje JAT se teh nalog zavedajo. Zato so v tem jubilejnem letu še toliko bolj pripravljeni prispevati k rešitvi problemov poslovanja in razvoja njihove lastne delovne organizacije, hkrati pa prispevati svoj delež tudi pri urejanju ekonomskega stanja v državi. (po časopisu JAT za AIRO priredila NADA SERAJNIK

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION oAIR MAILoVIA AER Jedriličarski

raj

POSTO VANI DR UGO VI, U osmom mjesecu ove godine boravio sam kod svog prijatelja jedriličara u švicarskom mjestu Selzach. Nedaleko od ovog mjesta Ilalazi se sportsko turistički aerodrom Grenchell Ila kojem sam letio Ila jedri/ici ASK--13 na kojoj sam dobio provjeru, a poslije toga na jednosjedoj školsk.o-lrenažnoj jedrilici K8b.

Na startu v Gren chenu (F.)to: Igor Kuši::ka)

3;10ročite

nam

Spcftovani bralci, najstarejša in najresnej§a ufološka organizacija za proučevanje (XJjavov NLP v Jugoskzviji se obrača na vas. Zanimajo nas opaŽilnja (XJjavov, znanih kot nezflllni leteči predmeti (NLP), katere ste kzhko tudi vi videli. Primeri takih opazo: vanj so kzhko starejšega datuma pa do letos. Zanimajo nas predvsem tile osnovni (XJdatki: l . datum opaŽilnja (ura, dan , mesec in leto), 2. čimbolj podroben opis opazovanja skupaj z natančno risbo predmeta, ali predmetov (če je bilo vidnih več NLP), 3. natančen naslov očividca.

Podatke (XJšljite na naslov: UFO (NLP) društvo ZVEZA ŠOLT, Študentsko naselje blok VII, 61000 Ljubljana. očividcem zagotavlja Društvo anonimnost, če je taka njihova telja!

Publikacija društva Društvo je v več · letih svojega obstoja izdalo več številk svojega gkzsila. Ce vas zanimajo podrobnejše informacije glede gkzsikz in dekz društva, pišite na fIIlŠ naslov.

Ovaj jedriličarski .. raj" zabilježio sam dija(XJzilivima koje vam upri/ogu ša/jem U Iladi da cele možda izmedju Iljih naCi jedall koji bi odgovarao za nas/ovnu straIlu "Krila". telim vam puno uspjeha uradu.

KUSICKA IGOR Dragi Igor, . hvala za dobre želj e in poslane diapozitive. Na žalost pa z le žeč ih motivov ne moremo napraviti pokončne naslovnice. Lep pozdrav.

UREDNIK

PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase po~iljajte na naslov uredhifuta: Marjan Molkon, D. p. 33, 68001 NOVO MESTO. Prodam načrt La amatersko gradnjo Volksplane VP-1 ; kalupe trupov jadralnih in motornih letal, sprejemnik in modul SSMCONTEST 2 kom. servo motorje (contest). Dežman Branko, 64202 Naklo 156 ZAMENJAM epoxy trup visokosposobnega jadralnega letala Cirrus 75 (Graupner) za 2 (dva) servomehanizma Multiplex (Best . Nr. · 5054 ali 7006). Ostalo po dogovoru . RUD I KORBER, Polzela 136, p. p. 63313, tel. 063/ 720 047 od 18. do 20. ure

Preveč

samozavesti

Poročilo o sodelovanju državne reprezentance motornih pilotov na 4. Evropskem prvenstvu. v preciznem letenju, ki je bilo od 5. do 18. julija v Oestersundu na Svedskem. .

Pogled iz zraka Ila Udeležba na 4. evropskem prvensletala tekmovalcev na latališču Ostar- tvu je bila uresničena na osnovi sund na Švedsitem rednega programa dela VSJ za leto 1982. Ekipo je sestavljalo devet uradnih predstavnikov: vodja delegacije in trener Petromir Mičkovič, vodja potovanja - navigator in pomočnik trenerja Silvo Orožim, sodnik Zvonko Antoljak, tekmovalec iz AK Borovo Nijaz Delič, tekmovalec iz AK Osijek Mijo Ban, tekmovalec iz AK Banja Luka Ivo Čavar, tekmovalec iz AK Zagreb Svetomir Trifunovič, tekmovalec iz AK Maribor Oto Verbančič in tehnik Dragiša Petrovič.

Razen uradne ekipe sta na tekmovanje potovala tudi dva predstavnika letalske tovarne Utva iz Pančeva ter tehnika Nedeljko Hinič in Stojan Morav, ki sta vzdrževala letala Utva-75. za tekmovanje smo angažirali šest letal: - štiri letala Utva-75, last VSJ, ki jih je za to priložnost posebej opremila tovarna letal Utva iz Pančeva,

-letalo Roben, last AK Maribor, ki ga je vodstvo kluba brezplačno posodilo državni reprezentanci in - letalo Cessna-I72, ki ga je vodstvo kluba AK Borovo tudi brez odškodnine odstopilo državni reprezentanci.

Ekipa je na potovanju preživela dvanajst dni, od tega šest dni na poti

(prelet) in šest na tekmovanju.

Stroške za tekmovanje smo pokrili iz naslednjih sredstev: - SFKJ - sredstva za mednarodni program - 39.709,65 ŠKR, - letalska tovarna Utva iz Panče­ va - 8.600 ameriških dolarjev.

Posebno pomoč za opremo ekipe, nabavo uniform in športne opreme, kakor tudi za stroške priprav so nudile OZD Letalska operativa JAT-a, Kombinat za gumo in obutev Borovo ter Jugoslovanska krznarska industrija Indjija.

Udeležba na tekmovanju je potekala po ustaljenem programu. Vse naloge med pripravami, med preletom in med tekmovanjem so bile opravljene brez večjih težav in pripomb. Uvrstitev na tekmovanju, kljub vsem tehničnim in materialnim ugodnostim, ni zadovoljiva. Potrebno je poudariti, da tovrstna tekmovanja v svetu prirejajo že deset let, medtem ko se jih je naša reprezentanca letos udeležila prvič, razen tega pa do leta 1981 te kategorije tekmovanja v Jugoslaviji sploh nismo gojili.

Posamični rezultati naših tekmovalcev so bili znatno boljši, kot pajih dosegajo na tekmovanjih v domovini, vendar sta bili vrhunska pripravljenost tekmovalcev iz drugih držav in ostra konkurenca taki , da sta povzročili nizko uvrstitev naše ekipe in naših tekmovalcev v posa-

MOTORNO LETENJE

JU!J o s lova n s :<a

reprezentanca v preciznem letenju v Ostersundu

mični

konkurenci. Naša ekipa se je uvrstila na os mo mesto med trinajstimi najbolje uvrščena posameznika pa sta Oto Verbančič (21.) in Mijo Ban (23 .) med skupno štiridesetimi tekm ovalci.

Komisija za motorno letenje VSJ je 16. septembra dala uradno oceno, v kateri navaja, da je bila poleg navedenih objektivnih vzrokov za slabo uvrstitev kriva tudi pretirana samozavest naših tekmovalcev in neodgovorno pojmovanje pravil tekmo va nja. ki so bila često v nasprotju s pravili tekmovanj v domovini. Pripomniti moramo tudi. da je bilo več sodniških spodrsljajev, ki so šli na škodo našim tekmovalcem .

Utva-75 med preletom v Ostersund na Švedsko (vse foto: rladovan Korda)

"e'L413 Vodstvo ekipe in mednarodni sodnik (Miškovic. Orožim in Antoljak) so v celoti opravili svoje naloge . Letalo Utva-75 se je izkazalo zelo dobro za tovrstna tekmovanja.

Pomembno je poudariti , da v času priprav prele ta in med samim tekmovanjem ni bilo nobenih incidentov, niti ni odpovedal nobe n letalski de\. Prel et skupine šestih letal iz Pančeva preko Maribora, Av~;trije, Zahodne Nemčij e, Danske in Svedske. dolg več kot 1700 km v eno smer, predsta vlja svojevrsten rekord in uspeh naši h tekmovalcev.

Komisija za motorno letenje sb je odločila. da bo v bodoč e posvetila več skrbi za razvoj tekmovalne discipline preciznega letenja, saj ta tekmovalna kategorija visoko motivira športnike za doseganje dobrih rezultatov, pri pilotih pa razvija pozItivne lastnosti za začasno točnost in precizno letenje, kar je velikega pomena za varno letenje, razen tega pa predstavlja ta zvrst eno od najcenejših tekmovanj v motorne m letenju.

Na koncu je pomembna tudi ugotovitev. da je naša ekipa v celotni sestavi dostojno reprezentirala našo socialistično samoupravno Jugoslavijo. Sekretar komisije Sekretar komisije za motorno letenje PETROMIR MIŠKOVIC

Jugoslovanska repTekmovanje je bilo drugo po vrsti_ rezentanca v Hammelburgu: prvo je bilo pred nekaj leti na Svedskem. Mesto Hammelburg , kjer Starovič, Blažič, Rojnik, Gobec, se je tekmovanje odvijalo, leži kaŠtru!celj, K'lrda in kšnih 30 km severno od Wuerzburga. Pokrajina je gričevnata z mnogiPesjak mi vinogradi in po malem spominja na Dolenjsko. Pripomniti velja, daje veliko Frankfurtsko letališče oddaljeno le kakih 60 km. Discipline na tekmovanju pa so se mu približevale na kakih 30 km . Tekmovanje je organiziral domači aeroklub na popolnoma amaterski osnovi in to zelo uspešno .

Neposredno pred tekmovanjem , od 30. maja do 4. junija, je bilo trenažno letenje , kot je običaj na takih tekmovanjih. za to obdobje je bila značilna suha termika, ki so jo spremljale visoke temperature. Organizator tekmovalcem ni dajal dnevnih nalog ampak smo leteli po lastni presoji . Vse dni treninga smo intenzivno leteli, da bi si nabrali' čimveč izkušenj.

Po otvoritvi, ki so jo organizatorji na mestnem trgu popestrili s folklornimi nastopi, se je 5. junija zbralo na štartu 28 tekrovalcev iz 8 držav.

Po celodnevnem jadranju v suhi terrniki se je vreme spremenilo in pojavili so se kumulusi. Tekmovalna Najboljše uvrščeni komisija je za na logo pripravila Jugoslovan in trikotnik v dolžini 212 km. Večina tekmovalcev je trikotnik obletela, avtor prispevka vendar so nekateri imeli težave zaraČrtomir qQjnik iz di formiranja lokalnih kumulonimAK Celje

busov. Zmagal je dorvačin Mueller, Rojnik je bilvsedmi , Strukelj 25. in Starovic 26. Strukelj in Starovic sta pristala že pred prvo obratno točko, ko sta priletela v področje, ki ga je neposredno pred tem prešla nevihta.

Naslednjega dne meteorologi niso obetali nič dobrega . Obstajala je velika nevarnost zapiranja. Napovedi meteorologov so se uresničile in nihče od tekmovalcev ni preletel kvalifikacijske razdalje .

Drugi tekmovalni dan je bil šele 8. junija. Po fronti , ki je prešla, se je obetalo zopet nestabilno vreme .

Dnevna na loga je bila prelet na cilj in povratek v dolžini 262 km . Nihče od tekmovalcev vni naloge izpolnil.

Zmagal je vCehoslovak Dede ra, Starovic in Strukelj sta delila 5. mesto. Rojnik pa je bil 27.

Tretji tekmovalni dan je bil 9. junija - - hitrostni prelet v trikotniku z dolžino 182 km . Vreme je bilo boljše kot so ga meteorologi napovedali. ni bilo neviht in ploh . ki so tekmovalce spremljale v prejšnjih dneh. Zmagal je d o rvačin KitTmayer. Rojnik je bil 2 .. Strukelj 17 ..

Starovic 18. Četrtega tekmovalnega dnc jc bil na sporedu trikotnik v dolžini 111 km. ki so ga tekmovalci morali obleteti dvakrat. Vremc na začctku ni obetalo nič dobrega . poscbno ncvarna jc bila prva obratna točka . ki jc bila cel dan brez tcrmikc . Zmagal

/Ceri415

JADRALSTVO

~ ~ 8 ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

:R~~gi~~;t:s~g~

Zmagovalec 'Ncrner Mueller

~

N

~

~

~

~

~

~

~

~

~

~

~~~~~~~~i~~i ~

~

.......

- --~

~

~

~

~

-

Vicešampion Taupitz

dr.

Jochen

i~:!'~~:!~~~:!:!~ r _ r _ _ -

~ ~ -

~ 00- O ~ -

-

~

Tretje~vrš;;eni

Paul '~Jollsc­ (vsi trije iz !ah.

Nemčije, vsi trije na letalih OG 100, vse foto: Radovan I<orda) hlaeger

je domačin in kasnejši zmagovalcc rY1ueiler, Starovicje zasedel 6. mesto, Strukelj 14. in Rojnik 24.

Naslednje štiri dni ni bilo letenja , ker so področje prehajale fronta za fronto.

Peti tekmovalni dan je bil šele 15. junija . Naloga dneva je bila pretet trikotnika v dolžini 239 km. Se vedno so bila lokalna zapiranja, vendar brez kumulonimbusov, kar je vplivalo na hitrosti, ki so gile tega dne manjše. ~petje zmagal Cehoslovak Dedera , Strukelj je biI4., Rojnik 23 . in Starovic 24.

Spet je sledil deževen dan, 17.junija pa so jadralci startali na 211 km dolg trikotnik . Zelo labilno vreme z izrazito nizkimi bazami ni obetalo nič dobrega. To je bil tudi vzrok , da je nekaj tekmovalcev pristalo že po nekaj deset kilometrih.

Sčasoma se je vreme stabiliziralo, zato je večina preletela drugi del trikotnika brez večjih problemov.

Zmagovalec je bil dO!)1ačin Taupitz, Starovic je bil 9., Strukelj 10. in Rojnik 19.

Do konca sta bila na razpolago še dva dneva, vendar je tekmovalna komisija oba preklicala zaradi neprimernih vremenskih razmer.

Kot zanimivost je treba povedati, da letališče v Hammelburgu leži na hribu, ki je kakšnih sto metrov višji od okolice. To je prišlo prav italijanskemu tekmovalcu, ki je bil prekratek v doJetu. Zavil je v dolino, tam našel termiko in dviganje ter se po kakšnih petnajstih minutah povzpel in preletel linijo cilja .

Kot je razvidno iz priloge je večina tekmovalcev letela na jadralnih letalih OG-100, le Čehoslovaki so leteli na nenemški konstrukciji VSO 10.

Tudi pravilnik, ki so ga uporabljali na prvenstvu, se precej razlikuje od našega. Takoj pade v oči dejstvo, da zmagovalec ni nikoli dobil 1000 točk. Vzrok je v tem, da ima pravilnik klavzulo, ki govori, da se dnrvni maksimum ustrezno zmanjša, če je disciplina krajša od 300 kilometrov.

Naslednje prvenstvo bo verjetno čez dve leti na Finskem. Morda bi tudi mi lahko razmišljali o organizaciji enega od naslednjih prvenstev.

Ing. Črtomir Rojnik

..

:G

';1 .~

ca

..J

'čij

(.)

ca

c

CI ca >

.. u..

:;

ON

:t:. ca

u..

,!!I .;: o:

~

II:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11 .

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31 .

32.

33.

34.

35.

36.

37 .

38.

39.

40.

41.

42 .

43.

Pfeifer Vladimir (11) Frenc liva (30) Berčic Maks (14) Stariha Janez (S1) Starovič VojkO (87) Gatolin Miodrag (03) Filko Ivan (05) Lilija Bogdan (92) Peperko Franc (09) Strukelj Franc (B5) Rojnik Crtomir (01) Simenc Ivo (07) Thaler Miha (T4) Kolaric Igor (89) BlagojeviC Brane (17) Krišto Stipo (13) Rapaic Milan (74) Letic Marija (85) Kikelj Marijan (78) Gyorfi Tibor (H5) Molnar Geza (H1) Keršič Jože (70) Vranješ Milenko (st 29) Tepeš.Nenad (8T) Novak Alojz (OO) Savin Dragoljub (77) Berginc Tomaž (93) Tone Cerin (E2) Cesnik Milena (10) Premuš Zoran (R1) Studen Dušan (24) Glišic Vladislav (ot 29) Pripeljaš Stepan (25) Niko Slana (97) Nagy Sanndor (H75) Karamarkovic M. (76) Todorovic Dušan (33) Milakovic Mirko (83) Garai Eva (27) .

Vukovic Mita (28) Eszik Bela (H76) Zemljic Zlatko (63) Panovski lIčo (18)

aeroklub M. Sobota Zrenjanin Ljubljana Ljubljana Celje Novi Sad Novi Sad Celje Celje Lesce Celje Lesce Lesce Ptuj Tuzla Banja Luka Subotica Subotica Ljubljana Segedin (Madž .)

Segedin (Madž .)

Novo mesto Banja Luka Zagreb Novo mesto Novi Sad Celje Lesce Ptuj Rijeka Sarajevo Smo Palanka Zagreb Ljubljana Kiškunfeled . (Madž.)

Trstenik Trstenik Banja Luka Subotica Subotica Kiškunfeled . (Madž.)

Zagreb Bitola

1. tek . dan 3.

11. . 23.

24.

1.

7.

10.

2.

8.

4.-6.

29.

4.-6.

9.

12.

13.- 17.

13.-17.

13.-17.

22.

20.-21 .

41 .

30.-34.

25.

20.-21 .

30.-34 .

35.-37 .

13.-1 7.

19.

4.-6.

30.-34 .

38.

13.-17 .

35. - 37.

35. -37.

26.

27.

30.-34.

18.

28.

39 40.

30. - 34.

420 281 185 179 427 408 373 420 407 411 91 411 380 253 214 214 214 188 196 O 78 167 196 78 76 214 197 411 78 46 214 76 76 161 110 78 210 106 30 O 78

2. tek . dan 10.

8.

4.

5.

14.

19.

21 .

25.

23.

7.

16.

12.

2.

20.

29.

13.

6.

9.

22.

11 .

1.

17.

15.

24.

27.

16.

39.

37.

28.

32.

30.

33.

35.

36.

3.

38.

26.

31.

34.

40.

876 913 968 950 814 727 720 685 688 936 775 818 978 721 401 814 914 883 706 842 1000 743 811 686 576 736 45 100 494 233 316 229 175 143 972 90 587 242 223 O

3. tek. dan

4. tek. dan

7.

4.

1.

5.

9.

15.

18.

8.

2.

3.

19, 36. -37 .

11 .

20.

12.

14.

21.

27.

22.

13.

6.

25.

24.

16.

34.

26.

17.

10.

28.

30 33.

23.

29 38.

890 939 1000 906 875 784 750 882 997 948 748 257 855 725 844 816 705 566 701 818 905 652 683' 774 434 649 764 864 564 442 442 687 562 O

2.

3.

16.

11.

6.

12.

9.

5.

33.-35.

29.

1.

13.

30.-32 .

15.

14.

4.

22.-23.

19.

26.

25.

10.

17.

24.

33.-35 .

18.

20.

7.

22.-23.

30.-32.

8.

27.-28.

36.-38.

36.-38.

21.

952 943 806 905 929 893 923 933 376 437 1000 884 418 857 881 940 587 630 519 520 919 800 550 376 749 625 925 587 418 926 515 369 369 587

32.

35.

31.

36. 37.

39.

442 422 442 257 O

30. - 32.

36. - 38.

33.-35.

27.-28.

16.

418 369 376 515 847

;:::;

cCII

a;

ul

ca >

5. tek . dan 29.

15.-18.

15.-18.

26.

28.

3.

1.

15.-18.

9.- 14.

19.-22.

9.- 14.

9.-14.

9.-14.

8.

4.-6.

4.-6.

2.

9.-14.

4.-6.

27.

32.

35.

25.

19.-22.

23.

15.- 18.

7., 9.-14.

19.-22 .

19.-22.

22.

34.

37.

24.

31 .

30.

38.-40 .

36.

38.-40.

38.-40.

727 843 843 779 744 903 1000 843 875 812 875 875 875 885 900 900 940 875 900 778 608 522 782 812 788 843 890 875 812 812 607 572 339 784 659 722 O 455 O O

~

. ~

(Foto: Radovan K'3rdaJ

Dnevna uvrstitev na 27. državnen jadralskem prvenstvu v Subotici mesto pilot (tekmovalna oznaka)

,IJ

u

=iica

...

~

W

.. .. 'f CI>

,:,t.

't;

6. tek . dan 3.

5.

9.

6.

13.

7.

8.

14.

2.

4.

16.

1.

10.

12.

15.

28.

21.

20.

17.

25.

33.-34.

11 .

24.

19.

30.

33.-34.

31.

36.

18.

27.

23.

22.

26.

35.

32.

29.

38.-40.

37.

38.-40.

38.-40.

988 874 953 972 873 964 955 852 995 979 832 1000 937 879 836 671 790 816 831 756 199 934 759 824 659 199 211 89 826 694 760 762 753 196 204 668 O 37 O O

7. tek . dan 1.

9.

6.

5.

7.

8.

16.

13.

3.

20.

10.

4.

23.-24.

15.

2.

26.-27.

14.

12.

17.

18.

25.

30.-31 .

29.

21.

23.-24.

28.

11 .

22.

36.

35.

32.

30.-31 .

19.

26.-27.

33.

34.

37.

39.

38.

40.

1000 900 952 954 961 927 740 755 976 694 892 967 679 751 979 643 753 763 739 731 660 520 552 690 679 593 800 684 297 319 518 520 705 643 453 370 269 118 151 O

skupaj

točk

5861 5793 5707 5645 5613 5606 5461 5375 5314 5217 5213 5208 5122 5071 5055 4998 4930 4721 4592 4445 4369 4338 4333 4240 3961 3859 3824 3608 3489 3472 3372 3215 2979 2515 2397 2066 1857 1676 1176 847 78 O O

'0

's ,:,,! ::2 ro

o

>

->

ro uj aJ

(f)

Jugoslovanska rep· Poročilo s 1. Evropskega prvenstva - razreda F.A.1. - v jadralnem letalstvu rezentanca v Rie- v Rietiju - Italija 30. julija do 10. avgusta 1982 tiju

za udeležbo na 1. Evropskem prvenstvu so se na osnovi svojih športnih rezultatov uvrstili sledeči piloti: Vojko Starovič in Črtomir Rojnik iz AK Celje in Miodrag Gatolin in Ivan Filko iz AK Novi Sad .

Po končanem jadralskem prvenstvu Jugoslavije so bile izvedene končne priprave za odhod ekipe. zahvaljujoč dopolnilnemu financiranju je bilo omogočeno reprezentanci, da nastopi s štirimi jadralnimi letali namesto z dvema , za kolikor je VSJ imel odobrena sredstva. Poleg zgoraj navedenih tekmovalcev so sestavljali reprezentanco Zdravko Gabrijel (vodja ekipe), Radovan Korda (namestnik vodje ekipe) in Bogdan Lilija, Branko Blagojevic in Branko Stojkovic (pomočnik) .

Reprezentanca je krenila na pot 23. julija z dvema avtomobiloma in dvema jadralnima letaloma iz Novega Sada in zdvema avtomobiloma in dvema jadralnima letaloma iz Celja.

V soboto, 24. julija, so ekipe prišle v Rieti. Ekipa je bila nameščena v veIikem vojaškem šotoru, ki nam gaje posodil organizator.

S treningom letenja so tekmovalci pričeli 26. jUlija . V dnevih treninga so se naši tekmovalci seznanili s terenom v okolici Rietija. To je planinski teren , ki je zelo težak . Oostije tudi večjih področij, kjer pristajanje ni mogoče.

Na tekmovanju je sodelovalo 83 tekmovalcev iz 19 držav. V standardnem razredu je bilo udeleženih 32 pilotov iz 16 držav, v 15 meterskem razredu je bilo udeleženih 35 pilotov iz 15 držav, v odprtem razredu pa 16 pilotov iz 8 držav .

29. julija zvel':er je bila svečana otvoritev šampionata, prvi tekmovalni dan pa je bil 30. julija. za standardni razred je bila prva disciplina brzinski prelet Cilj - po vratek Rieti - Pettorano Sui GizioRieti v dolžini 208,8 km .

1. Selan B. (Nizozemska, ASW) 87,27 km/h - 945 točk 2. Navas (Francija, Pegaz) 84,83 km/h - 907 točk 3. Staubach G . U. (Z. Nemčija, LS-4) 83,6 km/h - 888 točk 23 . Filko 1. (Jugoslavija , St. Cir.) 67,90 km/h - 639 točk 24. Rojnik Č. (Jugoslavija , St. Cir.) 64,67 km/h - 587 točk 29. Gatolin M. (Jugoslavija, St. Cir.) 112 km/h - 211 toč k 30 Starovič V. (Jugoslavija, OG 100) 112 km/h - 211 točk Odprti raz red in 15 m sta imela disciplino cilj in povrate k dolžine 229,2 km v isti smeri kot standardni razred .

V odprtem razredu je zmagal Gantenbrink B. iz Zahodne Nemčije, v 15 m razredu pa Pere O . iz Nizozemske .

JADRALSTVO Precej razburjenja in protestov je izzvala odločitev tekmovalnega vodstva, da morajo tekmova lci preleteti ciljno linijo v sme ri vzhod, medtem ko so od zadnje obratne t oč k e leteli v smeri zahod. Ta odločitev je prisilila tekmovalce da so delali 180 stopinjski obrat pri veliki brzini in nizki višini.

Drugi te kmovalni dan je bil 31. julija . Standardni razred je imel disciplino hitrostni trikotnik Rieti Pettorano SuI Gizio - Piediluca Rieti v dolžini 235,9 km .

1. Perro ti N. (Italija, ASW 19) 103,58 km/h - 889 točk 17. Starovič (Jugoslavija, OG 100) 83,5 km/h - 647 točk 18. Filko 1. (Jugoslavija, St. Cir.) 81,27 km/h - 620 točk 22. Gatolin M. (Jugoslavija, St. Cir.) 75,07 km/h - 545 točk 28 . Rojnik (Jugoslavija, St. Cir.) 95,40 km/h - 157 točk 15-metrski in odprti razred sta imela disciplino brzinski četveroko­ tnik v dolžini 241,20 km. V 15 m razredu je zmagal Peter E. G . v odprtem razredu pa Holighaus K.

Oba zmagovalca sta iz Zahodne Nemčije .

Tretji tekmovalni da n je bill. avgusta . Standardni razred je imel na sporedu hitrostni trikotnik Rieti Pescassaroli - Va lfabrica - Riet v Rieti 1982: zma- dolžini 366.50 km . Disciplino je govalci v standard- opravilo vsega 82 pilotov, ostali pa nem razredu so pristali izven letališča .

"~'L4 19

1. Brigliadori L. (Italija, LS-4) 82,32 km/h - 1000 točk 2. Navas G. (Francija , Pegaz) 80,17 km / h - 988 }očk 3. Kjaellstroem (Svedska, LS-4) 75,48 km/h - 961 točk 25. Rojnik Č. (Jugoslavija , St. Cir.) 258 ,9 km/h - 574 t oč k 24. Starovič V. (Jugoslavij a, DG-lOO) 282,9 km/h - 627 točk 26. Gatolin M. (Jugoslavij a, St. Cir.) 258 ,9 km/h -: 574 točk 27. Filko 1. (Jugoslavija, St. Cir.) 258,9 km/h - 574 točk Razred 15 m je imel ta dan hitrostni trikotnik dolžine 407 , 10 km . Na10&,0 so opravili 63 piloti, zmagal pa je Sved Petterson s hitrostjo 88,34 km/h .

Odprti razred je imel hitrostni trikotnik dolžine 415 km . Disciplino sta dokončala 62 pilota, zmagal paje Švicar Blatter F . s hitrostjo 92,148 km/h.

Tega tekmovalnega dne se je dogodil zelo zanimiv primer. Ciljna linija je bila zaprta ob osmih, po tem času pa je linijo preletelo še sedem pilotov (to so tisti "plus"). Ker je bila ciljna linija že zaprta, so dobili sa mo točke za razda ljo . Angleška posadka je vložila pritožbo, ki pa je bila z dvetretjinsko več ino zavrnjena pri mednarodni žiriji. Četrti tekmovalni dan je bil 2. avgust, Standardni razred je imel na sporedu disciplino hitrostni trikotnik Rieti - Cela no - Piediluco Rieti, dolg 164,7 km .

1. Kjaellstroem M. (Švedska, LS-4) 84,606 km/h - 723 točk 2. Brigliadori L. (Italija , LS-4) 84,126 km/h - 717 točk 3. Andersen J . W. (Dan ska, LS-4) 83,628 km/h - 710 točk 14. Filko 1. (Jugos lavij a, St. Cir) 77,689 km/h - 626 točk 23. Rojnik Č . (Jugoslavij a, St. Cir) 67,980 km/h - 472 točk 26. Starovič V. (Jugo slavija , DG-100) 65,596 km / h - 439 t oč k 28. Gatolin M. (Jugoslavija, St. Cir) 58,249 km/h - 336 t oč k Razred 15 m je imel na spore~u disciplino hitrostni trikotnik d olg 365,90 km. Zmaga l je Nemec Peter E. G. s hitrostjo 107,662 km/h .

Odprti razred je tekmoval v

JADRALSTVO

lCefL420

Rieti 1982: zmagovalci v odprtem razredu

hitrostnem trikotniku dolžine 414.5 km. Zmagalje Nemec Gantenbrink s hitrostjo 122,502 km/h.

6. avgusta je bil šesti tekmovalni dan. Standardni razred je tekmoval v hitrostnem trikotniku Rieti - Rivisondoli - Assisi - Rieti, dolgem 396,70 km .

1. Perotti N. (Italija, ASW-19) 94,085 kmlh - 1000 točk 2. Brigliadoro L. (Italija, LS-4) 92,760 kmlh - 989 točk 3. Kristiansen (Norveška, LS-4) 88,924 kmlh - 958 točk 26. Gatolin M. (Jugoslavija. St. Cir) 312,30 km - 587 točk 27. Filko 1. (Jugoslavija, St. Cir.) 297,10 km - 559 točk 29. Rojnik Č. (Jugoslavija. St. Cir.) 189,10 km - 356 točk 30. Starovič V. (Jugoslavija.

DG- 100) 60,00 km - 113 točk Na letališče se je vrnilo 13 pilotov.

Vojko Starovič je pri pristanku izven letališča letalo hudo poškodoval in ga praktično popolnoma uničil. Pilot je ostal nepoškodovan.

Do nezgode je prišlo, ko se je pilot približeval izbranemu terenu za pristanek, bil pa je prenizek in je z desnim krilom zapel prvo oljčno drevo potem pa s trupom udaril vdrugega .

Tudi odprti razred in 15 m sta imela ta dan isto disciplino, hitrostni trikotnik dolg 427 km.

V razredu 15 m je zmagal Nemec Peter E. G. s hitrostjo 103,466 km/h. v odprtem razredu pa rojak Holighaus K. s hitrostjo 105.798 km/h.

7. avgusta je bil sedmi tekmovalni

dan . Tekmovalna disciplina je bila za vse razrede enaka: hitrostni trikotnik Rieti Luca de Marsi Foligno - Rieti. dolg 253.5 km.

Pred poletom je bilo mnogo dvomov v možnosti zajadranje . Nad Rietijem so se formirale prave jate jadralnih letal. ki so zatem vsa krenila na jugovzhod proti prvi obratni točki. Piloti so do prve obratne točke in nazaj dosegli vdike hitrosti. medtem pa so se severozahodno od Rietija. v smeri proti drugi obratni točki. oblikovali komulonimbusi.

Nekateri piloti so jih skušali obiti z zahodne strani. vendar niso uspeli.

Večina pilotov vseh razredov. med njimi tudi naši trije. je sklenila, da bodo. dokler se pot ne razčisti. ostali nad aerodromom. kjer je bila dobra termična situacija. Zaradi močnega vetra. ki se je z višino še krepil. so se nad dolino Rieti tvorili valovi. Veči­ na tekmovalcev je na teh valovih čakala. da se vreme popravi. potem pa so se napotili proti Folignu. Od naših pilotov je prvi krenil Filko - z višino več kot 2000 metrov - nekaj kasneje pa tudi Ga tolin. Rojnik je izgubil priključek - ni se mogel povzpeti na zanesljivo višino. s katere bi lahko priletel do terenov. primernih za pristanek izza verige hribov. ki so bili na poti - zato se je vrnil na aerodrom .

Gatolin je pristal na drugi točki - športno letališče pri Folignu. medtem ko je Filko pristal pri S. Giakonu.

Standardni razred: 1. Nietlispach H . (Švica. LS-4) 237,7 km - 939 točk 2 Brigliadori L. (Italija. LS-4) 218.1 km - 861 točk 3. Ragot F. (Francija. LS-4) 218,1 km - 861 točk 9. Filko 1. (Jugoslavija. St. Cir.) 212,1 km - 837 točk obračanja

13 .-16. Gatolin M. (Jugoslavija .

St. Cir) 196.5 km - 776 t o čk 24.-30. Rojnik Č. (Jugoslavija. St. Cir.) 137,7 km - 554 točk Vojko Starovič ni letel.

V 15-metrskem razredu jc zmag.al Nizozemec J . Van Steinfoorn. ki jc preletel razdaljo 21lU km. V odprtem razredu jc zma!!al V. Vcr-

JADRALSTVO gani iz Italije, ki je preletel 241 ,9 km , kar je tudi največja preletena razdalja sedmega tekmovalnega dne.

Ker 8. avgusta niso izvedli osmega tekmovalnega dneva, je bil tekmovalni dan 9. avgust. Vsi razredi so imeli enako disciplino : Rieti - Umbertide - Todi Rieti v dolžini 219,2 km. standardni razred: 1. Kjalstrom M. (Švedska, LS-4) 196,2 km - 336 točk 2. Blumer E. (Švica, LS-4) 191,6 km - 357 točk 3. Kepka F. (Poljska, Jantar st.)

160,9 km /' 300 točk 8. Gatolin M. (Jugoslavija, St. Cirus) 136,5 km - 243 točk 20. Filko 1. (Jugoslavija, St. Ci rus) 78,8 km - 147 točk 21. Rojnik Č. (Jugoslavija, St. Cirus) 78,8 km - 147 točk V razredu 15m je zmagal Avstrijec R. Haggenmueller spreletenimi 199,8 km, v odprtem razredu pa K. Holighaus iz ZRN, ki se je s povprečno hitrostjo 45,978 km/h od 80 letal, ki so startala poslednjega tekmovalnega dne, edini vrnil na letališče.

Svečan zaključek

Rieti 1982: zmagovalci v 15-'lletrskem razredu (vse foto: Radovan Korda)

je bil napovedan za 10. uro 10. avgusta. Nekaj zaradi južnaškega "temperamenta" prirediteljev nekaj pa zaradi zamude pri izračunavanju rezultatov (tekmovalci so se vračali s terena pozno v noč), sta imeli svečana razgalsitev zmagovalcev in podelitev priznanj več kot uro zamude .

Standardni razred:

'1

1. L. Brigliadori (Italija, LS-4) 6574 točk 2. G . Navas (Francija, Pegaz) 6206 točk 3. H. Gloeckl (ZR Nemčija, LS-4) - 5992 točk 20. 1. Filko (Jugoslavija, St. Ci rus) - 4735 točk 25 . M. Gatolin (Jugoslavija, St. Cirus) - 3943 točk 26. Č. Rojnik (Jugoslavija, St. Cirus) - 3599 točk 31. V. Starovic (Jugoslavija, OG-100 G) - 2400 točk Razred 15 m: 1. Musters K. (Nizozemska, Ventus A) - 6079 točk 2. Schubert A . (Avstrija, Ventus B) - 6041 točk 3. Pare O . (Nizozemska , Ventus B) - 5970 točk Odprti razred: 1. Holighaus K. (ZR Nemčija, Nimbus 3) - 7204 točk 2. Gantenbrink B. (ZR Nemčija, Nimbus 3) - 6827 točk 3. Baumgartl S. (ZR Nemčija, ASW-22) - 6614 točk Kot je pri velikih tekmovanjih že navada , vreme sploh ni bilo tako, kot bi moralo biti v tej letni dobi. Z eno besedo , za Rieti je bilo vreme slabo, vendar je bilo tekmovanje z osmimi tekmovalnimi dnevi uspešno pripeljano h koncu. Teren za izvenletališke pristanke je bil na posameznih krajih nemogoč . Med tekmovanjem je bilo poškodovanih precej letal, vsako jutro so bila pred delavnico na popravilu dva do tri jadralna letala . Po približni oceni je bilo poškodovanih več kot 20 letal, poleg našega OG , ki je praktično uničen , tekmovanja ni nadaljeval tudi Nimbus 3 O . Innesa iz Gernsija, ki je bit poškodovan prvega tekmovalnega dne, medtem ko je britanskemu tekmovalcu Mac Fadyenu uspelo popraviti prelomljen trup in nadaljevati tekmovanje. Kolo svojega Nimbusa 3 je popolnoma odbil celo Holighaus, vendar je po popravilu naslednji dan zmagal.

Največj a novost na tem šampionatu je bil "Ground Clock" , ki je popolno ma zadovoljil. "Ground Clock" je tvorito 9 pl a ten, velikih približno IOx2 metra , ki so jih fantje -

r:e'L422

JADRALSTVO zbirali in razpenjali P.o d.oI.očenem razp?redu . Pil.oti S.o m.orali f.ot.ografiratl "Gr.ound CI.ock" iz d.oI.očenega se kt.orja in višine d.o 2.000 metrov P.otem pa nadaljevati P.o kurzu. ' Up.oraba takega naČIna .odh.oda je .onem.og.očIla znan~ gneče pred linij.o .odh.oda, .odpadl.o Je drobn.o taktiziranje, P.ov~čala se je varn.ost letenja.

P.of!1a~JkIJlv.ost takega načina startanja Je , da se nič ne ve d.okler ne razvijej.o in .obdelaj.o fil~.ov. Zaradi tega tekm.ovanje nekaj izgubi na napet.osti . T.o bi la hk.o izb.oljšali z .obv~zo, po ka teri bi pil.oti javili .organlzat.orJem SV.oj čas .odh.oda v d.oI.očenem roku prek.o SV.ojih P.om.očnik.ov .

Jadralna letala: v standardnem razredu je prevlad.oval LS-4.

"Pegaz" francDskega proizvajalca je s sv.ojim drugim mest.om dDkazal, da je najmanj enak.ovreden LS-4.

"FlakDn" se je uvrstil na 13 . mest.o, Selen Baer s sv.oj im m.odificiranim ASW-19 B (z vgrajenimi pnevmatskimi turbulat.o rji v sP.odnjem delu ~rila) pa na 12. mest.o. T.o prvenstv.o Je P.okazal.o, d a ASW-19 ne m.ore spremljati LS-4, da S.o standard Cirusi P.oP.oln.oma nek.onkurenčni za ~antarje st. pa .ob d.obrih pil.otih' veEdina jadral ka, ki lJa , d~ ~.o lahk.o še vedn.o v zg.ornji je tekmovala v Rie- P.oI.ovlcl tabele. tiju - Annemarie V 15-metrskem razredu S.o Bertels iz Belgije g.osP.od.ovali ASW-20 " - 22 letal raznih variant - vendar se je Ventus pDkazal k.ot enak.opraven, če ne vča­ sih cel.o b.oljši.

V .odprtem razredu SD d.ominirali Nin:tbus-3 in ASW-22, vendar se je tudi tu P.okazal.o, da je tudi na slabšem jadralnem letalu, če se d.obro leti, m.ogg.oča d.obra uvrstitev .

T.o je P.okazal plasma dveh češk.osI.o­ vaških pil.ot.oV na 6. in 7. mest.o, letela sta na Nimbusih 2-B in se uvrstila pred tri Nimbuse-3 in enega ASW-22.

Prireditelj je zagrešil številne napake, ki na tekm.ovanjih te ravni nis.o .običajne . Rezultati S.o kasnili tudi P.o 3 dni, vleka je trajala tudi d.o ure in P.ol. Zadnji dan tekm.ovanja se je t.o urediiQ, vleka se je skrajšala na 50 d.o 60 minut, prej S.o začeli izhajati tudi bilteni z rezultati. Teh in še nekaterih drugih P.omanjkljiv.osti ni m.og.oče

.oP.rostiti, saj je imel prireditelj za pnprave d.oV.olj časa. PDg.oji v ka mpu S.o ~il. primerni , nagajalD je le blat.o ,. ki Je n~stal.o, k.o SD g.ostitelji zaradi ra vnanJa terena P.osneli tra VD. Večina m.oštev se je namestila v hišice ali P.od š.ot.ore . Metere.ol .oš ka si užba ni bila "d.osti prida" , k.o t vedn.o, k.o je slab.o vreme. TekmDval~em S.o bili za priprav.o na vDlj D tudi metereDl.oški pDsnetki s sate~it.ov. Manjše .teža.ve SD bile na PDstnlh kDmunlkaclJah , mal.o Ita lijan.ov zna kakšen tuj jezik, vendar mDram.o pDvedati , da smD bili pDVS.od deležni največje pDm.oči. za d.obr.o uvrstitev SD bile zelD v~žne izkušnje in pDznavanje krajevnih pDgDjev , saj je bil te ren ze lD težaven. DDmačini k.ot tudi tekmDvalci, ki S.o minula leta leteli na ita lijans~ih državnih prvenstvih, SD imeli dDIDcenD prednDst. Od naših te km Dvalcev ni še nihče letel na tem terenu .

PDgDji letenja S.o bili priličnD tež ki , turbDIenca je bila zel.o mDčna da se bi DstaiD v vzg.onskem t.oku , je bil D treba krožiti zelD blizu Dbr.onkDV planin . FDtDgrafiranje tDčk .o brača­ nj a ni bilD v s kladu s pravilnik.om F.A . I., vendar je upDrabljena m e t.oda dDbra in daje primerne rezultate.

BistvD te met.ode je, da center sektDrja ni dDl.očen s simetral.o k.ota med pDdaljšanimi kraki-stranica mi trik.otnik a, a mpak ga že prej d D IDčij D SDd nlkl. PDleg d.ol.očenega se ktDrja kDtnega .obm.očja snemanja je za vsakC? tD~kD d.oI.očen tudi najmanjš i ln največji P.olemr-razdalja snemanJa. Ta m~tDda je s.odnik.om .olajšala d~ID pn prep.oznavanju in .ocenjevanJu pDsnetku t.očk .obračanja.

P.oleg tega je bilD m.og.oče pDsnetke za album t.očk .obračanja pDsneti s pravilne pDzicije, takD da je bilD laže tudi tekmDvaIcem. Če vse seštejemD, je tekmDvanje uspel? .Jug.osl.ovanska ekipa ni imeI~ ~el!klh uspeh.ov, s takimi letali jih niti nlsm.o pnčakDvali . Zbrane pa S.o dra~Dcene izkušnje, spet je VZP.oStavlJena vez s svetDvnim jadralstvDm, vez, ki smD jD prekinili z ne.u deležb.o na svetDvnih in evropskih prvenstvih .od leta 1977 naprej.

Sekretar jadralne kDmisije RADOVAN KORDA

ŽGOCATEMA

rererL423

Kako sodelujemo v stabilizacijskih ukrepih Prizadevanjem IS SRS, da se poveča kmetijska proizvodnja, so se močno odzvali tudi nekateri naši klubi

AK POSTOJNA - Naše področje je izrazito živinorejsko.

Spravilo in sušenje krme je naša skrb.

Yejl r"ontaža je popolnoma v redu.

Pripeljite mi bencin, da začnemo obr"čati.

-----------------------'

Al< MURSKA SOBOTA - KK Rakičan smo rešili lanskoletnih težav.

Letos bo koruza spravljena predčasno.

Inovacija je popolnoma uspela, vendar strokovnjaki menijo, da je hitrost 160 km premajhna.

Leteti je potrebno 180 km, da se obenem zorje za pšenico.

AK VRHI'JlKA - Izvozno usmerjeno sirarno pri nas imamo, a hangarja in letališča ne.

Z uporabo močnih krmil , pa je do spomladi vse mogo če .

- Lisl<a, kaj meniš, kIlIiko mleka bo tale dal?

-- To ne vem, a za kmeč !<i turizem bo mogoče dober.

Monografija Inex adria avioprometa V lanskoletni septembrski številki glasila "Adria" je bil priobčen krajši članek o pripravah za monografijo Inex Adrie.

Do zdaj je opisana prva faza, to je od ustanovitve Adria Avioprometa do združevanja z beograjskim Intere xportom .

Obsega 115 tiskanih strani in 161 prilog - dokumentov .

Ta prvi del je posebno natančno obdelan, ker hoč.emo pokazati, s kakšnimi težavami in oportunizmom seje moral mali kolektivboriti,da bi obstal, od samega začetka pa vse do združenja z Interexportom. Posebno pozornost smo posvetili temu, da bo monografija točna, nepristranska in dokumentirana. Prav tako je vedno poudarjeno, da je le entuziazem vseh zaposlenih dela vcev omogočal, da so bile premagane vse prepreke in težave .

Da bi pravočasno odkrili vse pomanjkljivosti, netočnosti in podob-

ne probleme, ki se vedno pojavljajo pri takem delu, smo sklicali sestanek, neke vrste okroglo mizo, z vodilnimi delavci bivšega Adria Avioprometa, seveda v kolikor smo mogli stopiti z njimi v zvezo. Sestanka so se udeležili naslednji tovariši: Franc Sever, glavni direktor, Mirko Zlatnar, prvi direktor Adria Avioprometa, Branivoj Majcen, prvi šef pilotov, Boris Pirc, tajnik podjetja, ing. Jože Prhavc, direktor tehnične službe, Jože Gorjup, pilot in predsednik delavskega sveta v času prisilne uprave, Boris Koman , komercialni referent, Franc Penko , planer in dispečer v prometni službi, Ida Pernuš, prva stevardesa, Edo Svetek. vodja ekonomske propagande.

Sestanek je bil zelo koristen in ploden. Dokazal je. da moramo v bodoče še bolj kontaktirati čim večje število delavcev ter ustanov . ki so imele. odnosno imajo. še danes vpliv

IZ DOMACE ZGODOVINE na ravoj in dejavnost Inex Adria Avioprometa .

Udeleženci sestanka so imeli dokaj pripomb na po manjkljivosti in na to, da nekateri problemi niso dovolj jasno opisa ni, posebno po politični liniji, kakor tudi , da so nekatere dejavnosti in službe premalo obdelane.

Vsi pa so izrazili pripravljenost, da še naprej sodelujejo v vsakem pogledu, ker menijo, da je monografija nujno potrebna in da je zadnji čas da smo se odločili za to delo.

Tovarišica Ivica Bozovičar, tajnica pripr~vljalnega odbora, ki pripravlja monografijo celok upnega slovenskega letalstva,je povedala nekaj več o bodoči knjigi.

Knjiga se bo imenovala: "Slovenci in letalstvo". Obsegala bo okrog 1000 strani , od tega 600 strani teksta in 400 strani slik.

Knjiga bo razde ljena na naslednja poglavja :

~e'L,425

Predgovor 1. pogla vje: Uvc\ja vljanje slovenske narodne skupnosti in letalcev (Rusjan , balonarji, modelarji) - 50 stranI. II. poglavje : Slovenski letalci v prvi svetovni vojni - \o strani .

III. pogla vje: Rast leta Ist va v novi državi: Eskadrilje (Maistrova ) - Jugoslovansko vojaš ko letalstvo - Letališča, civilni promet - Športno letalstvo - Modelarstvo , padalstvo itd. 150 strani.

IV . poglavje: Jugoslavija drsi v II. svetovno vOJno: - Naši letalci v Spaniji - Aprilska vojna in slovenski letalci - 30 strani .

V. poglavje: Osvobodilna vojna naših narodov : - Začetek v II. svetovni vojni (1. in II. eskadrilja) Naši letalci v zavezniških enotah Razvoj letalstva v Sloveniji mcd NOB - 160 strani.

VI. pogla vje: Povojn o obdobje : - Množična ra st in napredek .

(Odstavki so podohni onim v III. poglavju) - 150 strani.

Zaklju č ek: Literetura in viri , ime na in podobn o.

Monogr,l fiji IAA ho na koncu priklju če n ~e ll1am vseh zapo slenih od ustanovitvc do dan es kot tudi imena direktorejv. šctov piloto v in drugi važni poda tk i.

Nadalje je tovari š icI BO lOvičarje­ \ '; 1 povedala . da im ,1 lh ran", že m nogo poda t k ()v in d a je la če la l red ig iranjem . U pa , d ,1 ho š la knji ga prihodnj e leto spomladi v ti sk.

Moram pripomniti da se slove n, ka javn o~ t le lo ;anima za knji go in da . Je ta korek oč 7.e v na p rej ra/prodana . v

lJP'llll . da ,em, te m pri , pevk o m neko li k o poja, n il delo n,1 tej . /a Sl o\e nce zelo va7n i puhli kaciJi. L \O;I letal sk ih organi!;l c ij Slo vcni je p-a ,e je ene rgi č IH ; la \ 1<:1,; ;;1 t() ...lb h o knji ga "Slove nCI ln leta ls tv o v prtilOdnjem letu ;;Ires i;š la .

BO.JAN MAROK

Fizir F. 1. "Nebojša" Ob koncu leta 1934 ali v začetku leta 1935 je inž . Fizir prenehal s konstruiranjem dotedanje priljubljene koncepcije letala-dvokrilea in pričel skonstruiranjem športnoturističnega enokrilea, troseda skladnih oblik, ki je bil predviden za uporabo v aeroklubih.

Fiiir F . T . je bilo , ko t že neka tere prejšnje Fizirjeve kon strukcije, izdelan v privatni delavnici, ki se je nahajala v Fizirjevi hiši v Petrovaradinu.

Motor Valter NZ·s 120 KM je brezplačno dobavila Ko ma nda vojnega letalstva z "odlokom", ki naj bi pospešil gradnjo doma kon struiranih letal. Izdelavo "zmaja", ki je stala 120.000 din, je financiral oblastni' odbor aerokluba v Novem Sadu .

Svečani krst leta la, kije kot prototip dobilo i'!le " Nebojša ", in prvi preizkusni poleti so bili opravljeni na letališču Jugovicevo v Novem Sadu leta 1935. Ta kra t letalo še ni imelo preko motorja vgrajen NACA

o b roč

niti po krit o podvozje. To je bilo dodano naknadno in je popra vilo leta Ine sposo bn os ti. Letalo je preizkuša la državna komisija na zače tku leta 1936. Bre z pripo mb je izda la upo ra bn o d ovo ljenie.

Nebojšo so naj prej ko ri stili vaeroklubu v Novem Sadu in to n ajveč za zračne krste. leta 1938 pa je preš lo k osrednji upravi aerokluba v Beog ra du. kjer so ga upo ra bljali za pro pa gandne a kcije in tekmova nja. Pil o t Kota rac je z njim leta 1938 sode lova l na tekm o va nju špo rtnih leta l ma le antante; v letu 1939 pa tudi na nekaterih tekm ova njih, ki so bila o rga nizirana v aero klubih . Uporabljali so ga tudi v po možne namene šo le .sk upine " Deve ti" v Vršc u. Pripri s t ~ ­ ja nju na let a li šč u v Smederevski Palanki ga je pil o t M. Anastasijevic m oč n o poš kodova l. ta ko d a njegovo popravi lo ni bil o eko no msko uprav ičljiv o.

Po mi šljenju pilot ov, ki so leteli z njim, je leta lo imelo odličn e leta Ine

ICre,c.4 21

NAŠA ZGODOVINA lastnosti. Bilo je lahko upravljivo, bilo je dober in udoben planer ter zanesljivo uporabi. Zaradi nekoliko preveč izražene "sprednje centraže" in pokritega podvozja ni bilo primerno za uporabo na slabo urejenih letaličnih površinah . To je verjetno tudi vplivalo na to, da letalo ni bilo grajeno v seriji, čeprav je inš.

Fizir smatral "Nebojšo" za eno od svojih najuspešnejših konstrukcij .

KONSTRUKCIJA: Letalo je bilo izdelano v enostavni leseni izvedbi, ovalne 5)blike, razen sprednjega dela, ki je bil pokrit z Alu pločevino.

Trup je prekrivala lesena lepenka .

Krilo z dvema vzdolžnicama in trozijskim nosom je bilo sestavljeno iz centro-plana, v katerem so se nahajali rezervoarji za gorivo in nastavkov, ki so bili pritrjeni z okovi.

Stabilizatorji so bili klasične izvedbe v leseni konstrukciji, ojačani zjeklenimi zategarni. Podvozje je imelo gumijaste amortizerje. V precej veliki kabini je bil spredaj vgrajen pilotov sedež, zadaj pa še dva za potnika. z

MOTOR: Devet valjni Valter NZ 120 KM. Vijak je bil lesen.

močjo

BARVE IN OZNAKE: Del trupa in sprednji del krila je bil obarvan rdeče, ostali deli letala pa rumeno.

NACA obroč in obloga podvozja so bili v naravni aluminijasti barvi. Oznake registracije YU-PDV so bile črne, na vertikalnem stabilizatorju pa je bila državna zastava.

DIMENZIJE IN TEŽA : Razpetina krila 12 m, dolžina 7,20 m, višina 2,70m,površinakrila 17m 2 ,skupna teža 940 kg, lastna teža 600 kg, koristna nosilnost 340 kg, obremenitev po m2 55 kg, obremenitev po KM 7,8 kg .

LASTNOSTI: Maksimalna hittrost 200 km/h, potovalna hitrost 180 km/h, minimalna hitrost 76 km/h, dviganje na 1000 m v 5 minutah in 12 sekundah, praktični plafon višine 5300 m, dolžina pristajanja s polno obremenitvijo 146 m. prof. ČEDOMIR JANJIC

Vojni letalski glasnik

it. 12 je leta 1937 objavil: Lindberg je v svojem pismu, ki ga je poslal predsedniku ene od ameriških univerz (c. D. C. A.) posebno poudaril potrebo, da se pristopi preučevanju letenja z raketo. Samo raketa bo lahko pripomogla raziskovanju znanstvenih dognanj izven območja zemeljske atmosfere. S trgovskega gledišča bo raketa omogočila polete z velikimi hitrostmi. V vojaškem smislu bo uporaba rakete povečala hitrost in daljavo ekspedicije na sovražno teritorijo .

Mednarodni rekord letala Bf 109 Nemški lovski enosed Bf 109, konstruiran v bavarskih tovarnah (Messersmith), ki ima motor tipa Daimler-Benz OB-600 z 12 valji z močjo 800/1000 KM in ki je hlajen s tekočino, je II. novembra 1937 potolkel hitrostni rekord za letala .

Sef-pilot omenjenih tovarn Burster, je dosegel hitrost 610, 210 km/h.

Prejšnji rekord Haward Hughesa (ZDA) na specialnem letalu lastne konstrukcije z motorjem P in W Twin Wasp Jr. z 700/1000 KMje bil postavljen 12. septembra leta 1935 s hitrostjo 567,115 km/h.

Podatki za bombardersko letalo Bristol Blenhelm Hitrost 450 km/h pri normalni yišini in pod polno obremenitvijo.

Cas dviganja: na 1750 m višine v treh minutah, na 3.300 m višine v 5,5 minutah, na 7.000 m višine v 13 minutah. Dolžina terena za polet 300 metrov, za pristajanje 400 metrov.

Opremljen je z dvema zračno hlajenima motorjema (4 valja) tipa Bristol-Mercury z močjo vsak po 840 KM. Letalo je popolnoma metalne konstrukcije s podvozjem za vlačenje . Posadka: pilot in izvidnik, ki je hkrati bombarder in radiotelegrafist.

IZ DOMACE ZGODOVINE

1C1e1L.4 28

•

In memortam Jugoslovansko letalstvo je izgubilo predzadnjega vojnega letalca, pilota s solunske fronte: v 89. letu je umrl rezervni polkovnik- pilot Sava Mikic, ki je vse do zadnjega dne svojega življenja zbiral podatke in zgodovinsko gradivo o letalstvu bivše Srbije in Jugoslavije.

Že kot gimnazijec sc je oh ohjavi halkanske vojne hotel uvrstiti med prostovoljce, "kar 'mu jc končno uspelo, čeprav Jc ni hil polnolctcn. Prva svetovna vojna ga je dolctcla pri stadih v vasi in {eprav .~c ni hil vojaJki ohvcznik, sc jc 13. julija leta 1914 prijavil prostovoljno vojnim ohlastcm v Kraguj('vCU, kjer jc /lidi ostal do scptemhra Icta 1915. Nato je hil premdčen v "f)ačko" čcto . Oh umiku izmučenih srhskih enot leta 1915 proti 5;olunu, je hil dodeljen hataljonu, ki je hil v sesial'lji"([l/co.;·ke hriga~/e, le-taje gradila utrdhe :.a ohramho mcsta .\ ·olun. Sodelo\'alje l ' hojih proti Rol-

garom leta 1916, nato pa je bil dodeljen v .ftah 156. Fancoske divizije kot tolmač in za zvezo s srbsko vojsko. ·.Ianuarja 1917je bil ranjen. po ozdravitvi pa se je vrnil v svojo četo, kjer sc je marca meseca prijavil na razpis za letalstvo. 23. aprila je bil izbran za "pitomca" pilotske šole, ob koncu meseca maja pa poslan v pilotsko šolo v Chartreu v Franciji, kijoje septembra končal s prav dobrim uspehom.

Novembra meseca je prispel na solunsko Fonto. Po opravljenem preJolanju v letenju na vojnem letalu A. R. vpiloHk i šoli vzhodne vojske v Sedesu je bil dodeljen v srhskoFancok.\"o eskadriljo 521 v Vertekopu.

Pri poizkusnem poletu z eskadrilj.Ikim letalom v Ver/ekopu 26. novcmbra 1917, ki ga je pilotiral Fancoski poročnik. je doživel težko ncsrečo, ko je letalo z višine JOO m strmoglavilo. Pilot je hil hudo ranjen, Mikic' pa jc imel poJkodovano spodnjo čeljust. Po ozdravitvi seje vrnil v svojo eskadriljo, v kateri je na Fonti II. armadc v teku leta 1918 do 3. julija uspdno opravljal vojne naloge: hombantiral in fotogra/iral je sovražnikove položaje ter korigiral topovsk i ogenj.

Ko jc hila pri 1. armadi ustvarjena eskadrilja iz samo srbskih pilotov, je hil premdčen veskadriljo 524. nato pa v 525 v Vrhoni, kjer je ostal do prohoja solunske Fontc. Tudi na tej ji"onti JI' z vclikim uspehom opravljal VSI' vojnI' naloge. V zraku je vztrajal tudi po nekaj ur. Lc redkokd(~j je pristajal z Ictalom, ki ni hilo močno :.rdctano od drobccv cksplodiranih sovražnih granat. Rutinirano in tudi s srečo jc v vsej svoji letalski karieri uspdno pristajal z letali tudi tedaj, ko je odpovcdal motor, pa pri tem ni niti enkrat paJk odo val Ic tala. Dvakrat je prisilno, vendar srečno pristal z neodvrženimi homhami.

Po konc'ani vojni jc nekaj časa služhoval \' koman"di v()jnega Ic;talstva v Novcm Sadu, po demohili:.aciji pajc hil v ministrstvu za :.unalljc :.(/(Ic\'c. rc/([ 1921 je hil Pf"('II/C.I;/CII l' II/in ist rstl'o :.a ilO traIljI' :.adc 1'1' , Ila to 1)(1 l ' II/inistrstl'o :.a proll/et, :.a kat('ro JI' skoraj ("('lo Icto 1<)]<) fJ/"c:'il 'l'1 l' tl/iilli .

IZ DOMAČE ZGODOVINE

ICE!fL429

Sava ~1iki'; pred ff'.~'.' svojim 12talom ' j,.

.(tudirajo( cil'I1n o letalstvo za prome t.

Sava Miki(: j e s po m očjo svojih solunskih soborcev letalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . .

• :• Devizni zahtevki članic za leto 1983 so sledeči:

i • • •

Klub ZLOS

·1

AAjLdcOvLščiml esC('

•

• ::.

•

I il

I :

• • : : •

I · :

Ce lje Ljubljana LC Maribor M. Sobo ta OLe No vo mesto Post oj na OLC Portorož Ptuj SI. G radec Titovo Velenje Mod elarji Zmajarji Zmajarji

Blagovn e Vzdrževa nj e 6,324.000.

Neblagovne Investicije za gorivo 90 84 84 0'0 .000' .-

426501.040500' ..

409 .640.

1,200 .000.

450.000. 400.00'0. ni po sla l zahtevka ni poslal zahtevka 840000 ni poslal zahtevk a . .

218800 4 8 1 ')00 1,695. 000. 450 :000: 200.000. ni po slan zaht e vek ni po sla n za ht evek ni po slan zahtevek

500.000. 410.500. ·

I

I I

30000 . .

no vembra leta 192 1 ustanovil prvi srbski acroklub. predhodnik vsejugoslovansk ega aerokluba .. Naša krila ". v katerem je hil tajnik . Pisec je pr ve in edin e izdaje knjige .. Zgodovina jugoslovanskega letalst va ". ki je izšla leta 1932. Aktivnojedelovalprišilj enju letalsk e misli. Pisal in objavljal je člank e in skrbel za ohranjevanje spominov. Bil je podpredsednik in eden najaktivnejših članov v društvu no'1 Alb 1 . " D SI cev.. ans,,'e spomcIIIce. o zadn'J'ih dni .je bil mlad po duhu in vedno dovze ten za vse. kar se je po svetu v letalst vu dogajalo. S starimi /i'a ncoskimi soborci iz združenja" Vieilles Tiges". kat erega član j e bil k ot pionir INaIstva, j e vzdrževal pristn e stike.

rudi v krogih našega vojnega letalst va je bil vedno zaželen, posebno pa j e bil cenjen v krogih strokovnjakov muzeja jugoslovansk ega letalstva v Zemunu.

I I

Za vojne in civiln e zasluge j e prejel obilo odlikovanj in priznanj.

Blo ke ni po sla n zaht eve k Bilje nosilec Z late plak ete jugosloSk upaj 11 ,208 .890.

3, 102 .040. 940.500. va/'/St\1 ega ICta I stva , OrcIena zas I ug za narod z zlatim vencem, odlik ovan pa s h ancoskim vojnim . križem , Vitezom Vsi zaht evki so izračunani v deviznih din po ZI S tečaju legije časti, Grškim vojnim križem, 4 1.80 din za do la r Ta za ht eve k je s prejelo PS ZLOS z dn e l.

O/'(lenol11 sv. Save V reda , Rumunsko lO . 19 8 2 in je bi l po sre dova n 19. Enot i SISEOT pri TKS • :: ve::do kavaljersk ega reda . Z lato meSlo ve nije.

Sekr etar PS ZLOS : da ljo za meHansk e zasluge, Albansko MI RKO l3lTI-: NC : spomen ico in s spomenicami evropsk e in halkansk e vojne.

GUSTAV AJDJe

:.......................................

I

Po Ide tu v spomin

V Radovljici smo v nedeljo 10. oktobra 1982 pospremili k zadnjemu počitku Leopolda Tratarja-Poldeta, upokojenega pilota alpskega letalskega centra Lesce Bled. O Poldetovem življenju in delu v ALC Lesce je ob grobu govoril direktor ALC Lesce France Primožič: Ni slovesa med prijatelji. ki bi bilo lahko.

Zelo hudo in težko pa je. če se poslavlja človek. prijatelj. letalec. kakršen je bil Polde. prijatelj vsaj petih generacij gorenjskih letalcev.

Poznali smo ga kot pilota. kot neskončno skrbnega letalskega mehanika. ki je našemu Alpskemu letalskemu centru s svojim dvajsetletnim delom vtisnil neizbrisen pečat.

Bil je naš. tako kot hangar. tako kot "polikarc". tako kot "cessna ".

Le nekateri smo vedeli. da je doma iz Kaplje. vasi na Dolenjskem . kjer se je rodil pred 57 leti. Redki smo vedeli. da je bil že od leta 1943 borec znane Levstikove brigade.

In prav v njegovi rodni Dolenjski se je pričela ustvarjalna pot Poldeta letalca. Leta 1944 je bil Polde Tratar med osebjem partizanskega letališča Kresinec v Beli. Krajini.

Od tu ga je pot vodila. v Sovjetsko zvezo. kamor je! odpotoval s skupino borcev. ki jih je Glavni štab NOV Slovenije izbral za pilotsko šolo. Peš je šel preko Pečuja in Novega Sada do Bele Crkve v Banatu. Tu je bil izbran za gojenca I. Podoficirske aviotehniške šole v Novem Sadu in kasneje v Rajlovcu. Do leta 1948 je nato služboval v JNA. potem v Jugoslovanskem aerotramportu in nato v takratni Upravi civilnega letalstva.

V juniju 1954 se je Polde zaposlil kot letalski mehanik Alpskega letalskega centra. Tu

se začenja naše znanstvo. naše prija teljstvo.

Polde je bil letalec po duši. zato. kot vsi letalci. sprehajanja pod krili letal ni prenese!.

Postal je jadralni pilot. nato motorni pilot.

Toda še vedno so bila njegovo glavno delo letala na zemlji. Tako kot je negoval "cessna". je skrbel za "rodo" in "čavkp". pa za "ma tajU/ja " in "polikarca". Cas ni bil pomemben. Gorenjska mladina. ki se je odločila za letenje. je letela I'arno tudi zaradi izjemne skrbi ter požrtvovalnosti Poldeta TratQ/ja. Spominjajo se ga generacije padalcev. ki jih je pred odskakam bodril na krilu "polikarca". V hudih razmerah tistih časov si je dom ustvaril kar na letališču.

Potem je Polde postal poklicni pilot. Njegovi prijatelji so postali tisoči turistov. ki so si lepote naše domovine ogledali iz zraka. On in Cessna-J70 sta bila nerazdružljiva prijatelja.

Spoznal je športna letališča vse Jugoslavije.

Ni ga otočka na na.~i obali. nad katerim Polde ne hi napravil zavaja. Ni ga zaliva. nad katerim se ne bi spreletel. Več kot 6000 ur letenja je zgovoren dokaz njegove voUe. delavnosti ter uspehov ALe. Poldeta pa se spominjamo .~e drugače. Kot prijatelja. ko nasje ob vsakem času dočakal s svojo "podmornico". pa naj je bilo to pod Dobrčo ali pri Joževcu . Poznamo ga kot dobrega prijateUa. ki nasjc s solzami vcscUa dočakal v Mojstrani po uspc.~no Triglavski padalski ekspediciji aprila leta 1963. Poznamo ga kot navdušenega letalskega akrobata. pilota. ki je z dvokrilnim "hueckerjem" napravil mogoče in nemogoče.

V našem centruje deloval do leta 1973. ko je od.šel\' pokoj. Zgradil je dOlil . .\ku.~al užiti vsaj nekaj tistega. kar mu Je ušlo, ko jc bil z nami, letalci Alpskega letalskcga ccntra.

KAJ DELA ZVEZA Termine za vsa pokalna in medklubska tekmovanja naj klubi javijo pisarni ZLOS , da jih vnesejo v športni koledar za leto 1983.

6. Revijo "Krila" naj se obravnava na naslednji seji PS ZLOS. 7. Predlog cen za pogodbene naloge v letu 1983 je sprejemljiv. Pri dogovarjanju za cene pogodbenih uslug z~ le.~o 1983 je treba upoštevati vse krIterIje specifičnosti šolanja ali trenaže letalskih kadrov .

8 . Poročilo o delu komisije za varnost naj s~ obravnava na naslednji seji PS ZLOS. 9. Na osnovi sklepa predsedstva od 19. marca 1982, naj se osebni dohodki zaposlenih pri OS PS ZLOS usklajujejo z rastjo teh sredstev v gospodarstvu manj 10 %, je predsedstvo sprejelo skJep, naj se osebni dohodki za leto 1982 povečajo za 18 % - netto v primerjavi z letom 1981.

10. Člani predsedstva so obravnavali naslednja obvestila: - o poteku realizacije pogodbenih nalog za leto 1982.

V zvezi s pogodbenimi nalogami so bili sprejeti naslednji sklepi: a) do vseh pogodb moramo imeti odgovoren in obojestransko korekten odnos. (vse šole morajo TAKOJ dosta. viti podatke o uresničevanju) . b) Za pogodbo z RŠTO bo narejen pregled po aeroklubih s kontrolopilo tov od 1. do 30 . 10. 1982 . c) Vprašanje tehničnega vzdrževanja in eksploatacije letal UTVA - 75 naj se reši na seminarju teh. službe . d) Spoštovati je treba pogodbeno določilo V. P. 2050 in OBVEZNO opraviti 4 ure namenskega letenja.

- o kršenju zračnega prostora sosednjih držav . V zvezi s tem je bil sprejet sklep , naj V. P. 2050 .pošlje na PS ZLOS natančno informacijo o prekrških , ki naj bodo časovno opredeljeni. Predsedstvo bo to informilcijo posredovalo prizadetim letalskim šolam , da bodo lahko ustrezno ukrepale proti, pilotom - kršiteljem.

-- o izvajanju športnega programa načrtovanega za leto 1982 , ki je bil v celoti uresničen.

~re'L.4

31

- o problematiki z letalskim gorivom v letu 1982 ter o planu za leto 1983 . .- o potrebnih blagovnih devizah za prosto reprodukcijo v letu 1983 . Vse šole še niso dostavile zahtevkov in v kolikor to ne store takoj, jih ne bo mogoče upoštevati v načrtu, ki ga moramo predložiti ZTKO Slovenije.

Pri tem je bilo slišati pripombe, da so večino zahtevkov za devize poslali upravniki letalskih šol, verjetno brez vednosti UO AK. -- o osnutku pravilnika uporabnikov letal ZLIN - 526 oz. pripombe na ta osnutek. Dogovorjeno je bilo sledeče: 3. člell - Letala ZLIN morajo biti KASKO zavarovana za pogodbeno vsoto itd.

4. člen - Ceno ure resursa DOLOČI ZA VSAKO LETO POSEBEJ PS ZLOS na predlog upravljalcev letal itd . ' Cena za leto 1983 bo določena na seji PS ZLOS lO. decembra 1982.

V zvezi z letali ZLIN - 526 je bil sprejet tudi naslednji sklep : .

Letalo YU- DGP prevzame v upravlJanje ALC Lesce s tem, da letalo vrne dosedanjemu upravljalcu AK Ljubljana, ko bo le-ta imel zgrajeno svoje letališče.

- o sredstvih SlS za letališko dejavnost, ki jih bodo prejele nekatere naše letalske šole v letu 1982. Za sredstva iz tega naslova v letu 1983 je bil sprejet sklep, naj vsi klubi pošljejo svoje predloge pisarni ZLOS do 20. oktobra 1982, upoštevajoč, da so ta sredstva namenjena samo za izboljšanje varnosti letenja . ZLOS poskrbi, da se bodo v bodoče ta sredstva pri SIS-u dodeljevala samo na predlog pred sedstva ZLOS .

- o razgovorih s predstavnikom švicarskega nacionalnega aerokluba o možnostih za razvoj letalskega turizma v ALC , PQrtorož in AK SI. Gradec .

Dogovorjeno je bilo , naj omenjeni klubi pošljejo svoje ponudbe do 15 . novemb ra 1982 pisarni ZLOS . To je potrebno za enoten nastop vseh ponudnikov pri nadaljnih razgovorih .

Zapisnik sestavil: JANEZ BREZAR

Z JATOM NA VSE CELINE SVETA Jatovo floto sestavlja 26 najmodernejših letal z 3968 potniškimi mesti. Največje letalo flote je DC-lO. S takima letaloma JAT opravlja medkontinentalni promet v smeri Amerike, Azije in Avstralije (New York, Chichago, Singapoore, Sidney in Melbourne).

Letala 80eing 8-707-320 predstavlja moderno verzijo najmasovnejšega potniškega letala za dolge proge. Z njimi JAT opravlja promet v smeri Azije in Kanad.e (Peking, Dubaj, Toronto). ~ 1947·1982

. . . ~® _

1927·1982

Evropski in evromediteranski promet opravljajo z letali 80eing 8-727 in Douglas DC-9, od katerih je prvo najštevilnejše letalo za srednje proge, a drugo je brez tekmeca v svoji kategoriji za kratke proge.