Krila 10 1983

{AJ DELA ZVEZA

~

KAJ DELA ZVEZA

~

KAJ DELJ

Kakšni kriteriji za letalce?

Koristna zakloniAča Kitajci

so stara pred letalskimi napadi spremenili v "podzemeljske hotele" s 60.000 posteljami. Skoraj petino od vseh zaklonišč, zgrajenih v šestdesetih letih, so preuredili v delavnice, skladišča, bolnišnice, gledališča in zabavišča , ki bodo navrgia na leto kakih 350 milijonov juanov (175 milijonov dolarjev). Po sklepu vladne komisije za protiletalsko obrambo je namreč treba zaklonišča v mirnem času koristneje uporabiti, hkrati pa morajo ostati vdobrem stanju, če bi jih potrebovali. zaklonišča

(PO DELU)

Članice ZLOS vsaka za sebe realizirajo sprejet program strokovne in športne dejavnosti za leto 1983, zveza pa se ukvarja z realizacijo republiških tekmovanj in pogodbenih nalog, za kar je neposredno odgovorna PS ZLOS s pogodbenimi strankami.

Zanimiv je podatek, da smo od TKS Slovenije preko ZTKOS prejeli v letu 1983 za vrhunski šport le 300.000 din namensko za jadralni šport. Za ostale športne panoge nismo prejeli niti dinarja. Kljub temu je PS ZLOS v tem letu že participiralo 681.000 din za organizacijske stroške republiških tekmovanj ter za plačilo kotizacije republiških selekcij na zveznih tekmovanjih. TJ! sredstva so bila porabljena iz rezerve. Ze v letu 1984 te možnosti ne bo več. To pomeni, da bo potrebno v programih za leto 1984 predvideti in planirati organizacijske stroške republiških tekmovanj v kotizaciji.

Stroške republiških selekcij na zveznih tekmovanjih bodo morale v celoti pokrivati članice ZLOS. To ni stimulativno za

*••••••••••••••••••••••••~•••••••••••••••* * * i* 3 Bali delovna Ikupnost PS ZLOS i* t* v današnjem času je ob gori papirJev, sporazumov, *t * pravilnikov in dogovorov zelo moderno uporabljati *

t

* t

* t *t *t * t t

** t * * t * : * t *

tt

kratice TIS, PIS PZ, RIS, SlS itd. Tradicijo v tem imamo vsekakor letalci, ki se v zraku sporazumevamo z aerodromskimi kontrolami večinoma s kraticami. In če že mora biti tako zaradi ekonomičnosti, potem smo tudi mi na vaši asociaciji postali bolj racionalni. Namesto, da pišemo obširno, da to in to predlaga delovna skupnost pri predsedstvu skupščine Zveze letalskih organizacij Slovenije tovariš Mirko Bitenc, tovariš Janez Brezar in tovariš Stane Bizilj, je bolj enostavno in praktično, če vam napišemo: "To predlaga DS 3B pri PS ZLOS. " Toliko za uvod. In kaj trenutno dela 3 B? Pripravlja vse potrebno za poročila o realizaciji programa v letu 1983, pripravlja gradivo za sejo PS ZLOS, ki bo 16. decembra 1983, gradivo.za strokovni seminar, ki bo od 19. do 21. januarja 1984, poročila, gradiva in finančni obračun za volilno skupščino, ki bo 25. februarja 1984, plan deviznih potreb za leto 1984, ter vse obračune za pogodbene naloge, gorivo, članarino, r.evijo .KRILA in letno poročilo o rezultatih dela celotne ZLOS .

Administrativnega dela več kot dovolj. Vse to pa bo pravočasno narejeno in pripravljeno samo pod pogojem, če bo 3 B prejela vse potrebne predpisane in dogovorjene podatke od članic ZLOS. Zato se sklicujemo na kolektivno in osebno odgovornost članic ZLOS, naj spoštujejo dogovorjene roke. Le tako bo DS 3 B uspela realizirati vse naštete naloge...

DS 3 B

tiste članice, ki vlagajo velika finančna sredstva v kvaliteto. Toda tega problema nihče ne rešuje na nivoju občinskih TKS. Dokler to vprašanje ne bo rešeno na občinskih nivojih, je odveč pričakovati rešitev na ravni republike oz. TKS Slovenije. ZLOS je neštetokrat dala pobudo (na ZTKOS in TKS Slovenije) za spremembo kriterijev za sofinanciranje vrhunskega športa kakor tudi za sofinanciranje organizacijskih stroškov republiških tekmovanj iz naslova združenih sredstev za telesno kulturo. Toda naš predlog je bil brez podpore baze t. j. delegatov iz občinskih TKS. Na temelju tega se ve, kdo je sedaj na potezi. Samoupravne strukture članic ZLOS so premalo aktivne. Vsak se bori za svoj košček kruha, pri tem pa vsi skupaj pozabljamo na skupne interese. Sinteza skupnih interesov pa so vsekakor republiška tekmovanja za republiške selekcije. Če tega vprašanja ne' bomo rešili, je vse organizacijske stroške republiških tekmovanj nemogoče bremeniti skozi kotizacijo. S tem bi resno ogrozili udeležbo oziroma tekmovalni sistem na ravni republike in federacije. Komisija za vrhunski šport pri ZTKOS pripravlja nove kriterije sofinanciranja vrhunskega športa, ki bodo prišli v javno razpravo.

MIRKO BITENC

:

* članic * Obveznosti Bliža se konec leta in z njim v zvezi razna po rot potrebujemo za letno ZLOS. To * ki jihpoznajo vse ZLOS, saj vsebuje vse : podatke o delu v minulem letu za celotno ZLOS. * Tudi metodologija je stalna , kar vse: stranske analize za pet, deset , petnajst ali dvajset* zbir vaših ki t jihletnonao bdobje. Toob razcih zaje htevamo vsako leto. podobna: za letalske šole Tudi letos bodo : porodejavnost za vse panoge , * strokovna o in poslovnem naletu. *t Za vseter ZLOS je tudi prirejen obrazec za prihodke in odhod ke iz za SDK : po strukturi prihod kov in odhodkov, ki naj bolj * ustreza za nazorni prikaz poslova nja t celotnemu Podatki o strok ovni in turisti-

:

čila,

p oročil o

poročilo

članice

o m ogoča

p oroči lo

poročil,

različnih

p oroči la

t e hničn a

čila

p oroč il o

turističnem

članice

zaključnih računov finančnega

*:

* : * * : * *.

* * : •••••••••••••••••••*••••••*************.:

članstvu.

čni dejavnosti letalskih šol morajo biti v naši pisarni do 20. novembra 1983, ker jih bo dne 16. decembra 1983. obravnavalo PS ZLOS. Finančna poročila moramo dobiti do L marca 1984 po sprejetju vaših zaključnih računov na skupščinah za SDK, kar je o bvezno po zakonu tudi za dru štva.

Prepričan sem, da boste te obveznosti do svoje zveze vestno, natančno in do naštetih rokov izpolnili.

MIRKO BITEN C, sekretar PS ZLOS

revtja letal cev in ljubiteljev letalstva

* Ke'L,4 LETO XIII

*

OKTOBER '83

*

ST. 10

naslovna

stran 4

stran 8

Letalsko obračunsko leto - sezona, kot temu rečemo, je pri kraju in "OS 3 B" že vneto pritiska na klubske statistike, naj vendarle pohitijo z izpolnjevanjem obrazcev. Mi pa seveda pritiskamo na vse zamudnike za poročila s poletnih in zgodnjejesenskih prireditev. Denarja je vse manj, pa je zato taka in drugačna dokumentacija za dokazovanje, da letalstvo ni samemu sebi namen, vse bolj potrebna. Za nas same, še zlasti pa za tiste, ki včasih rečejo, da brez haska peglamo zrak! - Naša prizadevanja za večjo varnost letenja nadaljujemo tudi v tej številki z zanimivim prispevkom o sposobnosti za jadralca, strokovno novost iz meteorologije pa obravnava prispevek o napovedih GAFOR Večji del posvečamo še poročilom s tekmovanj, svoje nadaljevanje od spomladi pa so dočakali tudi tisti, ki jih zanima, v kakšnih kategorijah se merijo naši raketarji. Da rakete niso kar tako, pa najsi gre za "pers, hinge" ali pa za obrambo pred točo, slišite in berete lahko vsak dan.

Naslovnico smo namenili bolj nedolžni zvrsti: na sliki je leteča maketa poljske meteorološke rakete Meteor 2 K, ki jo je v merilu 1:5 izdelal Miha Kozjek, član ARK V. M. Komarov iz Ljubljane. Maketo poganja ta dva motorja češkoslovaške izdelave FW O 13 - 4.

Sposoben za jadralca?

Letalska Došta Gafor Kako je bilo na 26. JAR Leščani odlični v Gradcu Podlehnik '83 Kategorije v raketnem modelarstvu Kako je nastal poklic stevardese 3. pokal dneva mladosti v Skopju

4 8 10 14 18 22 24

28 30

stran 18 Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani , Lepi pot 6 "tr Revija izhaja ~sak mesec, razen julija in avgusta <> Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno , Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv. 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov od~ovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reyiji s poročili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skraj~ati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji <> Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc , Stane Bizilj. Janez Brezar, Jože Cuden, Jurij Franko, Dominik Gregl;Belizar Keršič, Leon Mesarič , Jure Mežnaršič, Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric (teh~ični urednik) in C iril Trček <> Lektor: Marjan Bauer <> Naslov uredništva: Marjan Moš"lon , p'oštni predal 33, 68001 Novo mesto <> Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni~tvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja ~tevilka - Rokopisov in slil( ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami <> Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222·504, tekoči račun pri ZLOS, štev, 5010t·678·51077 , Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napi~ite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno -(:[ Letna naročnina 300 din, cena posamezne ~tevilke 25 din -(:[ Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Ke;L ..

stran 24

w! FotQ~ Marjan Dolničar

BeUzar KerAič

za jafralca?

Sp".~..".

Skupna

"vzhodna.. letalska

·u

#-

drulba1

neki fu

madžarskega ministrstva ul prol'tlet, ustanoviti družbo, podobno skandinavskemu

letenje. da ni nadaljevanje VSI!lJ(~.OIileVJhe~ta potencira ni . .• pripombe pa do našega pornanega , da letenje zahteva celega človeka! ni posebno dolga pot.

Naj bo te ·tivodne osebne refleksije poglejmO$ Il<,aJ pravijo nemški zd~

.0;:.:

SAS (ŠvectSka, Norveška, Danska).

Nt;\jprej f\'aj bi l ena dtu! ba

tdru~

letalske meqicine , '.' 'la oceno psihPfizičnih . Jadtalnih pilotov, ker so le te " specifične . To je bilo vzrok za obsežnejše'raziskave fizioloških parametrov, ki Jih je v večjem obsegu omogočila šele sedanja mikronizacija elektronike. Osnovne meritve, ki so jih izvajali so bile elektrokardiogram, frekvenca srčnega utripa in frekvenca dihanja. Ker na frekvenco srca poleg psihiFnenapetosti 'vpliva tudi telesna % <> .. erilt . ' ' arnični vplivi, je *1J~ , !~čj ti;tA;Zični vpl!v na z ,.

Je"ftj , .' '. a.' Upoštevatl mo.posv,cčajo vse "" ramo; d~~\ijbtlJe fre'kvence zaradi psihisj K. čnih vplivov pospešuje bolezni srca in ,W

JADRALSTVO

"Žareči

bolid"

V oko lici Tul e (mesto v Ru ski federaciji Sovje tske zveze ) so se pred nedavnim dogajale nev sa kdanje reči.

V vasic i Rža nica je prebivalce p o n oči prestra šilo n enadn o grmenje z jas nega, ki se je sta ln o približevalo in pos tajal o vse moč­ nejše. V ašča ni so se zbrali na cesti in med gro mo m opazova l i na južnem d el u ne ba rdeč krog, ki je vse' p o d ročje osve tlil z rdeče rum e no trepe t aj očo sve tl obo .

Grme ti je prene ha lo, ko je rd eč i krog na nebu ugasni l. Astro no mi trd e, da je šlo za .,žar eč i bolid ".

Gradbeni teh nik v Tuli je se del in de la l v svoji pi sa rni , k o je naenkr a t zas li ša l m oča n uda rec v o kn o, k i se je ta koj tu di razb il o. Hip za tem j e zač util tudi uda rec v hrbet. Str okovnjaki so ugo tovili , da je šlo za mete o rit v veli kost i k opejke. V pisarni so našli še enega - blizu razbit ega stekla. Te hnik ni bil ranje n.

Sokoli na letališču Na strasbo urškem leso si o mi slili velik e tre nira ne soko le, ki bod o v prihodnje šč itili leta la pred golobi , las tovkami in ga lebi . Vsa k da n trij e a li štirje so ko li le tajo p o l e t a li šču in o dganjajo ja te ptic. Pti čje jat e so nevarne za leta la za to, ker jih letal s ki motorji o b vzlet u enos tavno vsesaj o vase in se ta ko za ma šijo. Tem u pa seveda la hk o sledi nesret a li šč u

ča.

ožilja, medtem ko fizična obremenitev povzroči le normalno prilagoditev srčne­ ga utripa. Da bi torej ugotovili le vpliv psihičnih faktorjev na srčni utrip, so merili še frekvenco dihanja, volumen vdihanega zraka na minuto, porabo kisika in izračunali porabo kalorij. Vse te parametre so merili med vsemi fazami letenja. Fiziološki pokazatelj opravljenega dela v kabini vključuje telesni napor za premikanje krmil, sedanje in pa tudi psihično napenjanje mišic. Ugotovili so, da sta start in pristanek fazi največje obremenitve srca. Pri vlekuje bilo opaziti bistveno zvišane vrednosti celo med vso vleko. Že pred startom so ugotvili zvišanje frekvence srca in dihanja, kot tudi povečan minutni volumen vdiha za ca. 50% do 70% glede na vrednosti v mirovanju. Poraba kisika se je zaradi napetosti mišic povečala za 25% . Pri startu sta se frekvenca srca in dihanja skoraj podvojili, minutni volumen vdiha pa je dosegel celo 140% ,poraba kisika pa je porasla za 80% . Med letom so se vse vrednosti stabilizirale pri 80% nad normalo, le poraba kisika je bila 40% nad vrednostjo v mirovanju. Ob pristanku so bile vrednosti podobne kot ob startu . Še tri minute po pristanku so bile tevrednosti bistveno višje kot pri mirujočih pilotih.

Iz porabe kisika vidimo, da telo opravlja zelo lahko fizično delo, če pa primerjamo frekvenco srca in dihanja, vidimo, da je bistveno večja kot pri enakovrednem fizičnem delu na ergometru. To neekonomično bitje srca in dihanje povzroči psihična obremenitev - emocionalni stres pri jadralnem letenju. Ugotovili so tudi, daje stres pri jadralnih pilotih bistveno večji kot pri pilotih ostalih letal. Zato je tudi zaradi napetosti mišic večja poraba kisika. Tako je zajadralce ugotovljena poraba kisika pri startu in pristanku ca. 620 ml/min (v mirovanju 250 ml/min) pri navadnem kroženju 450 ml/min, pri prernem letu 400 ml/min in pri kroženju v terrniki 550 ml/min. Iz teh vrednosti lahko izračunamo, da za šest urni let porabimo več kot 1000 kcal.

Dalje so ugotovili, da je koristno med letom dovolj piti, ker se zaradi polležeče­ ga položaja zmanjša cirkulacija krvi in se poveča izločanje tekočine preko ledvic.

Posledica je' poleg padca teže pilota sprememba vsebnosti elektrolitov v krvi in slabša odpornost na g-obremenitve, vse to pa prispeva k utrujenosti.

Iz omenjenega lahko izluščimo dva osnovna problema, to sta obremenitev srca in ožilja in hiperventilacija. Dejstvo je, da okrog 10% pregledanih pilotov pred startom doseže frekvenco srca 150 in več . Tako pri učencih kot pri učiteljih

naraste tudi volumen srčnega utripa in to pri učiteljih bolj kot pri učencih, zaradi večje odgovornosti. Obratno so ugotovili, da minutni volumen srčnega utripa pri učencih , ki lete z učiteljem, manj naraste kot pri pilotih z do 200 urami letenja. V tekmovalnih pogojih morajo biti vse te vrednosti še bistveno večje. Zdravo srce sicer vse to brez problemov prenese. So pa koronama obolenja srca in ožilja po statistiki v ZDA najpomembnejši vzrok za zavrnitev podaljšanja licence. Kljub temu so srčna obolenja pri civilnih in vojaških nesrečah izredno pomembna. Nanje odpade 50% vseh nesreč, kijimje bila vzrok obolelost, povprečna starost pilotov paje pri tem le 34,5 leta!

Drug pomemben faktor je hiperventilacija, to je zvišanje frekvence dihanja.

Učinek hiperventilacije na telo je kompleksen. Znižuje parciaini tlak C02 v krvi, zato so možgani slabše prekrvavljeni. Posledica je bistveno zmanjšanje psihomotoričnih sposobnosti in pomembno povečanje reakcijskega časa.

Se najbolj lahko vplivamo na previsok srčni utrip in hiperventilacijo z izkušenostjo in stalno trenažo.

Kakorkoli so že ti fiziološki podatki o pilotu pomembni, o psihičnem stanju pilota dajo le zelo nepopolno in približno sliko. Vemo pa, da je tisto, čemur pravimo človeški faktor, v pretežni meri odvisno od psihičnega stanja pilota in v zanemarljivi meri od fizičnega. Pri tem ne mislimo toliko na nesreče v jadralnem letenju, ki so razmeroma redke, kot na uspehe, ki jih piloti dosegajo na preletih in tekmovanjih. So odlični piloti, ki se pod psihičnim pritiskom na tekmovanju in ob taktiziranju nasprotnika psihično zdrobijo in niso sposobni doseči nobenega boljšega rezultata več . Hans Werner Grosse, ki je lastnik večine svetovnih rekordov, se zaradi vse te psihološke vojne, ki spremlja tekmovanje, tekmovanj sploh ne mara udeleževati. Zato morda ni naključje, da so ravno Svedi in Angleži tako uspešni na tekmovanjih, posebno če upoštevamo skromnost baze, iz katere izhajajo. Ta živčna vojna ob tekmovanju, ki je enega svojih vrhuncev doživela ravno zadnji dan preteklega svetovnega prvenstva z dvobojem med Holighausom in Leejem, je spodbudila športnega psihologa Jiirgena Maxeinerja k analizi, ki je doživela izreden odmev med vrhunskimi jadralnimi piloti .

Literatura, ki se ukvarja s psihični mi aspekti jadralnega letenja, je redka, čeprav so jadraici med vrsticami o tem veliko razpravljali in si izmišljali na tekmovanjih 'vse vrste trikov, da bi spravili konkurenco iz ravnotežja. Ker manjka empiričnih podatkov, gre torej bolj za

JADRALSTVO

IC2fL4 6

Opozorilo iz vesolja

teoretično obdelavo in hipoteze. V središču pozornosti se pri teh analizah nahaja rizičnost odločitev (spustim to dvi~

Sovjetski znanstveniki trdijo, da je mogoče s pomočjo satelitov napovedati potrese. V Leningradu so strokovnjaki ugotovili, da se nekaj ur pred potresom pojavijo elektro magnetna polja, ki jih je moč zaznati v vesolju .

ganje, naslednje bo boljše) in stres (ali bo res boljše). Jadralno letenje povzroča psihično obremenitev zato, ker gre za neprekinjeno pozornost pri zajemanju, obdelavi in koriščenju informacij in reakcij nanje. Vsaka napačna odločitev je za uspeh leta lahko usodna. To je praktično edini šport, kjer, ko si enkrat na tleh, ne moreš več nadaljevati. Zato so svoj čas že predlagali, da se na tekmovanjih najslabši in najboljši tekmovalni dan pilotu ne bi upoštevala, s čimer bi tekmovalni stres bistveno zmanjšali, pa tudi faktor sreče bi bil manj pomemben. Priobremenitvijadralca torej ne gre ne za mišično delo ali strah, saj je ta šport relativno nenevaren, razen če ne pride nenadoma do nepredvidenih in težko obvladljivih situacij.

Obremenitev torej povzroča v pretežni meri stalno spreminjanje informačij glede na vreme, teren in konkurenco v

. optimalno taktiko. Z eno besedo: psihi-o čna obremenitev pri jadralnem letenju obstoji v glavnem v riziku odločitve. Ta namreč implicira riziko napačne odločitve: napačna odločitev vodi do poraza. Ta faktor, tekmovalni stres, povzroča bistveno večjo psihično obremenitev kot sprejemanje in obdelava informacij.

V večji ali manjši meri se ta stres pojavlja v vseh tekmovalnih športih, običajno že nekaj dni pred tekmovanjem in traja še nekaj dni po tekmovanju. Povzroča nespečnost, zvišanje frekvence srca in dihanja, prebavne težave itd. Čim pomembnejša je tekma, bolj izrazite so težave. Izkušeni tekmovalci manj trpijo zaradi tekmovalnega stresa. Vendar je določena mera tekmovalne napetosti za doseganje dobrih rezultatov potrebna.

Emocionalna stabilnost je za tekmovalca zelo pomembna, posebno še sposobnost samokontrole, ki psihoanalitsko vzeto pomeni samozavest.

JADRALSTVO

Umrl je orgamzator berlinskega zračnega mostu WIlliAM

TUNNER.

ameriški general in poveljnik ameriškega vojnega letalstva v Evropi od leta 1953 d o leta 1957, j e umrl v Ware Necku , star šestinsedemdeset let. Tu nner je posta l slaven med berlinsko blokad o, ko so sovjetske oku pacijske obl as ti 24. janua rja 1948 zap rl e vse ko penske in vodne poti med Ber lin om in združenimi o kupacijski mi conami za hodnih zaveznikov. Amer iški vojašk i guverner v Nemčiji genera l Lucius Clay je ukazal Tunnerju, ki je bil tak rat vodja transportnih si l a tlantske divizije, naj s transportnimi leta li premaga blokado. Dva dni kasneje se je zače la .,Operacija VittIes" - T unner je orga ni zi ra li znameniti z rač ni most, s kat erim so oskrbovali dva milijona prebivalcev Zahodnega Berlina. Vsak dan so prepelja li najmanj 4000 to n blaga, na l eta li ščih v Ga tow u, Te mpel ho fu in Teglu je pristajal o letalo za letalom. Sistem so sta ln o izpopo lnj eva li in nekega apr ils kega dne leta 1949 so d osegli fantastičen rekord, v presledkih 62 sek und je pristal o v Berlinu 1383 leta l, ki so prepelj a la 13.215 to n raznovrstnega blaga , že sredi maja 1949 pa so Sovjet i blokado opust ili.

(Po DELU)

Kakšne učinke ima stres na motorne in kognitivne sposobnosti pilota? Empirično je dokazano, da je vzburjenje v obratnem sorazmerju s sposobnostjo.

Nizko in visoko vzburjenje imata oba za posledico nizko sposobnost, optimum je nekje na sredi. Ta optimum zavisi od težavnosti naloge. Kolikor težja je, toliko nižje mora biti vzburjenje, če hočemo optimalen rezultat. Ker gre pri jadranju za zahtevno grobo in finomotorično dejavnost krmarjenja, moramo pri velikem vzburjenju računati s pomembnim zmanjšanjem sposobnosti, se pravi, da nam lahko dela težave že tehnika kroženja in centriranja v malo bolj komplicirani termiki v odločilni fazi tekmovalnega prelcta, ki nam sicer pri trenažnem letenju sploh ne dela težave.

Ravno tako zaradi stresa trpi obdelava informacij: - količina sprejetih informacij se reducira - zaradi stresa se aktivirajo teorije, za katere smo mislili, da smo jih že presegli.

To pomeni, da strategije, ki bijih morali uporabiti zaradi pričakovanega večjega efekta, teže realiziramo, - prilagodljivost novim informacijam seumanjša,pilot reagira okorneje - pri zelo številnih informacijah in zelo kompleksnih odločitvah obstoji pod stresom tendenca, da vse stavimo na eno karto ("na vse ali nič"). Rešitve so agresivnejše in težimo k temu, da le nekatere elemente sistema odločitev centralno ocenimo in pri tem spregledamo, da elementi v sistemu svojo vrednost lahko spreminjajo.

S kognitivnega aspekta lahko ugotovimo sledeče: - pilotova sposobnost za sprejemanje informacij se zmanjša - pilot uporablja stare strategije in pozablja, da zahteva hitri razvoj jadralnega letenja v tehničnem in taktičnem pogledu stalno učenje novega - pilot manj reagira na spreminjajoče se informacije - pilot teži k enodimenzionalnim reakcijam. Upošteva npr. le vremensko situacijo, čeprav morda situacija in strategija nasprotnika zahteva drugačno . taktiko. Leta ne jemlje kot sistem, v katerem lahko elementi spreminjajo svoje vrednosti.

Ce ta splošna psihološka spoznanja prenesemo na jadralno letenje, bomo razumeli, zakaj lahko tudi najboljši piloti na prvih mestih naredijo napake, ki jih zdrava pamet ne razume. Lahko trdimo, da pod stresom izbiramo rizične odločitve!!

Predstavljajmo si sedaj enostavno odlsituacijo. Dve lučki se izmeno-

očitveno

ma prižigata, mi pa moramo uganiti, katera bo zasvetila naslednja. Urejeno je tako, da ena zasveti v 40% , druga v 60% slučajev. To porazdelitev testirane osebe tudi večinoma opazijo. Katera je najboljša odločitve na strategija? Večina ljudi se prilagodi porazdelitvi 40 : 60 in ustrezno reagira. Že navaden verjetnostni račun pa pokaže, da ta strategija ni optimalna, ker lahko dosežemo pri zelo velikem številu poskusov maksimalno 52% zadetkov, s 100% odločitvijo za tisto lučko, ki zagori večkrat, pa 60% zadetkov. Lahko pokažemo, da se ekstravertirane osebe prej odločijo za statistiko kot introvertirane, ker ekstravertirane osebe hitro sprejemajo informacije iz okolja in nato rizično in neženirano ukrepajo. To nas vodi do zaključka, da je za jadralce poudarjena introvertiranost prednost, ker introvertirane osebe planirajo previdno vnaprej, se izogibajo riziku in ne zaupajo temu, kar navidez leži "na dlani".

Pri tekmovalnem jadranju imamo številne situacije, pri katerih so odločitve le na videz pravilne, nikakor pa ne gotove.

V velikem številu odločitvenih slučajev vodijo torej neriskantne odločitve prej do uspeha. Po domače temu rečemo, da kdor pride na dirkah vse dni okrog ali paje vsaj soliden, se bo gotovo dobro uvrstil, če bo le dovolj tekmovalnih dni. Ali pa so Moffatu za navaden prelet: get high and stay high. Seveda pa moramo upoštevati, da jadralno letenje ne moremo enostavno reducirati na verjetnostno poskušanje! Čeprav so direktne analize tekmovalnega stresa redke, pa kljub temu lahko trdimo, da so v večini primerov kasnejši zmagovalci manj vzburjeni pred tekmo kot njihovi konkurenti (spomnimo se samo Stenmarka)!

Gornje teorije je težko dokazati še iz enega vzroka. Trenuten padec zmogljivosti zaradi vzburjenja se lahko kompenzira s trenutnim zvišanjem zmogljivosti zaradi istega vzroka, tako da v povprečju padca zmogljivosti ne registriramo. To pa ima lahko izredno težke posledice pri športnih . disciplinah, pri katerih je posamezno napako težko ali celo nemogoče popraviti. To pa velja ravno pri jadralnem letenju, kar še dodatno povečuje stres in s tem zmanjšuje zmogljivosti pilota.

Kakšne možnosti imamo, da zmanjšamo tekmovalni stres? Obstojijo medikamenti, razna pomirjevala in podobno. Od psiholoških tehnik pa je najpomembnejši avtogeni trening, ki ga lahko uporabljamo kot reden trening, pred startom in tudi v zraku (zdržal bom . ali letel bom na sigurno in brez rizika) , s čimer dosežemo določeno sprostitev.

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION AIR 11AIL oVIA AEI o

Novi jadralni piloti AK Postojna in OLe Portorož.

Tudi letos "črno leto" za prOizvajalce letal Lani so se pod poslovnimi r ačun i proizvaja lcev leta l pojav il e rdeče številke, njihova s kupna izguba je znašala dve milij ard i dola rjev. Tudi let ošnj a napoved ni rožn ata: na r oči l za proizvodnjo n ov ih leta l je vse ma nj .

Venda r proizvajalci pričakujejo, da bodo izgube v civilnem se kt o rju delo ma pokrili z vesoljskimi programi in naročili za proizvodnjo vojaških letal. N aroči la za proizvod njo letal za civilni sekt o r so lani rekordno usahnila; naročniki so kupili le 223 letal. Leto poprej pa so naročili proizvodnjo 332 letal. Družba Boeing, n ajvečji svet o vni proizvajalec leta l z rea ktivnim pogono m, je la ni do bila le 95 naročil (leta 1981 je dobila n aroč ila za pro izvodnj o 201 leta la). Družba Lockheed ni dobila niti enega n aroč ila za leta lo tipa "T hreestar" , saj je nap ovedala, da ga bo leta 1984 neha la proizvaja ti . Njihov evropski tekmec "Airbus lndust rie" pa j e dobi l le 17 n a r oč il).

Vendar so vs i veliki pro izvajalci leta l osta li optimi sti. Boeing, na prime r n ač rtuj e, da bodo pro izvaja lci leta l z vsega sveta letos prodali 3674 letal, vred nih 119 milij ard do larjev.

(Po D E LU)

Novice iz AK Postojna Tudi v tej letalski sezoni sta OLe Portorož in AK Postojna organizirala začetniški jadralni tečaj, kije potekal na postojnskem letališču.

Skoraj mesec dni so jadralna letala skrbno sledila motornemu, prve izkušnje v letenju so pridobivali mladi iz obalnih občin, Postojne in Il . Bistrice. Novi dom mladih letalcev je postalo letališče. Vzdušje je bilo dobro in volja po letenju vse močnejša. Prvi poleti so pokazali, kje so težave in kaj bo potrebno dopolniti , da bo učenec pripravljen za samostojni polet.

Tudi trenutek "laširanja" je prišel. Veselje bi težko opisali, iz novopečenihjadralnih pilotov Roka, Viktorja, Leona, Matjaža so žareli ponos, veselje in spoštovanje do letenja. Nedvomno je skupen tečaj obeh klubov pokazal določene prednosti.

V maju so člani Kluba letalcev z Vrhnike, ki letijo v Postojni, "krstili" svoje prvo letalo Elanov OG 101 G. Po predstavitvi delovanja kluba in načrtih je goste z Vrhnike pozdravil tudi predstavnik aerokluba Postojna . Predsednik izvršnega sveta SO Vrhnike je "krstil" novo jadralno letalo in obenem zaželel mlademu klubu mnogo sreče in uspešnega delovanja v letalsk'em športu. Kmalu nato je Elanov OG z oznako "V 1" poletel pod zanesljivo roko predsednik Kluba letalcev z Vrhnike Jožeta Keršiča.

Predsednik IS SO Vrhnika tov. Bole je odprl steklenico penečega vina in simbolično "krstil" novo jadralno letalo.

Planirani nalet na jadral nih letalih so postojnski letalci uresničili že v avgustu ; Načrtovani plan 450 ur so presegli, kar je uspeh . Nalet na moto rnih letalih se je zaradi znanih težav močno zmanjšal, čeprav imajo samo eno motorno letalo, jimje uspelo zadovoljiti potrebe motorne in jadralne sekcije. Oo konca sezo ne upajo, da bodo naleteli okrog 550 ur jadralnega letenja in preleti 4000 km .

(AB)

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljli od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje Oglase poliljajte na nas'ov,uredhištva: Marjan Molkon, p. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Če želite dobiti modelarski material ali literaturo, pišite na naslov: CENTAR ZA VAZDUHOPLOVNO MODELARSTVO, Timočka 18, 11000 BEOGRAD, ali pa pokličite isti naslov po telefonu (011)-422-901.

Samograditelji! Prodam načrte z navodili in slikovnimi prilogami za gradnjo enosedežnega, ultralahkega motornega letala "Mono - Fly" ameriškega proizvajalca ;,Teman Aircraft". Vrhovec Mitja, Kavčičeva 42, Ljubljana. Tel. v službi 0611554-450.

novoles Najvarnejše letalo Najvarnejše med vsemi velikimi letali, ki danes prevažajo potnike, je aribus A 300, ki ima 1,25 nesreče na milijon.p0letov, pa še v teh ni človeških žrtev, piše britanski list za aeronavtiko "Flight International". Pri testiranu napak pri letenju, samega letala, poleta in varnosti potnikov se je izkaza lo, da omenjeno letalo dosega na vseh. področjih najboljše rezultate. Takoj za njim se zvrst ij o: boeing 747, Lockheedov tristar in Douglasov DC-lO.

Izkaza lo se je še, da so velika letala vseeno varnejša od manjših , v povprečju se zgodi 1,85 ne s r eče na milijon poletov.

Sedmim milijonom letal vsehtipov, kolikor jih dan es kroži po svetu, se zgodita dve nes reči v milijon poletih. Omenimo še boeing 747, ki se mu zgo di 1,93 nes reče na milijon polet ov, v njih pa umre 280 ljudi.

METEOROLOGlJA

GAFOR (general aviation forecast) Regionalni

NLP na

sodišču Člani ameriškega "Združenja za zaščito zunajzemeljskih bitij in NPL", so te dni na vrhovnem sodišču ameriškemu vložili obtožbo proti vojnemu letalstvu zaradi zadrževanja enega ali več zunajzemeljskih bitij. Njihov vodja LARRY BRlANT je med razpravo izjavil, da je v nedavno objavljenem dokumentu ameriške obvešče­ valne službe FBI pisalo, da je imelo ameriško vojno letalstvo "v svojih rokah" bitja iz vesolja. Dokument je še iz leta 1950 in v njem piše, da so bitja priletela v cigarah, ki so pristaie v puščavah Nove Mehike in da so se izkrcala tri bitja.

Podobna so bila ljudem, vendar so bila visoka le okoli meter, oblečena pa v skafandre. Po pretresu te zadeve je sodišče odločilo , da je tožba neutemeljena, ker ni nobenih otipljivih dokazov.

prognostični ključ

za splošno aviacijo v Evropi

S 1. julijem 1983 so pričeli regionalni meteorološki centri širom Evrope dajati novo vrsto letalske prognoze, ki bo koristila predvsem nizko leteči aviaciji.

V Jugoslaviji so centri, ki dajejo prognozo Gafor za svoje območje, Beograd, Zagreb, Ljubljana, Split, Dubrovnik, Sarajevo in Skopje.

Zanimivost te nove prognoze je, da daje prognozirane elemente za določen del poti (rute) in sicer v zelo kratki in pregledni obliki. Prognoza GAFOR velja 6 ur in se daje vsake 3 ure in sicer. ob 05 G MT za periodo od 06 do 12 G MT ob 08 G MT za periodo od 09 do 15 G MT ob 11 GMT za periodo od 12 do 18 GMT ob 14 GMT za periodo od 15 do 21 GMT samo v času od 1. 4. do 1. 9.

Oblika ključa je: GAFOR CCCC GPPP2 AAAA . (zone number (s» w w w ali g g g BBBB (zone number (s» w (k) (lw (k» (w'w') g g TTTT G' IG' IG' P' 2 w (k) (lw (k» (w'w') g g LLL w (k) (w'w').

Pri t~m imajo posamezne besede ali grupe naslednji pomen: GAFOR - naziv ključa CC CC - ICAO indikator službe ki daje prognozo G IG IGP2 perioda veljavnosti prognoze AAAA - besedni indikator grupe, s katerim se označuje, da sledi prognoza prevladujočih pogojev vidnosti in baze oblakov za periodo 6 ur podano z G G IG G 2 v intervalih po 2 uri.

BBBS - besedni indikator grupe, s katerim se označuje, da sledi prognoza prevladujočih pogojev vidnosti in baze oDlakov za celo periodo 6 ur podano z G IG IG P2Z uporabljenim pokazateljem spremembe, če je le ta potreben. (zone number(s» - oznaka področja ozr. rute na katero se nanaša prognoza pod w ik).Ta oznaka se daje na več načinov :

aga.g - področje ali del rute za katero se aaJe prognoza aga/alg - neprekinjena serija področij ati delov rut (npr.: 10/15 pomeni lO, Il, 12, 13, 14 in 15)

aga .... a a -

prekinjena serija podr-

očij a~ delbJrut (npr.: lO, 13, 15,23 itd.)

w w g - kategorija prognoziranih prevladtjočih pogojev vidnosti in baze oblakov (Ključ 691 - glej Sliko 1). k - indeks, ki odreja podkategorijo w g' ko je w označen z Mali D w'w' - ~rognozirano karakteristično vreme (Ključ 4678 - Slika 2) TTTT - pokazatelj spremembe (GRADU, RAPID, INTER, TEMPO, TEND) G' P' IG' 2,G' 2 - čas veljavnosti prognoze v zvezI s pokazateljem spremembe LLL - standardne ICAO okrajšave s katerimi se označujejo spremembe v prostoru, V GAFOR se vključuje informacija, ki sledi besed nemu indikatorju AAAA ali BBBB. Če v sekciji BBBB obstajajo pogoji za samo eno kategorijo vidnosti ozr. baze se uporablja oblika w (k). Če se pričakuje, da bo k~tegorija zavzemala dve mejni vrednosti, se uporablja oblika w (k)/w ik), Opozarjam~ da se za vsako kategorijo w jemljejo njihove spodnje in ne zgornje vr~dnosti vidnosti in baze!

V prognoze GAFOR se Vključujejo tudi informacije o vetru na višini in (kadar je potrebno) višina zaledenitve in nevarni vremenski pogoji.

Kategorije Ključa 691 imajo naslednji pomen: O (črka o) - vidnost enaka ali večja od 8 km in baza oblakov enaka ali višja od 600 m (2000 feet) D - vidnost enaka ali večja od 3 km, toda manjša od 8 km z bazo oblakov 300 m (1000 feet) ali višjo - ali z bazo oblakov enako 300 m ali višjo, toda nižjo od 600 m (2000 feet) z vidnost jo enako ali večjo od 8 km.

M - vidnost enaka ali večja od 1,5 km toda manjša od 3 km z bazo oblakov enako ali višjo od 150 m (500 [eet), ali z bazo oblakov enako ali višjo od 150 m, toda nižjo od 300 m (1000 feet) z vidnostjo enako ali večjo od 3 km .

X - vidnost manjša od 1,5 km in/ali baza oblakov nižja od 150 m.

Kategorija vidnost/baza se nanaša na prevladujoče pogoje na podanem o bmočju ozr. delu rute pri količini občasnosti 4/8 ali več .

mL,.

METEOROLOGlJA KLJUČ

Sli ka 1 Na diagramu imamo na abscis ni osi vidnost pri tleh, na ordinatni osi pa bazo oblakov. Zapomniti si moramo, da črke (wg) pomenijo kombinacijo vidnosti in baze. Že bežen pogled na diagram nam pove, da posamične črke pomeniji: O odprto D - težavno M - kritično Xzaprto. Podoznake k pri posamičnih črkah pomenijo še natančnejšo ponazoritev situacije. Npr. : w (k)= D2 pomeni, da bo vidnost od 3 do 8 km in baza oblakov višja od 600 m.

691

k:l

k:3

30011 / / /

/

500 . ~

l50

M

~/

_, ._ W : fi

/

j \

/

u..LL1 ,u//((///LLLLLLLLL-<~LI..t.(-t..

1.5

3

8

'

:'-

VI SIBllITY

IKMI

(VIDNOST)

Ključ

4 678

Dejansko in prog noz i r a no vreme

04 05 06 07

FU HZ HZ SA

Smoke Dus{haze

08 10

PO

Dustdevils

BR

M,S!

11

MIFG MIFG

S;,allo .... tog

12 17 lB '9 20

""

23 24 2'

Ousthazt

57 58 59

DU5IS lorm<Salldslo.m

60

Alsing duSI or sand

61 62 63 64 6' 66 67 68 69 70

ShJllowfog

TS

Thunde,s10'm

SO Fe

SqU;l1I

REDl

R«entu, ;a le

REllA RESN RERASN REFZRA

Recen! freez it\Q'ain

RES~t

F unnel c loud

Rken l 'a;n

Recent snow Recen! ra in aod soo ....

Rocenl sho .... ers Recenl ~OUW shawe"

z6

RESN$H

z7 29 30

ReGA

Aecenl hai l

RETS SA

31

SA

32

SA

33 34

XXSA XXSA XXSA OASN DRSN BLSN BLSN BCFG BCFG FG FG rG FG FG FG FZFG F ZFG DZ OZ DZ DZ )(XDZ )(XOl FZDZ

RacenI Ihunderstorm DustslOrm,SlInd5!orm Rislng dus! o. \.imel DustslOrm, Sand$!orm Risingdu S\ or sand Dus!storm, SandSlorm Ai Sl ng eluS! o r s.ond Heavy dustSlorm o r sandSlorm Heavy dUSlSlorm o r sandstorm Hellvy dus!SlOrm or sanelSlo rm Lowdriltingsnow Lowdril!ingsnow Blowings.no .....

Btowingsnow Fog pilIenes Fog pauhes Fog

3' 36 37 38 39 40 41

42 43

.."

4.

47

48 49 50 51

ol '3 54

,.5'

F" F"iI Fog ,og Fog Froe~ing fog Fr8ezingfog Drizzle O.iule Drinle Oriu le Heavydrillie He.vyClrinle F reezingClrinle

11

71

7z 73 74

75 77

.,"

80

82 83 84 8' 86 87 88 89 90

..

92 93 94

g,

96 97 98 99

karakter istično

XXFZDZ

Heavyffeew'l9dr izzle

RA RA RA HA RA RA X.:<FlA

R" jn

)(XRA

Rain

Rain AOlin R.,in Ao in He" ... yrll,n HeavY'(lIn

FZAA XX FZRA , IASN

Hea ... ylreez,ng ra in R.ifnltnd snow

X.:<AASN

Heavy film and snu w

SN SN SN SN X)(SN XX5N SG

Snuw

PE RAS H XXSH XXSH RASN XXR ,t..SN SNSH XXSNSH GR GR GR XXGR HA XXRA GR XXCR TS TSGR XXTS TSSA )()( TSG R

Fr~ling'il i n

Sno... $now S~w

H eavysl'lOw

Ha.tvysnow

Snowgrains Icapelleu Showers

~M" '''''W'''

ellvysho ...ers ho..wrsol rai na ndsnow , eavy showers o l ra in lind snow Snowsho..wrs Heavy Sr'lOw showers Soflhail Soft hail HlIil Hea~y hai!

Rain H.,.vyrai n Ha!1 Heavyhllll Tl'lunderstOl"m ThunderstOfm w,11'I hail Heavy thul'ldet uor m ThunQerSlorm with dl,lsts torm or s.andstorm Heavy lhundl!r$lo'm w ith h. il

PRIMERI: 1. 14. ob 0500 GMT Beograd od 0600 do 1200GMT Na delih rute (segmentih): 12, l3, 14 Čas Vidnost Oblačnost 06-08 300-600m 8ST 100m 08 - 10 2 km 8 ~ 200 m 10 - 12 6 km 6 se 1000 m Na delih rute (segmentih) 51 in 52 06 - 08 6 km 5 se 1000 m 08 -10 10 km 4 se 1000 m 10-12 ISkrn 4Se1200m Na delu rute (segmentu) 55 06-08 1000m 8 ST 100m 08-10 1600m 6ST 180m 10-12 2 km 8ST 120m GA FOR depeša bi se glasila: fbyg 220500 lybe 0612 aaaa 12xmd l3xmd 14xmd 51doo 52doo 55xmx ozr. lybe 0612 aaaa 12/14xmd 51 52doo 55xmx 2.21. ob 1100 GMT Zagreb od 1200 do 1800GMT Na področjih 35, 36, 37 imamo 8 NS 400 m, zmeren in neprestan dež vidnost 3 km, občasno nevihtno z dežjem, ooe na 1500 m, pričakujemo postopno izboljšanje od 16 do 18 GMT na 7 se 700 m in vidnost 10 km.

GA FOR depeša bi se glasila: fbyg 211100 lyza 1218 bbbb 35/37 m4 63ra tempo95ts gradu 1618 o fz Ivl 1500 m 3. 26. ob 08 GMT Ljubljana za Slovenije od 09 do 15 GMT. Popoldne pričakujemo v osrednji in severozahodni Sloveniji od 12 do 15 GMT še nevihte z dežjem in vidnostjo 4 km in bazo oblakov 800 m. Vjužnem delu in na Primorskem pa ne pričakujemo pojavov. področje

GAFOR de peša bi se glasila: fbyg 260800 )ylj 0915 bbbb 32 37 38 440 303133 34560 tempo 1215 lokal d2 95 ts

METEOROLOGlJA

RfL412

Prepričan sem, da se bodo letalci hitro navadili na novo obliko prognoze, sajjim bo v veliko pomoč. Če bo še kaj nejasnosti, naj se oglasijo v našem Meteo Centru na letališču Brnik, radi bomo pojasnili stvar.

Oznake segmentov poti ozr. rut si lahko ogledate na sliki 3. (Št. 34 npr. pomeni oznako segmenta ali sektorja od letališča Ljubljana do Metlike), zaradi boljše preglednosti pa jih podajam še v tabeli. Najprej za Jugoslavijo potem paše za Italijo in Avstrijo. Zraven prilagam primer že izdanih GAFOR depeš.

MIRAN FERLAN

SliD' YllXEIAVIA

R:X1IE

Sfnalrs

atART

- KARTA SEGl1ENATA RUTA -

30 let Lufthanse Lufthansa slavi letos 30 let, odkar je kot zahodnonemška letalska družba z imenom LUFTAG januarja 1953 začela z 8 letali.

Danes lahko v njeni floti naštejemo 102 letali.

(ADRIA)

Kot strela z jasnega neba V ameriškem mestu Salt Springs se je kmetu Johnyju Teatu zgodilo nekaj prav nenavadnega. Skoraj bi bil postal žrtev nehotenega napada ameriškega letalstva. Ko se je s svojim kamionom peljal po cesti, je pred presenečenega Teata padla bomba, razrila cesto in se odkotalila v bližnji jarek. Na srečo se ni razletela. Prestrašeni Teatje ob njej pričako­ val predstavnike ameriškega pomorskega letalstva. Ti niso bili prav nič pretreseni, stvarno so ugotovili, da je bomba v resnici njihova. Kasneje so uradno pojasnili, da je letalo tipa A-7 ameriškega pomorskega letalstva zares izgubilo eno bombo.

(PO DELU)

".

YUGOSLAVIA GAFOR - BASIN INDlCATORS ROUTE SEGMENTS 10 Dobra ves - Zagreb Il Zagreb - Slavonski brod 12 Slavonski brod - Beograd 13 Beograd - Topola 14 Topola - Kuršumlija 15 Kuršumlija - Skopje 16 Skopje - Valandovo 17 Maribor - Zagreb 18 Zagreb - Kostajnica 19 Kostajnica -Drvar 20 Drvar - Split 21 Kostajnica - Jajce 22 Jajce - Sarajevo 23 Sarajevo - Gacko 24 Gacko - Dubrovnik 25 Gacko - Titograd 26 Sarajevo - Sjenica 27 Sjenica - Priština 28 Priština - Skopje 29 Skopje - Ohrid 30 Dravograd - Ljubljana 31 Ljubljana - Ilirska Bistrica

".

32 litrska Bistrica - Portorož 33 Rateče - Ljubljana 34 Ljubljana - Metlika 35 Ludbreg - Zagreb 36 Zagreb - Metlika 37 Metlika - Ilirska Bistrica 38 Ilir. Bistrica - Pula 39 Pula - Zadar 40 Zadar - Split 41 Split - Ploče 42 Ploče - Dubrovnik 43 Dubrovnik - Tivat 44 Ilir. Bistrica - Rijeka 45 Rijeka - M. Lošinj 46 Zadar - Vrli ka 47 Split - Livno 48 Livno - Sarajevo 49 Sarajevo - Valjevo 50 Valjevo - Topola 51 Topola -- Kruševac 52 Kruševac - Dimitrovgrad 53 Valjevo - S. Mitrovica 54 S. Mitrovica - Subotica 55 Beograd - Vršac 56 Borovlje - Ljubljana 57 Metlika - Kostajnica

METEOROLOGlJA AUSTRIA.

Specit'icatlon o f rau te s egmenta l dC'u tiCicatio n group of the spccific routes 10 • • , lIohcncms 11 • • • Landeck ,). o • • Innsbruck 13 ••• 'Kufstein ti• . . . Sa l zburg

15 •• . Linz 16 ... St. Polten 17 18 '0 21 2'23 24 25 30

o • •

.•.

•• . .•• ••• '" •• , ••.

•• ,

Linz Li nz Jenbach Zell a m See Radst odt Lif!ZC n Uruc.k Wr . Ncustadt H;tut('rndorf

40 ... Hiucr si ll 4 1 ... I.icnz 42 •.. Spi tt ol 'IJ •. .

41•••.

4S ••• 1.6 •• .

49 o • • 50 '" S5 •• •

Klap.cn (urt WoUs ucrg (:ta7.

Pinki1l"cld I.,.,nd cc: k l nll ",hurck Kuf s tr:i.11

SI)

•••

S<llldJqT.~

60

o ••

S.lh hur r,

61

••• H.. rt sl:.1. !t

(,2 o o . Vil1;t c h 65 ... Sa 1 y.liurti i'1) I,ill7.

7 1 .• • Ki n :hclnrr 7 ~i .. o Hurl:11/N. ij I •• • S t . rii l \"(:11

.0.

-

t.3I\d cc:k Inll s bru ck KlI[ s tein S;) 1 y.hurg

- J.in7. oo

St. Pul ten

- WjC>1l - . l'n~ ~<lu Frei ~l:1 dl

-

Ze lJ ;un RiHl s t" atl t

~C'l'

Liez e n IIruck \.,'1', t1 e u s l:1dt

-

_. I·! i c n - Bruck -

1.i(,1\1.:

- Spit 1. ~lt - Klnf',C'llful·t - Wil l rs b eq~ -

Gr:J7.

- l'in \-,,'(c> ld - I·. 'r, Nr.ur.'· nd t - S t. H(lri.t7.

-

B0 7.(~ n

- Z ~ 11 :JIn Sec .. Z~ ll alii St;'c - n.,rl~; t~clt - :;pi.ll<t l -

Ud;\H'

- ,\ i -

f.;f ~ n

I( i r<:h <l' lI' f I, j (~:: ('n

- KI

~1);C' nfur :·.

8l ... N.1ri 1\y'1" II

•. ~l:I\· ·j ; I~(' 11 - Bl'u ck

8 'j ..• Brod tli, . • • Gr ",',

- l.nih!lC'.11

-

(:rw7.

Rcft'rcllcc hci r,ht

6000 Cl m:; \ Z7no r l ~ I S I 2000 ( t tu! ; ' 2000 [ t 111:. \

:won

Cl tI)f. 1 Iw;l

1/,00 fI 1000 Ct 1500 ( t 301)0 ft.

SOOO l '

tI!~,

I

II I~;

I

I\I~ ;

I lil!; 1

3200 ft. !Il:') 2900 fl 111,; 1 2f100 f t n' ~ 1 DOO ( 1' [.1.<; 1

90n 3600 fi20\) 2S()0 2200 2 soo 3900 10110 ]300 5600

,- ,

rl

111 1

1,(I(Jn

fl

II: ." )

1!l!; j

fI msl

rl ln:; 1 ft ::1:; 1 II. r.1:' \ J l I ;I~; 1 (l 11'~ I fl

ms1

[ 1 In~; I

I

:nU() (l [M.l

2:,011 Il 1.,::1

)200 f

I

m ~;

1

ITALY: SPECIFICA TION OF ROVTE SEGMENTS II Torino - Milano/Linate 12 Milano/Linate - Verona Villafranca 13 Verona V. - Venezia Tessera 14 Venezia T. - Ronchi dei Legionari 22 23 24 31 32 33 42 43

Milano/L. - Parma Parma - Bologna Bologna - Rimini Monte Bisbino - Milano/Linate Milano/L. - Voghera Voghera - Genova Sestri Bolzano - Garda Garda - Milanoilinate

51 Voghera - Albenga 52 Albenga - Ventimiglia 61 Voghera - Passo della Cisa 62 Passo della Cisa - Pisa

5U{)O ( l :'1 ',1 J()OO fl 111 :, I ))00 fi /10:; 1 1.';Un f t rw l )20(1 f l ~J: ;l 31 00 lUd )5 01'1 fi lu ;: i

rt

42 110 LI. 11'.1 17'')(1 i l w: j '

! ) 8(1

Primer GAFOR prognoz za J UGOSLAVIJO nnnn zeze lowm de LYbe fbyg31 lYbe 140500 rtd lYbe 0615 aaaa 12/14 55 doolyza 0612 10/11doo 17 19doo 21doo 35/36doolydu 0612 24/25000 42 43000LYlj 0612 aaaa 30 31mdo 32000 33 34 37mdo 38 44000 56mdolYsp 0612 20 o tempo d2 60ra/95ts 39 o 40/41 o tempo d2 60ra/95ts 45 o 46/47 o tempo d2 60ra/95ts fz lv L 340OmLYSk 0612 15 162728290= Lysa 0612 22 o loe d2 23 o loe tempo d2 61ra 26 o tempo d2 61ra 48 o tempo d2 61ra 49 o Loe d2 tops of high mon inc-

mo

Primer GAFOR prognoz za AVSTRIJO NNNN zeze 999 59830 FBOS41 Lm/~~ 141200 LOWW 1319 AAAA 15 16 000 23 24 nO D 25 45 000 46DOD 70 71 81 82 MDD 83000= LOWS 1319 AAAA 13 14DOD 17 1800D 21 22 56 60nOO 65DOOLOWI 1319 l0nDD 11 12000 20 49 50 55 DOD= LOWK 131 9 AAAA 30DO 40MMM 41 42 DO O 43 44 DOD 61MDD 750DO 84DOD 62000=

Tehnični

pregled

Konec marca sem odslužil vojaščino in se ob začetku letalske sezone vrnil domov v Novo mesto. Seveda sem takoj spet začel zapravljati čas na letališču, kot pravijo doma. Ob vikendih sem jadral, prvomajske praznike so "pokvarili" valovi nad Rogom. Ko sem se vrnil z jadralnih dirk v Lescah, je Irena že jadikovala, daje bilo boljše, ko sem bil še vojak. Takrat sem vsaj ob sobotah pritekel iz Zagreba.

Zato sem kar malo s strahom začel razlagati da greva junija s Kosom za nekaj dni na morje. Dobil sem dopust doma in v službi. 23. junija smo se zbrali s

kovčki, torbami , kartami in urami pred hangarjem v Prečni. Vreme je bilo klavrno, vendar se je naglo popravljalo, tako da smo se še pred dvanajsto zbasali v letali: Iztok Pekolj in Jože Ovniček v našo "Novoles" Cessno 172, upravnik Kos in jaz v warriorja. Pod in med baza mi smo se zapodili proti Postojni, kjer je bil start letošnjega Jugoslovanskega aerorelija za pokal maršala Josipa Broza-Tita.

Tu se je zbralo 30 ·posadk iz vse Jugoslavije, ki so se na tekmovanje plasirale na republiških tekmovanjih.

Najbolj pogosto letalo je bila "Utva-75", nekaj pa je bilo cessen in Piperjev ter seveda Otojev ruben. V naglici smo urejali dokumentacijo, delali tehničJle preglede letal, točilo gorivo in lepili tekmovalne številke. Sledil je ·kratek brifing, na katerem smo zvedeli podrobnosti o prvi maršruti in žrebali vrstni let poletavanja.

Maršruta je potekala od Postojne preko Razdrtega, mimo Kozine, Črnega Kala in Šmarja do portoroškega letališča. Med letom smo morali poiskati tri kraje, katerih fotografije smo dobili, najti in izmeriti razdaljo med platni v Razdrtem ter izvršiti točen časovni prihod nad sečoveljski kontrolni stolp. Za konec so merili tudi točen pristanek. Let je trajal slabe pol ure . .Naloge niso bile posebno težke, največ težav je tekmovalcem povzročal maestral, ki se je pojavil na zadnjih kilometrih

MOTORNO LETENJE

Menjava letal Pan Am in F lying Tige rs sta se do govorili za menjavo letal tipa B- 747. Pa n Am bo dala Tigersu štiri 747-IOOFs v za meno za tri 747- 200B (potniška letala). S sa mo enim letalo m za prevoz tovo ra, ki j i je ostalo, bo Pa n Am svoj cargo promet preloži la na potn iška leta la.

Prihod

mtL~

15

prec! ciljem in je zaviral letala tako, da smo mnogi zamujali pri časovni točnosti.

V Portoržu smo imeli uradno otvoritev tekmovanja. Po otvoritvi smo dobili tudi večerjo , ki smo je bili že pošteno potrebni.

Zvečer smo se sprehodili po mestu, si ogledali novo odprto tržnico in se vrnili v hotel pripravljat naslednjo maršruto.

vse, kar leze in gre na Livanjskem polju.

Kraj ima blizu 6000 prebivalcev, na letališču sejihje zbralo prav toliko. Zvečer se je razvil pravi praznik z muziko, kulturnim programom in plesom. Žal se ga nismo mogli udeležiti, čeprav je nekatere zelo mikalo. Morali smo v bližnje Livno, da se pripravimo na zadnji dan tekmovanja.

Ta nas je vodila ob obali prek Umaga do Vrsarja, potem pa preko Istre, čez Učko na Grobnik , kjer smo dobili kosilo.

Tekmovalna mrzlica je dosegla vrhunec, zadnji dan je odločaloplasmaju .

Po dveh dobrih pristankih vGlamoču sva bila s Kosom med prvimi šestimi.

Popoldan smo let nadaljevali proti Zadru. Ves čas smo leteli ob obali, čez otok Pag. Po pristanku v Zadru so nas prepeljali na vojaško letališče. Spali smo v SROA in marsikateri prostorih udeleženec JAR je spet našel svojo posteljo iz časov, ko je nosil modro uniformo. Razkazali so nam objekte letalske akademije, zvečer pa smo imeli srečanje v zadarskem vojaškem domu.

Tretji dan tekmovanja smo leteli iz Zadra do Šibenika, potem pa smo zavili na celino, preleteli Titov Drvar ter pristali v Glamoču. V tem malem zgOdOVinskem mestu so nas prelepo sprejeli. Popoidanje bilo tekmovanje v natančnem pristajanju - 300 m brez plina. Ogledat si gaje prišlo

Živčnosti ni manjkalo, ko je dodal plin in sva krenila proti Tivatu, končnemu cilju tekmovanja. Solidno sva opravila nalogo, popoldne smo se namakali v morju, potem ko smo prepotovali vso jugoslovansko obalo.

Tekmovanje se je končalo z razglasitvijo rezultatov. Zmagovalca sta bila Oto Verbančič in Darko Madžarac iz Maribora, ki sta zmagala tudi vdiscipliniizvidniških nalog.

Tudi midva s Kosom sva se dobro odrezala, saj sva bila peta v generalnem plasmaju, tretja v natančnem pristajanju in peta v izvidniških nalogah.

30 let DAN-AIRA Brita nski do m ači in leta ls ki prevoznik DAN- A l R šteje letos 30 let od usta novit ve. V jubilejnem letu uvaj ajo v svojo fl o to novo leta lo tipa BAC 146 (ADR IA) ča rt e r s k i

Doba aluminija šele prihaja Ameri šk i razisk ovalec L. La n ge n b~ek trdi , d a bo p os ta l a lu minij kovina prih odn osti . To uteme ljuj e s te m. da je liti na a lumi nija in litija la žj a za 10 d o 20 ods to tk o v o d sedanji h klas i č n i h a lum inijev ih litin. Aluminij , spoje n z litij em, bi prinese l ktals ki industriji velik e prihra nke pri gor ivu, - lažja leta la bi seveda porabila ma nj goriva .

Na Atartu

Zvečer je tekmovalna napetost popustila, pogovori so tekli pozno v noč. Vsi smo bili polni lepih vtisov.

včasih vseeno zagledal v kak samoten zalivček in kristalne barve morja. Trasaje bila res čudovito izbrana. Verjetno nihče

Vreme je bilo ves čas sončno , polet ob obali v takem vremenu in na višini 300 m je nekaj res čudovitega . Kljub delu, ki sem ga imel med tekmovalnimi leti, sem se

od udeležencev ne bo pozabil lepih maršrut, gostoljubnih ljudi na G l a m oč k e m polju in tudi solidne organizacije tekmovanja.

MA TEJ JEVŠČEK

REZULTATI------------------------------------------------------------MESTO POSADKA 1

2

3 4

5

6 7 8 9 10 Il 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21

22 23 24 25 26 27 28 29 30

Verbančič

Oto - MQdžarac Darko Ban Mijo - Radič Zlaten Delič Nijaz - Nedič Stanko Cavar Ivo - Božič Draško Kos Slavko - Jeušček Matej Božič Dobrica - Dimič Zoran Hojnik Danilo - Pišek Vinko Trifunovič Svetomir - Crnko Predrag Pukanič Slobodan - Berišič Milan Bauer Leon - Semrov Dušan Kaurinante - Marjanovič Darko Bivie Borivoj - Pere Andrej Zečevič Vuko - Mihajlovič Vukaliea Spasič Dragoljub - Pavlovič Nikola Krept1 Karel - Verbančič Tomi Pekolj Iztok - Ovniček Jože Kupljenik Viktor - Merdžanič Idriz Bumbar Mate - Nižol Dragan Katalinič Juriea - Ratkovič Nenad Mitrovič Baša - Atanasijevič Miomir Sofranae Branislav - Ivančevič Dragan Bušič Zvonko - Studen Dušan Kujundžič Geza - Stojkovič Miodrag Tomin Veselin - Branko Copič Janovski Boris - Petkovski Nikola Petkovski Vojčo - Spasovski Caslav Drešaj Idriz - Mahmuti Valdet Mruljevič Miodrag - Vukovič Božidar Krsteski Blagoje - Dimeski Slobodan Florjane Andrej - Lilija Bogdan

AEROKLUB

IZVIDNISKE TOCNOST CAS OVNA PRISTAl. TOCNOST SKUPAJ : NALOGE MARIBOR 1113/1.

550/5.

806/3 .

2.475 OSIJEK 1053/3.-4.

610/1.-2.

785 2.448 BOROVO 1073/2.

530 820/2.

2.413 B. LUKA 994 610/1 ~ 2 751 2355 N. MESTO 600/3.

670 2.312 1042/5.

VS BEOGRAD 1015 520 794/5.

2.298 PTUJ 410 778 2.224 1053/3.-4.

ZAGREB 510 754 2222 990 vzS 340 831/1.

2.190 1022 CELJE 480 777 2.185 929 B. LUKA 570/4.

638 2.181 973 ZADAR 474 789 2.170 949 IVANGRAD 884 803/4 2.154 470 SMEDEREVO 510 752 2~47 884 PTUJ 520 669 2.086 898 N. MESTO 742 1.995 340 913 B. LUKA 400 674 1.947 873 370 647 1.921 B. Ll!KA 904 SUBOTICA 400 550 1.817 735 L~SKOVAC 370 532 1.795 893 TITOGRAD 310 615 1.709 789 SARAJEVO 703 566 1.664 410 SUBOTICA 300 636 1.656 723 KIKINDA 400 677 1.641 814 STIP 649 470 475 1.594 KUMANOVO 674 450 448 1.572 PRISTINA 659 400 518 1.541 NIKSIC 510 335 1.425 614 PRILIP 606 280 533 1.419 CELJE 100 89 DISKV. 130

Strmoglavil potniški helikopter (Tanjug) - Helikopter British Airwaysa s 23 potniki in tremi čla­ ni posadke je strmoglavil v morje pri oto-o ku Scilly na skraj nem jugozahodu britanskega otoka. Reševalne skupine so šest preživelih spravile na kopno.

Boflč Roman, prvi z desne je kot 5. član ekipe ALe na SOd Ost Paracupu tekmoval v skupinskih skokih na cIII v I. Internacionalni ekipi v kateri so bili poleg njega le Francoz, eehoslovak ln Kitaj eci

Darko Svetina, Branko Mirt, Bogdan Jug ln Oulan Intihar so v močni mednarodni konkurenci Sud Ost

~:::~f::~~~~~~ LeŠČani odlični

slavijo.

v Gradcu...

Od 16. do 21. avgusta 1983 je bilo v Gradcu v Avstriji mednarodno padalsko tekmovanje v klasičnih disciplinah 7. SUd Ost Paracup. Tekmovanje je bilo na mednarodnem letališču Thalerhof - Graz v odlični organizaciji graškega padalskega kluba.

Po številu udeležencev in kvaliteti to tekmovanje lahko jemljemo za neuradno evropsko prvenstvo, saj je na njem tekmovalo skupaj 156 tekmovalcev v 39 moških, ženskih ali mešanih ekipah.

Avstrijo, Anglijo, Belgijo, ČSSR, Italijo, Franciio, Kitajsko, Madžarsko, DR Nemčijo, Svico in Združene ar~bs~e ep1irate so poleg klubskih ekip zastopale tudi njihove državne reprezentance, medtem ko so ZR Nemčijo, Nizozemsko in Jugoslavijo zastopale le klubske ekipe.

Iz Jugoslavije se je tekmovanja udeležila le ekipa Alpskega letalskega centra Lesce, kije bila posebej uspešna vdisciplini skupinskih skokov na cilj. Ekipa ALe je v konkurenci 32 ekip zasedla odlično 3. mesto z rezultatom 0,78 metra. Tretji je bil tudi Darko Svetina z rezultatom 0,07

PADALSTVO Skoki na cilj z višine 1000 metrov 1. Schabus Gunter 2. Bessette Francis 3. Svetina Darko 23. Mirt Branko 32. Jug Bogdan 34. Intihar Dušan 45. Božič Roman

posamezno:

armijska ekipa Avstrije Francija ALe Lesce Ale Lesce Alc Lesce ALe Lesce ALe Lesce

0,04 0,07

metra. Enak rezultat je tudi imel po osmih skokih Francoz Bessette Francis, ki je v dodatnih skokih za razdelitev 2. in 3. mesta ime. "mirnejšo nogo".

0,Q7

0,20 0,25 0,26 0,36,

Skupinski skoki na cilj z višine 1000 metrov (8 skokov): 1. mesto reprezentanca ČSSR Z. mesto armijska ekipa ZR Nemčije 3. mesto ekipa ALe Lesce V5. mesto armijska ekipa Avstrije reprezentanca Avstrije

0,52 0,76 0,78 1,01 1,01

Figurativni skoki z višine 2000 metrov: I.Albrecht Siegfried 2. Seyda Reinhard 3. Jordan Donatien 20. Jug Bogdan 22. Intihar Dušan 29. Mirt Branko 52. Božič Roman 60. Svetina Darko

ZR Nemčija. ?O,56 DR Nemčija 21,13 23,36 Francija ALe Lesce 20,69 ALe Lesce 26,79 ALe Lesce 27,53 ALe Lesce 32,92 ALe Lesce 34,02

Vsak tekmovalec je v tej disciplini opravil tri skoke.

·a·' :· .

.

Darko Svetina pred odločilnim skokom za 2. oziroma 3. mesto na Sud Ost Paracupu.

Generalni plasma - posamezno: 1. Albrecht Siegfried ZR Nemčija 2. Hong ehen Kitajska 3. Pavlata Josef ČSSR 12. Jug Bogdan ALe Lesce 14. Mirt Branko ALe Lesce 19. Intihar Dušan ALe Lesce 40. Svetina Darko ALe Lesce 46. Božič Roman ALe Lesce (glej tudi nasI. stran! )

...

---...... " i..-.---t_ r--~

Leteči

Proglasitev prvoplasiranih v skokih na cilj na Sud Ost Paracapu. Na 3. stopnici odra za zmagovalce je Darko Svetina.

teleskop

Pred kratkim so uspešno izstrelili ameriško-brita nsko-nizozemski ..leteči teleskop ", ki bo prestrezal infra rdeče in toplotno sevanje v vesolju. Kroži l bo v višini 900·kilometrov nad Zemljo. Naloga tega teleskopa bo .. opazovati " tiste dele vesolja, ki jih človeško oko še ni moglu videti, iskati neznane zvezde ter preiskovati Rimsko cesto in vsa druga telesa, ki .lih zaradi oblakov prahu in plinov ne moremo videti z Zemlje. Teleskop je pritrjen na sate lit u, dolgem 4 metre. Izstrelili so ga v nekem voja~ k em oporišču v Kaliforniji , projekt pa so na kratko poimenovali IRAS (Infrared AstronomicalSatellite). Gre za prvi tele sko p, ki' bo .. opazoval " vesolje zunaj zemelj s keg~ ozračj a .

Zmagovalna ekipa ALe II na celovikem tekmovanju: Roman Pogačar, Duian Frank ln Branko Hrast s trenerjem Dragom Bunčičem •

20 let Britanie BRITANIA AIRWA YSseje pred 20leti kot EURA VIA z edinim letalom tipa constelation vključila v redni potniški letalski promet. Danes je po številu ur letenja in prepeljanih potnikov na drugem mestu med britanskimi letalskimi prevozniki. Njeno floto predstavlja 33 letal B 737.

(ADRIA)

... in Celovcu

REZULTATI: Skupinski skoki na cilj z višine 1000 metrov:

Na cel6vškem mednarodnem letališču pa je bilo v dneh od 2. do 4. septembra 6. mednarodno tekmovanje v skokih na cilj. Tega tekmovanja se je udeležilo skupaj 85 tekmovalcev v 28 ekipah iz A vstrije, Madžarske, ZR Nemčije, Združenih arabskih emiratov in Jugoslavije. Iz Jugosla~jele poleg treh tričlanskih ekip Alpslj:ega letalskega centra Lesce nastopila tudi ekipa Aerokluba Bihac. Tekmovanje je močno oviralo deževno vreme, tako da je bilo od 10 predvidenih opravljenih le 7 skokov. Tudi tokrat so bili fantje iz ALe odlični. Do tretjega turn usa so bile celo vse tri ekipe razvrščene od I. do 3. mesta, žal pa sta v 4. turnusu L in 3. ekipa s skokom vsaka po 12 centimetrov oddaljenosti od cilja ta plasma pokvarili, medtem ko je 2. ekipa ALe do konca tekmovanja zadržala I. mesto in zmagala. Tako so padalci ALe Lesce na tem tekmovanju letos že tretjič slavili zmago, lani tudi v posamezni razvrstitvi.

1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto 16. mesto

ALe II HSV Wiener Neustadt Dubai - ZAE ALe Lesce III ALe Lesce I Aeroklub Bihač

0,33 0,37 0,45 0,60 0,64 4,55

Skoki na cilj z višine 1000 metrov posamezno: 1. Ahmed Murad 2. Schabus Gunter 3. Mengyan Pal 4/5. Franck Dušan Hrast Branko 9. Mirt Branko II. Svetina Darko 13.. Pogačar R 15. Šafarič Janez 16. Božič Roman 22. Jug Bogdan 30. Intihar Dušan 32. Smaic Suhdija 50. Tomic Franjo 64. Redžedagic E

DUBAI - ZAE HSV W Neustadt Madžarska ALe Lesce II ALe Lesce II ALe Lesce I ALe Lesce I ALe Lesce II ALe Lesce III ALe Lesce III ALe Lesce III ALe Lesce 1 Aeroklub Bihač Aeroklub Bihač Aeroklub Bihač

0,04 0,04 0,07 0,08 0,08 0,13 0,15 0.17 0,18 0,19 0,23 0,36 0,38 0,91 3,26

PADALSTVO Branko Hrast, kapetan zmagovalne ekipe ALe II prevzema prehodni pokal.

Nenavadna dražba

III. ekipa ALe, ki jo tvorijo Roman Botič, Janez Safarič in Bogdan Jug je na celovikem tekmovanju zasedla 4. mesto.

1. ekipa ALe, ki jo sestavljajo Dulan Intihar, Branko Mirt in Darko Svetina je na celovškem tekmovanju zasedla 5. mesto.

Londonska firma "Christie's" je pred nedavnim organizirala dražbo, na kateri je ponudila petdeset starih letal in redke nadomestne dele. Najvišjo ceno je doseglo britansko lovsko letalo iz druge svetovne vojne tipa .. spitfire"; prodali pa so ga za 260.000 funtov (32,5 milijona dinarjev), drugo letalo istega tipa iz leta 1944 pa je doseglo ceno 110.000 funtov .

Največje zanimanje pa je vladalo za letalo .. spitfire mark IX", ki je odi ično ohranjeno inki je pred dražbo še letelo, čeprav so ga upora bljali že leta 1943 v bojih proti nemški Luftwaffe. Južnoafriški pilot je med vojno z njim sestrelil štiri nemška letala, po letu 1945 so ga uporabljali v vojnih filmih. Lovsko leta lo je kupila neka britanska grupacija, katere imena niso sporočili. Izkupiček te nena vadne dražbe je bil precejšen , prinesla je 732.000 funtov (91 ,5 milijona dinarjev).

Spet NLP Nad območjem Argentine v Newqenu se je pojavil neki neidentificiran l eteči predmet. Izžareval je vijoličasto svetlobo. Opazilo ga je več ljudi. Najdlje je lebdel nad strateškimi objekti na tem območju, med katerimi je tudi tovarna za . proizvodnjo težk e vode, ki je potrebna za pridobivanje jedrske energije.

Letos smo na Ptuju priredili že 10. ptujska i padalski pokal "Podlehnik' 83" Tekmovalci so se pomerili v štirih skokih - dveh dnevnih skokih na cilj, nočnem skoku in skoku na vodo s plavanjem.

GENERALNA UVRSTITEV Ol. ŽMAVC Bojan 02. VIDOVIČ Janez 03. POJBIČ Jože 04. EBNER Dragutin 05. LENAC Marin 06. VIDOVIČ Jaka 07. ČUŠ Stanko 08. CONJAR Zdenko 09. PAJNIČ Goran 10. ŽIVKOVIČ Svetislav Il. BRKAN Željko 12. PETERNEL Zoran 13. MILETA Marin 14. ŽUŽA Sanja 15. ŠTUMBERGER Milan 16. PREŠEREN Istok 17. ŽUŽA Goran 18. ŠKRLEC Marjan 19. PERBIL Slavko 20. VRŠIČ Sonja

Ptuj Ptuj Murska Sobota Osijek Rijeka Murska Sobota Ptuj Osijek Zagreb Osijek Zagreb Ptuj Rijeka Rijeka Ptuj Maribor Rijeka Maribor Maribor Ptuj

10 točk 10 točk 20 točk 61 točk 89 točk 149 točk 173 točk 202 točk 205 točk 208 točk 272 točk 389 točk 405 točk 449 točk 521 točk 544 točk 596 točk 596 točk 625 točk 761 točk

V soboto, 30. julija, so po trenažnem dnevnem skoku skočili še nočno. V nedeljo dopoldne so opravili oba skoka na cilj na letališču. Po teh skokih je vodil Janez Vidovič (0,05 cm) pred Stankom Čušem (0,05) in Bojanom Žmaucem (0,20), vsi iz Ptuja.

Popoldne je teklo tekmovanje na jezeru v Podlehniku. Tuje bil najboljši Bojan Žmauc, ki sije tako priplaval tudi zlato. O generalni uvrstitvi sta namreč odločala skok na vodo in plavanje, tako da je Žmauc kljub enakemu številu točk zmagal pred klubskim tovarišem.

Organizatorji in tekmovalci so imeli srečo z vremenom. Prireditev, predvsem nočni del injezero,je privabila tudi precej

gledalcev. Zal pa je to tekmovanje sovpadlo z državnim padalskim prvenstvom, udeležba je bila okrnjena.

"Podlehnika 83" se je udeležilo 20 padalcev in padalk iz Maribora, Murske Sobote, Reke, Osijeka, Zagreba in domačinov . Ekipno je zmagal Ptuj 1 pred padalci iz Osijeka in trojico iz Reke.

Končni rezultati posameznikov objavljamo posebej.

MILENA CESTNIK

utL~23

PADALSTVO GENERALNA EKIPNA UVRSTITEV 1. PRVA EKIPA PTUJA ČUŠ Stanko VIDOVIČ Janez

ŽMA VC Bojan II. EKIPA OSIJEKA EBNER Dragutin CONJAR Zdenko ŽIVKOVIČ Svetislav III. EKIPA RIJEKE LENAC Marin ŽUŽA Sanja MILETA Marin

173 10 10 193 61 202 208 471 89 449 405 943

IV. DRUGA EKIPA PTUJA

VRŠIČ Sonja

PETERNEL Zoran ŠTUMBERGER Milan V. EKIPA MARIBORA PREŠEREN Istok PERBIL Slavko ŠKRLEC Marjan

761 389 521 1671 544 625 596 1765

Po letala pod snegom Pe tn aj s t č lanska skupin a pilot ov je v New Yo rku s p o r oč ila. da se odpravlj a junija na Grenla ndijo iskat osem letal iz druge svetovne voj ne. ki so zdaj zakopa na dvanajst metrov pod snego m. Gre za šest lovski h letal vrste P-38F in dva bo mbnika B-1 7, ki so zas ilno pri sta li na tem o to ku leta 1942. potem ko jim je spodl etel po let v Anglijo. Fo tografij a prikazuje enega od, pil otov po zasilnem prista nku . poroč nik a Roberta Wilso na, ki je vozil letalo P-38F, ko sedi na propelerj u svojega li gh tnin ga. Letal o je obtiča l o na ledenem rtu Angm agssa lik 15. julija leta 1942. Fo tografij o pa je pos nel pil ot J . Brad McManus, ki je takrat pristal prvi. (Telefoto: UPI)

•••

Letalska družba si je opomogla ~enij s k a državna letalska družba "Ke nya Airways" je la ni prepeljala kakih 430.000 po tn ikov in ustvaril a za sto milij o nov d o larjev do hodk a . To po mnenju njenih predstav nik ov priča o uspešne m fin a nč n e m okreva nju . V letih 1980 in 1981 so morali v dru žbi vpeljati stroge varčeva ln e ukrepe. d a bi prepreči li nje n s tečaj , vrh tega pa so za direktorje pla ns kega. finančnega , ,ko mercia lnega in t e hnič nega se kto rja ime nova li predstav nike tujih družb . SAS, "Ai r Indi a", TWA in " Eas tern Airlines". Zdaj si je družba že tol ik o opo mogla, da n ač rtuj e nakup novi h leta l v vred nosti 200 milij o nov dolarjev in o uvedbi novi h po letov do Rua nde, Burundija in Ma lav ij a.

RAKETARSVO

Kategorije v raketnem modelarstvu V kategoriji S-3 semodelarji poslu!ujejo različnih koncepcij modelov Na sliki je model, ki uporablja mini motor premera 13 mm, kontejner za padalo pa je nekoliko AlrAI (od O 16 - O 18 mm).

V aprilski številki smo vas na kratko seznanili z raketnim modelarstvom kot tehnično športno panogo, spregovorili o modelarskih raketnih motorjih in razvrstili raketne modele po kategorijah.

Tokrat se nameravamo podrobneje posvetiti posameznim tekmovalnim kategorijam ter zahtevam in določilom športnega pravilnika. Raketno modelarstvo tekmovanja običajno potekajo v tradicionalnih kategorijah: rakete s padalom (S-3), rakete s strimerjem (S-6) in raketoplani (S-4), ki so tudi pri nas najbolj priljubljene in najmasovneje zastopane.

Prav zaradi tega začenjamo najprej z njihovo predstavitvijo.

ŠPORTNI PRAVILNIK FAI - DEL 4 B - raketni modeli izvleček iz pravilnika za kategorijo S-3 (rakete s padalom) ter S-6 (rakete s trakom - strimerjem)

SEDMI DEL

TEKMOVANJE V TRAJANJU LETA S PADALOM/TRAKOM

(kategorije 5-3 in S6) 7.1. SPLOŠNO

Tekmovanje v trajanju leta s padalom/trakom je razdeljeno na podkategorije glede na totalni impulz motorja. Med letom se razen zaščite padala noben del modela ne sme oddvojiti ali odvreči .

7.2. KARAKTERISTIKE 7.2.1. Raketni model s padalom Tekmovanje v trajanju leta s padalom je odprto za enostopenjske modele, poganjane z enim raketnim motorjem. Za pristajanje jim služi eno ali več padal.

Padala (o) morajo imeti najmanj tri vrvice. Tekmovalec lahko kadarkoli med tekmovanjem menja padala v modelu.

7.2.2. Raketni' model s trakom (strimerjem ) Tekmovanje v trajanju leta s trakomje odprto za enostopenjske modele, poganjane z enim raketnim motorjem in kateri nosijo trak namenjen pristajanju. Trak mora biti iz enega kosa elastičn ega materiala npr. tkanine, japonskega papirja ali plastične folije v razmerju dolžine proti širini 10: 1. Na ožjem delu, na katerem se nahaja trda ojačitev z ma ksimalnim preseko m 2x2 mm in zanko iz vrvice pritrjene za vsak konec ojačitve , je lahko samo ena vrvica za pričvrstitev tra ku na model. Trak se mora med letom odviti.

Tekmovalec lahko zamenja trak kadarkoli med tekmovanjem .

utL425

RAKETARSVO

model spet pojavil. Če se model ne pojavi, se teh 10 sekund odšteje od časa leta.

7.3.2. Lete morata meriti dva časome­ rilca s stopericama ali napravalll6 za merjenje časa z natančnostjo najmanj 1/5 sekunde. Na svetovnih prvenstvih imata oba časomerilca daljnoglede.

7.3.3. Med letom morata časomerilca ostati v krogu spoimerom 10 metrov .

7.3.4. Izmerjen čas predstavlja sredino izmerjenih časov obeh časomerilcev zaokrožen na najbližjo nižjo celo sekundo.

(Daljnogledi, katere uporabljajo časomerilci morajo imeti povečavo med 4 in 8) 7.4. UVRSTITEV 7.4.1. Za določanje uvrstitve šteje seštevek treh časov poletov vsakega tekmovalca. !

7.4.2. V primeru istega rezultata, se določi zmagovalca z dodatnimi leti takoj po zaključku tekmovanja v kategoriji.

Maksimalni čas leta se v vsakem dočlatnem turnusu poveča za eno minuto-

glede na maksimum v predhodnem turnusu . Za vsak dodatni let je predviden samo en poskus. Rezultati dodatnih letov ne štejejo v rezultat ekipe, njihov namen je le določiti zmagovalca in s tem razdelitev nagrad vezanih za naslov.

Značilen model za kategorijo 5-6.

Poganja ga mini motor, ki je tu skoraj nenadomestljiv Masa praznega vrhunskega modela znaša komaj 2 do 3 grame.

7.3. MERJENJE ČASA Merjenje časa poleta omejuje maksimum, ki je določen za vsako posamezno kategorijo in podkategorijo. Skupni čas poleta se meri od prvega premika modela na rampi do zaključka poleta. Časomeril­ ci morajo biti seznanjeni z barvo in obliko modela, da ga lahko razpoznajo med letom.

7.3.1. Let je končan, ko se model dotakne površine zemlje oziroma ovire, ki zaključi njegov let, ali kadar model končno izgine časomerilcem .iz vida. Če model izgine za neko oviro ali oblakom, časomerilci počakajo 10 sekund, da se bo

Totalni impulz (Ns) S3A/S-6-A 0-2,50 S-3-8/S-6-8 2,51 - 5,00 S-3-C/S-6-C 5,01 - 10,00 S-3-D/S-6-D 10,01 - 20,00 Podkategorija

Maks.m.m . Maksimalni (g) 100 100 200 500

pad;llo 240 360 480 600

čas

leta (s) trak 120 180 240 300

7.S. PODKATEGORIJE Maksimalni -časI in mase za tekn::lOvanja v trajanju leta s padalom/trakom: (glej tabelo levo spodaj!)

OSMI DEL

TEKMOV ANJE V TRAJANJU LETA RAKETOPLANA (Kategorija S-4) 8.1. DEFINICIJA/OPIS To tekmovan~e vsebuje niz kategorij , odprtih za katenkoli model, ki se dviga v zrak brez izkoriščanja nosilnih površin in ki vzdržuje gibanje nasprotno sili Ze~ mljine težnosti med delom leta, ko je pospešen, oziroma izpostavljen potisni

rcetL426

RAKETARSTVO

l'

Klasični raketoplani so bili dolga leta domena prav jugoslovanskih raketnih modelarjev, saj smo v tej kategoriji nedvomno dosegli največ v svetovnem merilu. Z uvajanjem perspektivnejših koncepciJ, zlasti modelov z mehkim krilom (rogalo) pa je "zlato" obdobje teh raketo planov počasi poslavlja.

Na sliki sta dva tipa raketoplana s trdim krilom: levi je s fiksnim kontejnerjem, desni pa ima kontejner na odmetavanje.

Foto: Jože C:uden

sili modelarskega raketnega motorja in kateri vrača svoj jadralni del na Zemljo v stabilnem jadralnem letu, s pomočjo aerodinamičnih nosilnih površin, nasprotujočih gravitaciji. Cilj tega tekmovanja je zagotoviti športno tekmovanje raketnih modelov z jadralnim povratkom na Zemljo.

Raketni model, ki vzleta v zrak v spiralnem vzpenjanju, poganjan z raketnim motorjem na ta način, da pri vzpenjanju izkorišča krila, ne more tekmovati v tej kategoriji. Padalski sistem za pristajanje, nameščen v zgornjem delu modela ne predstavlja take dopolnilne aerodinamične površine, lahko pa se uporablja na ta način, da vpliva na pristajanje drugih delov modela.

8.2. NAMEN TEKMOVANJA Cilj tekmovanje je ugotoviti, kateri model doseže najdaljši čas leta pri vertiPodkategorija S-4-A Vrabec S-4-B Lastovka S-4-C Sokol S-4-D Orel S-4-F Kondor

kal nem ali skoraj vertikalnem, prostem, balističnem vzletanju in stabilnem aerodinamičnem jadra ~ u pri spuščanju k

tlom. Čas leta vsak~a modela se meri od trenutka prvega premika na rampi do trenutka, ko se jadrajoči del dotakne tal.

8.3. MERJENJE ČASA IN UVRSTITEV Za merjenje časa in določanje uvrstitve v tej kategorijjse ravnamo po pravilih 7.3. in 7.4. (glej 7. del, kategorije S-3 in S-6) 8.4. RADIJSKO VODENO JADRANJE

Del modela, ki jadra, je lahko radijsko voden, z namenom obdržati tirnico leta v bližini poligona.

8.5. PODKATEGORIJE Maksimalni čaši in mase za tekmovanje v trajanju leta raketoplana:

Totalni impulz (Ns)

Maks. masa modela (g)

0-2,50 2,51 -5,00 5,01 -10,00 10,0 I - 40,00 40,01 - 80,00

60 90 120 240 500

Maksimalni (s) 120 180 240 300 300

čas

leta

Izvleček iz tETRTEGA DELA SPLOSNA PRAVILA ZA MEDNARODNA TEKMOVANJA

4.2. Število modelov Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju, je naslednje: dva (2) Kategorija S-l-A,B,C,D dva (2) Kategorija S-2-A,B,C dva (2) Kategorija S-3-A,B,C,D, dva (2) Kategorija S-4-A,B,C,D,F Kategorija S-5-A,B,C,D,F eden (1) dva (2) Kategorija S-6-A,B,C,D, eden (1) Kategorija S-7

Bomba namesto medu Posadka turškega letala "DC-9 ", ki je s sto potniki poletelo iz Istanbula proti Munchnu , je bila prisiljena med poleto m s toči ti velike količine goriva v morje in se vrniti na domače letališče. Med poletom so jim namreč najavili, da je v letalu podtaknjena bomba.

Na tleh so v prtljagi nemškega državljana Gerharda Wo lfganga res odkrili e ksplozivpo tnik je po a retaciji izjavil, da ga je na šel na letališču in skril v v rče k za med. Wol fganga so odpeljali, osta li potniki pa so z drugim letalom poleteli proti Munchnu.

(Po DELU)

107 milijonov potnikov

AEROFLOTA

AEROFLOT že (;0 let povezuje po zrač nih poteh celotnoSovjets ko zvezo. Na prvi let Moskva-Gorki se je podal s šes tesedežnim ANT-2. Podatkov o današ nje m sestav u in obsegu fl ote ni m ogoče dobiti . Kot je povedal njihov predstavnik B. A. Rijenkov na sreča­ nju lA TA v Že nevi, pričakujejo letos okoli 107 milijonov potnikov.

(ADRIA)

4.3. LANSIRANJE 4.3.2. Dovoljenje za let Vsi raketni modeli, kateri se bodo uporabljali na poligonu, morajo dobiti dovoljenje za let ali pa prepoved leta pri varnostnem vodji na poligonu ali njegovem pooblaščenem namestniku na osnovi njegove proste presoje glede varnosti modela v letu.

4.3.3. Lansirne naprave Lansirna naprava ali mehanizem se mora uporabljati tako, da omejuje horizontalno gibanje modelu, dokler ta ne doseže hitrosti leta, potrebna za varen, predvidljiv let. Kot lansiranja (elevacijski kot) mora biti večji od 60% .

4.3.4. Lansiranje z dodatno pomočjo Lanser ne sme prispevati k povečanju hitrosti modela ali spremeniti momenta glede na tistega, ki ga povzročijo raketni motorji na modelu. Lansiranjes pomočjo mehan skih naprav, vgrajenih v lanser, ni dovoljeno.

4.3.5. Lansirni postopek Lansiranje ali vžig motorjev se mora opraviti daljinsko, z električnimi sredstvi na razdalji najmanj 5 metrov od modela ter mora biti pod popolnim nadzorom osebe, ki lansira model. Varnostni vodja ali njegov pooblaščeni namestnik ima ključ varnostne ključavnice, ki onemogoča lansiranje modela, dokler ni ključ vstavljen v napravo. Ko se prepriča, da se model lahko lansira varno, vstavi varnostni vodja ali njegov pooblaščeni namestnik ključ v ključavnico ters tem omogoči vžig in lansiranje. Vse osebe v bližini morajo biti obveščene o lansiranju, preden je model aktiviran in izstreljen.

Pred vžigom in lansiranjem raketnega modela je treba zagotoviti najmanj 5 sekund odštevanja.

4.3.6. V(emenski pogoji Hitrost vetra mora biti manjša od 35

km/h, vidljivost pa večja od 500 m pred lansiranjem vsakega raketnega modela.

4.4. URADNE PRIJAVE 4.4.1. Nastop Pred poletom v vsaki tekmovalni kategoriji morajo sodniki pregledati in overiti vse modele, ki bodo uporabljeni.

Isti model ne more istočasno leteti v dveh ali več tekmovalnih kategorijah.

Označevanje modelov in 4.4.2. indentifikacija Vsak model mora biti jasno označen s številko tekmovalčevega FAI športnega dovoljenja, ki mora biti visoka najmanj en centimeter. Oznakaje lahko na telesu, stabilizatorjih ali drugih zunanjih delih.

Na zunanjih delih modela morajo biti napisane tudi nacionalne oznake države tekmovalca. Organizatorju tekmovanja je potrebno na modelu zagotoviti svetlo obarvane površine za označevanje modela velikosti najmanj 1 x 3 cm.

4.5. URADNI LETI 4.5.1. Definicija uradnega leta Uradni let je tisti let, pri katerem model zapusti lansirno napravo, oziroma izgubi kontakt z lansirno napravo in poleti, razen v primeru katastrofalnih poškodb (točka 4.6.3. Pravilnika), tedaj se let ne upošteva kot uraden.

4.6. DISKVALIFIKACIJA 4.6.1. Sodniki lahko vvsakem trenutku diskvalificirajo katerikoli model, ki po njihovem mnenju ne ustreza pravilom tekmovanja za katerega varnostni vodja oz. njegov pooblaščeni namestnikpresodi, da ne more dovolj varno leteti.

4.6.2. Sodniki lahko diskvalificirajo kateregakoli tekmovalca, če ta ne posveča dovolj pozornosti napisanim in drugim varnostnim merilom, zaradi nešportnega obnašanja, zaradi neupoštevanja navodil varnostnega vodje ali njegovega pooblaščenega. namestnika in zaradi neupoštevanja pravi! nasploh. /'

4. 6.3. Model, ki prestane katastrofo, kal !ri po mnenju sodnikov ni vzrok slaba konstrukcija, gradnja ali priprava pred letom, ne bo diskvalificiran. Tak model , ki ne more opraviti ostalih letov, se lahko zamenja z drugim modelom.

4.6.4. Zaradi karakteristik leta se lahko model diskvalificira samo za ta let, ne more pa biti izključen iz celotnega tekmovanja.

JOŽE ČUDE N

Začelo se je v Ameriki, ko se je amriška letalska družba odločila, da bo posamezna mesta, raztresena po širini ameriški celini, približala. To je bilo mogoče uresniliti samo s hitrejšimi letali. Zato so izdelovalci letal kar tekmovali med seboj, kdo bo zgradil hitrejše in udobnejše letalo. Časopis "Naša krila" iz leta 1937 je objavil, da so bila takrat v potniškem prometu že letala, katerih hitrost je dosegala 300 km/h. Njihova udobnost je bila na "visoki stopnji", doseženi luksuz so lahko primerjali z razkošnim zasebnim salonom.

Na udobnih foteljih potnik sploh ni i mel občutka, da se vozi z letalom kakšnih 2.000 metrov nad zemljo .

To je bila takrat povprečna višina poleta.

Kako je nastal poklic stevardese · Potniki. ki so pred kratkim leteli v pakistanskem letalu na lini,'i Tokio-Manila. so ime i sila nenavadno in neprijetno spremstvo -meter dolgo kafo. ki je pobegnila iz svoje kletke. K srefi se je vse dobro konfalo. saj so bili potniki mirni. kafa pa ni bila sovražno razpoložena. Ko je letalo pristalo v Manili. so pa 9asilci kljub vsemu takoJ odstranili nenapovedanega gosta.

Ko se današnji potnik, ki uporablja hiter in udoben letalski prevoz, vzpne v letalo, ni niti najmanj presenečen nad vljudnostjo in nasmejanim obrazom prikupne stewardese, ki ob vstopu ' pozdravi vsakega potnika. Navzočnost "zrač­ ne gospodinje" v letalu je danes običajen pojav. Stewardesa je član letalske posadke, ki skrbi za varnost in prijetno vzdušje med poletom.

Teh članov pa v časih, ko seje zače­ njal intenzivnejši letalski promet, še ni bilo. Kako seje rodil ta nen<:\vadne poklic?

Če je v takem letalu potnik ob 17. uri poletel iz New Yorka na pot (4 .500 km) do San Franciska, je tja prispel naslednji dan ob 7. uri. Ob upoštevanju časovne razlike med vzhodno in zahodno obalo ameriške celine in združevanja letala, ki je spotoma pristalo na treh letališčih , je bil potnik v zraku okoli štirinajst ur.

To pa je "prisililo" ameriško društvo za zračni promet , da je ponudilo po tniku čim večje udobje . Tako so potnikom takoj po odi etu iz New Yorka ponudili čaj s piškoti ali slanimi delikatesami. Zvečerso dobili potniki obilno večerjo, kasneje pa so vsakemu njegov sedež spremenili v udobno ležišče . Če je bilo kateremu od potnikov neprijetno, da bo zaspal v navzočnosti soseda, so njegovo ležišče oddvojili od sosedovega s špansko steno. Ob takem udobju je potnik naslednji dan v San Francisku spočit izstopil iz letal a .

Seveda pa je bilo tako postrežbo samo s pomočjo usposobljene ženske, imenovane stewardesa. 1n tu je začetek zgodbe o "zračni gospodinji", o poklicu , ki je kaj kmalu privabil številna mlada dekleta. željna zanimivih potovanj. mogoče uresničiti

Dekle, kijije bilo ime Poly,je bila prva kandidatka za stewardeso in tudi prva izbrana za ta poklic. V njenem rojstnem kraju Chicagu je letalska družba "American Air Lines" v časopisu objavila naslednji oglas: Iščemo dobro vzgojeno dekle ,

POTNISKO LETALSTVO

Pošiljka z Marsa Po izjava h strokovnja kov a meri ške Nacionalne agencij e za raziskovanje veso lj a (NASA) so v ne kem meteoritu našli precejšnjo k o li č i no plin ov, ki sicer sestavljaj o M a rsovo a tm os fero. Gre za a rgon, kript o n in kseno n, k i so jih našli med natan čni m pregledom meteo ritovih luke nj .

(Po D E LU)

usposobljeno za hišno gospodinjstvo, lepo ljubeznivo ter odlične­ ga zdravstvenega stanja, ki bi prevzela delo stewardese na letalu, ki vzdržuje promet med vzhodom in zahodom ameriške celine ."

Poly se je prijavila na oglas, bilo je še osem konkurentk. Pred izborno komisijo je s svojo lepoto in simpatičnostjo zmagala brez vsakega napora.

Nekoliko dni po izboru je Poly odpotovala na svojo prvo pot od New Yorka do San Franciska . Med poletom, letalo je bilo okoli 2.000 metrov visoko, je Poly v pogovoru in v družbi s potniki ponujala časopis in čaj. S svojim prisrčnim obnašanjem je osvojila vse potnike, ki jim je polet nad plodnimi polji in zelenimi gozdovi prostranega ameriškega ozemlja prijetno mineval.

Ostala pa je skrivnost, kako se je stewardesi Poly posrečilo, da se je vrnila z letalom v New Yorku kot potnik. VSan Franciscu seje namreč takoj po pristanku poročila z nekim bogatim industrijaicem, ki je imel v letalu, v katerem je bila Poly stewardesa, sedež številka 4.

Senzacija je obšla ameriško ozemlje s filmsko naglico in na naslednjem razpisu za sprejem ste~ardes se je letalskemu prevozniku prijavilo nič manj kot deset tisoč kandidatk.

Za Poly je mesto stewardese prevzela Mery , za njo Merory ali Nansy, Med y ali Constanca , Joana ali Carolina, Suzali Bety, skratka dekleta, ki so zamenjevala druga drugo, kajti mnoge izmed njih so se kaj kmalu poročile . Saj to končno ni nič nenavadnega. Kdo pa si ni želel za ženo popolno dekle , ki se je spoznalo na vse, ki je bilo dobra kuharica in dama hkrati, poleg vsega paje bilo praviloma lepo in šarmantno? Vse to pa je morala biti "zračna gospodinja ".

Vloga stewardese (posebno na nočnih zračnih progah) je bila do nadrobnosti izdelana in preizkušena ter je zahtevala od popolnega dekleta dokaj veliko. Morala je biti hkrati bolničarka in kuharica, kos zdravnice , otroška vrtnarica, včasih ' četrti član .. hrid ž" pa rtije , sobarica, mora-

la pa je znati tudi zabavati svoje potnike. Njeno pripovedovanje je moralo vsebovati kanček izvirnega humorja, morala je znati pripovedovati senzacionalnosti.

Ta izbrana dekleta so nosila uniformo, kije bila podobna uniformi njihovih kolegov pilotov, vendar je bila drugačne barve. Prikupni kroj so sestavljali kratka jopica, temno modra srajca (brez dekolteja) in krilo v sivkasto-modri barvi.

Majhna čepica na svetlih ali kostanjevih kodrih je zaključevala to koketno uniformo.

Poly se je poročila pri svojem prvem potovanju, njena naslednica Mary pa pri drugem. Prvih petdeset "zračnih gospodinj" se je poročilo v krajšem času kot teden dni po nastopu službe. Letalskim podjetjem zaradi velikega števila prijavljenih kandidatkinj ni bilo treba pogosto objavljati razpise za stewardese .

Uredila so si posebno kartoteko prijavljenih , iz katere so izbirali nove pripravnice zanimivega poklica.

Neki potnik, ki je potoval v San Francisco, je svoje vtise s tega potovanja opisal takole: "Zameje skrbela izredno lepa blondinka stewardesa Elena, ki je bila prej podobna uspeli stvaritvi kakega kiparja, kot pa živemu dekletu. Bila je že dva meseca v tej službi , kar je bilo za tiste čase že izredno dolgo obdobje. Če bi nekdo pomislil, da ni imela želje ali priložnosti, da bi se poročila, bi bil v zmoti. Močnejša pa je bila njena želja, da se z vsem svojim bitjem posveti novemu ženskemu poklicu in v tem je tudi uspevala . Ko je pristopila k potniku, misleč , da se ta dolgočasi, se je zaČelabrez..vsake vsiljivosti pogovarjati ·Z"'iijim. Pripovedovala mu je o agrarni politiKi države Teksas, nad katero so pravka r leteli. Ponudila mu je bonbone za >panje, spremenila fotelj v udoben ležalnik, potnika dobro pokrila in mu zaželela lahko noč. Obrnila se je k sosednjemu, desnemu potniku, ki mu je tudipripravila ležišče. Ker ni mogel zaspati , kajti starejši bogataš je imel poslovne skrbi, mu je pričela pol,?lasno peti nekakšno uspavanko .

GUSTAV AJDIČ

TEKMOVANJA

3. pokal dneva mladosti v Skopju

Prlmof Kuhar ln Miha Kozjek s trofejami Iz Skopja

Po uspešnem nastopu v Zagrebu, naši modelarji v nezmanjšanem tempu nadaljujejo tek movalno sezono.

Z zveznega tekmovanja za pokal dneva mladosti v Skopju so se člani ekipe ARK Komarov vrnili kot ekipni zmagovalci v kategoriji S-6-A (rakete s strimerjem do 2,50 Ns). Zlata in bronasta medalja sta samo še zaokrožili ekipni uspeh.

Izredno smolo pa smo imeli pri raketoplanih zaradi težav s češkoslo­ vaškimi motorji, ki sicer veljajo za zelo zanesljive. Slaba serija motorjev je zdesetkala ljubljanske modele. Ekipa je kljub vsemu vztrajala do konca ter pokazala izredno borbenost in požrtvovalnost, čeprav so nekajkrat lahko le nemočno opazovali lome svojih sicer izvrstnih modelov že na startni rampi. Zgodilo se je tudi to, da je Kozjek opravil start v zadnjih sekundah 3. turn usa s popolnoma polomljenim

raketoplanom, ki ga je s pomočjo kolegov iz ekipe tik pred tem zasilno zakrpal in na vsesplošno začudenje prisotnih "izvlekel" celo maksimum. Tako se je nazadnje prebil celo na 4. mesto v tej kategoriji, z enakim rezultatom pa se je odrezala tudi ekipa.

Rezulati:

S-6-A posamezno: 1. Kuhar Primož, ARK KOMAROV, 360 2.) Buljevie Nikola, AK Nova Pazova, 353 3.) Kozjek Miha, ARK Komarov,314 4.) Stankovie Slobodan, MK Kamenko Niš, 307 5.) Radie Miodrag, MK Kamenko Niš, 272 6.) Engelsberger Egon, ARD Split, 250 7.) Muslim Stjepan, ARD Split 244 8.) Čuden M~rjan, ARK Komarov, 240 9.) Hofman Berislav, AK Osijek, 193 10.) Butterer Nikica, ARD Split, 184 (18 tekmovalcev)

S-6-A ekipno: I.) ARK Komarov Ljubljana, 2.) MK Mišie-Kamenko Niš, 713 3.) ARD Split,678 4.) AK Nova Pazova, 663 5.) AK Osijek, 519 (7 ekip)

914

S-4-C posamezno: I.) Radie Miodrag, MK Kamenko, 710 (+ 170) 2.) Stankovie Slobodan, MK Kamenko, 710 (+ 145) 3.) Engelsberger Egon, ARD Split, 656 4.) Kozjek Miha, ARK Komarov, 635 5.) Buljevie Nikola, AK Nova Pazova, 505 6.) Tica Miea, AK Nova Pazova,478 7.) Bunčie Nikola, AK Nova Pazova, 471 8.) Kuhar Primož, ARK Komarov, 470 9.) Butterer Nikica, ARD Split, 457 10.) Kotromanovie Zoran, AK Osijek, 430 19 tekmovalcev)

S-4-C ekipno: I.) MK Mišie-Kamenko Niš, 1800 2.) ARD Split, 1531 3.) AK Nova Pazova, 1458 4.) ARK Komarov Ljubljana, 1233 5.) AK Osijek, 1145 (7 ekip.)

JOŽE ČUDEN

mfU31

TEKMOVANJA

Ban zmagal v Banja Luki Na zveznem tekmovanju motornih pilotov - "IX. pokal prvih partizanskih pilotov", ki je bilo 24. septembra v Banjaluki , je sodelovalo 35 motornih pilotov iz II aeroklubov. Iz ZLOS-a so tekmovali 4 piloti.

Rezultati: 1. Mijo Ban (Osijek) - 38,2 kaz. točk 2. Oto Verbančič (Maribor) - 46,0 kaz. točk 3. Mate Bumbar (B. Luka) - 57,0 kaz. točk

8. Leon Bauer (Celje) - 66,0 kaz. točk II . Zvonko Pučko (Maribor) - 104,0 kaz. točk 12. Slavko Lakovič (Celje) - 104,2 kaz. točk

RC modelarji za ,,1. pokal Ljubljane" Ljubljanski modelarji so Il. septembra organizirali na RC stezi na Barju tekmovanje v kategoriji F-3-B (RC jadralni modeli). Tekmovanje je .b!lo nadomestilo za odpovedano tradIcIonalno zvezno tekmovanje za "Pomurski pokal" v Murski Soboti. Na tekmovanju je sodelovalo 27 tekmovalcev (9 Kranj, 2 Ljubljana, 2 EMO Celje, 6 Trešnjevka Zagreb, 5 Željezara Sisak in 3 "G. Marni" Gorizia-Italija.)

Rezultati: 1. Marijan Ivanček (Zagreb) - 3000

2. Jovo Zagorac (N . Pazova) 1260+724 3. Franc Tomanič (Ptuj) - 1260+705 4. Radoje Blagojevic (Zrenjanin) 1260+487 5. Milan Mastnak (EMO Celje) 1260+402 Kategorija F-I-B, 9 tekmovalcev 1. Mirsad Kapetanovic (Sarajevo) 1233 2. Slobodan Djurdjevic (Novi Sad) 1217 3. Kenan Jusufbašic (Visoko) - 1185 Kategorija F-I-C, 7 tekmovalcev 1. Milan Pavlov (Pančevo) - 1260 2. Maks Žuran (Ptuj) - 1210 3. Jazen Grošelj (Novo mesto) - 1176 Ekipni zmagovalec vseh kategorij je bil AK Ptuj s 7757 točkami, slede AK Novo mesto s 5490 in Visoko s 4705 točkami. \f'sem prvouvrščenim je organizator podelil plakete, diplome in ekipam pokale . Po končanem uradnem tekmovanju je bilo še tekmovanje z metanjem modelov iz roke po sistemu izločanja, kjer je zmagal Celjan Andrej Gornik. Zaključek pa je popestril tudi netekmovalni piknik.

točk

2.

3.

4.

5.

Borut Perpar (Kranj) - 2509 točk Marko Kralj (Zagreb) - 2449 točk Siniša Mihaljevic (Sisak) - 2291 Otokar Hluchy (Ljubljana) - 2290

"Stajerski pokal" v Ptuju To tradicionalno tekmovanje v Sloveniji , ki ga izmenoma organizirajo vsako leto klubi v Celju, Ptuju in Mariboru, so letos pripravili modelarji EMO Celje. Na tekmovanju se je 24. septembra zbralo 46 modelarjev iz BiH, Hrvaške, Slovenije, Srbije in Vojvodine. Vreme je bilo za tekmovanje zelo dobro, sončno s slabim vetrom, tako da ni bilo pobeglih modelov. V kategorijijadralnih modelov se je v "fly-off" po 7 turnusih potegovalo za zmagovalca kar 9 tekmovalcev.

Kategorija F-I-A, 30 tekmovalcev I.Tone Videnšek (Ljubljana) - 1260+900

Letalo sredi trga V začetku februarja se je v največjem brazilskem mestu Sao Paulu zgodila nenavadna letalska ne s reča : mala cessna s štirimi potniki je padla na sredo vedno polnega trga, ne na tla, pač pa na avtobus in štiri avtomobile.

Na srečo nihče ni umrl , le potniki v letalu so se pošteno potolkli. Izkazalo se je, da je lastnik letala, 45-letni Helio de Freitas, ki je z ženo in otrokoma odletel iz letališča Campode Marte proti Matu Grossu, takoj po vzletu opazil napako in se skušal vrniti na letališče . Letalo pa je hitro izgubljalo višino in pilot je moral pristati na Avenidi Ataliba Leonel, se z letalom ' zagozdil med avtobus in osebne avtomobile, polomil motor, krila in kabino ter prevrnjen obstal - kot zanimivost za mimoidoče _

71;lsti 7a fntnrp.nnrtprif"

Časopisi in druga literatura

KOKU - FAN je bogato ilustrirana letalska revija in izhaja enkrat mesečno. Obsega kar 160 strani, od tega 30 strani barvnih in 60 strani črnobelih fotografij, maketarsko monografijo, recenzije knjig, revij in letalskih modelov. Obravnava predvsem sodobno letalstvo in letalstvo II . svetovne vojne.

Revijo je mogoče naročiti pri Aerospace Books, Thomas-Mann Str. 5, D-6074 R6dermark, BRD, Z . Nemčija ali Christian Schmidt KG, Sauerbruchstr. 10, D-8000 Munchen 70, BRD, Z. Nemčija. Letna naročnina znaša približno 140 DM .

WW2AIRCRAFT FACT FILES so bogato ilustrirane 80 strani obsegajoče publikacije. Fotografije, risbe , skeletne prereze in tabele podatkov dopolnjujeta 2 strani barvnih ilustracij . Serija obsega 12 monografij, ki so posvečene letalom ene od vojskujočih se sil. Cena 2.25 do 4.95 Lstg.

AIRCAM/ AIRWAR serija prinaša 48 stra ni obsežne monografije o posameznih letalskih grupacijah v in med obema vojnama . 8 strani je bprvno ilustriranih . Tekst je v angleščini, spremljajo ga komentarji fotografij in ilustracij v francoščini in nemščini .

Cena 3,50 Lstg.

AIRFIX MAGAZINE je angleška revija za modelarje. Večji del vsebine je posvečen letalstvu . Prinaša zgodovinske monografije o letalih in članke o izdelovanju letalskih plastičnih maket. Izhaja mesečno in jo je za 11 ,00 LSTG mogoče naročiti pri Wells, Gardner, Darton and Co.Ltd., Faygate, Horsham, Sussex, U.K . Revija obsega 48 črnobelih strani.

MIDLAND COUNTlES PUBLICATIONS - (izredno hitra dostava!) 24 the Hollow, Earl Shilton, Leicester, LE9 7 NA , U.K. in ALBION SCOTT LIMITED 51 York Road, Brentford, Middx . TW8 O P, U.K. V pismu bo potrebno omeniti, da želite International Book Catalogue - "Aircraft Aviation " .

Oba distributerja ponujata nekaj zanimivih serij publikacij. Nekatere izmed njih vam predstavljamo .

SQUADRON/ SIGNAL PUBLICATIONS - AIRCRAFT IN ACTION je ameriška seri. ja 50 stranskih bogato ilustriranih publikacij, ki so med ljubitelji te literature zelo cenjene. Serija je namenjena predvsem modelarjem , kate rim na dveh barvno ilustriranih straneh in preostalih črnobelih pri naša nepog rešljive podatke za pravilno sestavo makete. Cena 2,50 Lstg .