Krila 10 1984

{AJ DELA ZVEZA Promet na letališ~u

Ljubljana se pove~uje Kot je povedal direktor letališča Ljubljana Jaka Sedej, so na Brniku do konca juIija sprejeli in odpravili 5769 letal v potniškem in tovornem domačem in mednarodnem prometu. V primerjavi z lanskim letom je letos pristalo in vzletelo 10 odstotkov več letal, ki vozijo na mednarodnih progah, medtem ko se promet na domačih progah ni povečal. Največ letal je priletelo na Brnik z angleških, zahodnonemških in švicarskih letališč . Vsa leta so pripeljala 352.302 potnika. Število potnikov v domačem prometu se je povečalo za 2 odstotka, medtem ko jih je 13,5 odstotka več kot lani kupilo vozovnice za mednarodne linije . .

Povečal se je tudi prevoz tovora z letali - za 10 odstotkov.

Tako so z letali prepeljali 4079 ton različne­ ga blaga. V notranjem prometu so piloti prepeljali za 9,2 odstotka več tovorov, v mednarodnem pa za 8,2 odstotka več blaga kot lani do konca julija.

(PO DELU)

~

KAJ DELA ZVEZA

, Hidravlični

~

KAJ DEL)

vitel »Titan«

Ponudba za izdelavo dizel hidravličnega dvobobenskega villa tipa »Titancc za vleko jadralnih letal V delovni organizaciji »Duro Dakovic«, TOZD »Proizvodnja transportnih sklopov«, je z uspehom proizveden in preizkušen prototip dvobobenskega dizel hidravličnega vitla, ki je bil dan v uporabo aeroklubu »Duro Sekulic« v Slavonskem Brodu . Glede na dejstva, da je v Jugoslaviji veliko aeroklubov (informacije iz AK SI. Brod), ki ravno tako potrebujejo vitel, smo se odločili, da aeroklubom ponudimo vitel, tipa »TIT AN« v 3 variantah.

Izvedba »A«osnovna vlečna enota brez prikolice in plete ne žične vrvi s padali.

Izvedba »B« osnovna vlečna enota s pogonsko enoto - brez prikolice in pletene žične vrvi s padali.

Izvedba »C« kompletni vitel pnpravljen za start.

Tehnični podatki za »C« izvedbo Vlečna enota z dvema siluminskima bobnoma, ki imata vsak 1200 m vlečne vrvi in padalo. Jeklena vrv se samodejno navija in razporeja na boben, kije gnan z mehaničnim verižnim prenosom. Jeklena vrv je vodena z nihalnim sistemom »kobrina glava«, v kateri je vgrajen sistem za sekanje vrvi v primeru nevarnosti. Boben se vklaplja preko posebnega diferenciala, vsak posamezni boben pa je opremljen s hidravlično in vlečno zavoro .

Pogonska skupina je sestavljena; zračno hlajen Diesel motor, tip TAMDeutz F6 413 V s šestimi cilindri, moči 125 KW (170 KS), menjalnik in hidravlično vezje s kardanskim prenosom.

Ročica plinaje pritrjena na desnem na slonu sedeža, kar omogoča fino ročno regulacijo ustrezne vlečne hitrosti .

Zaščitna kabina je v cevni izvedbi in na kupčevo zahtevo se odstrani zložljiva izvedba . _ Kompleten vitel je postavljen na dvoosno prikolico. Premikanje po terenu je možno s traktorjem - »vzvratnim vitlom« - ali z drugo vleko.

Dimenzije vit1a: širina 2050 mm dolžina 4400 mm višina 2000 mm (z zloženo kabino) višina s postavljeno kabino pa 3700 mm (všteta je tudi rumena rotacijsk a luč) teža vit1a 2200 kg.

Za izvedbo »B« veljajo enaki podatki, le da mora v tem primeru kupec sam nabaviti prikolico in jeklene vrvi s padali.

Na zahtevo kupca lahko vgradimo vitel na dostavljeno prikolico.

Izvedba »A« Kompletna vlečna enota se dostavi na ohišju z vgrajeno zaščitno kabino, ogrodjem, sedežem za upravljalca z vgrajenim ročnim plinom na naslonu in prenosnim sistemom plina v motornem prostoru. .

Pogonsko skupino vgradi kupec sam .

Poleg prevzetega vitla kupec dobi še navodila in priporočila za vgrajevanje pogonske skupine, shemo elektroinstalacije, zaščitno pokrivalo vlečnega sistema in ročico za nateg škarij.

Naše ponudbe v taki obliki so temeljile na poznavanju razmer v aeroklubih in njihovih finančnih zmogljivosti, kajti nekaterim aeroklubom so lahko v veliko pomoč delovne organizacije ter društva.

Na podlagi poizkusne kalkulacije za izdelavo 20 vitlov smo določili naslednje cene : Izvedba »A « 1.200.000 din Izvedba »B« 2.850.000 din Izvedba »C« 3.600.000 din Dokončno ceno bomo določili na podlagi prispelih naročil. Pogodbe bi mor~le biti sklenjene do konca oktobra 84, kar za gotavlja dobavo spomladi 1985. ' Priporočamo, da vse eventualne nakupe izvršite preko VSJ .

Prosimo vas, da se za vse informacije obrnete na: .

SOUR »DURO DAKOVIC«.

R. O. Proizvodl1.i.a transportnih .uredala .

Prodajni odjel 55000 Slavonski Brod

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV

ST. 10

OKTOBER

str. 4

Kako so naši vrli padalci osvojili srebro na svetovnem prvenstvu ste sicer lahko videli in slišali v domala vseh dnevn'ih sredstvih javnega obveščanja -. kar je hkrati lepo in žalostno, saj moramo biti letalci najmanj drugi na svetu, če hočemo priti z dvokolonskim člankom in sliko na naslovno stran kakšnega časopisa ... Vseeno pa se spodobi, da jih po naše pohvalimo tudi v svojem glasilu, zato je naslednjih skromnih pet strani spet posvečeno pogumnim'fantom in dekletom.

Za vse bo zanimiva predstavitev meteorološkega satelita, ki marljivo pošilja na zemljo vremenske slike in podatke. $e zlasti, če bomo v Zvezi res zbrali denar za nakup sprejemnika, ki bi lahko že v prihodnji sezoni služil jadralcem, pa tudi vsem drugim prirediteljem letalskih tekmovanj in srečanj, usodno odvisnih od vremena.

Zmajarji poročajo o državnem prvenstvu, jadraici o evropskem prvenstvu, tu pa je tudi zanimivo poročilo iz Valbrema . V tej številki začenjamo z vrsto prispevkov o letalski medicini, saj je prav, da se vsi seznanimo s to pomembno panogo za varno in uspešno letenje.

Ceprav posnetek na naslovnici ni s svetovnega prvenstva, je vendarle posvečen padalcem. Napravil ga je Mustafa Randi6 med vsakodnevnim treningom mariborskih padalcev in kaže Iztoka Prešerna v trenutku, ko je odskočil spiperja PA-32.

*

str. 10

*

*

*

str. 16

Srebro vredno zlata Letalska pošta Ovremenu - s satel ita II. evropsko prvenstvo v Vinonu Državno prvenstvo na Veliki planini Poročilo z razstave v Valbremu 35. razred SROA Kako visoko?

Sport

4

9

10 14 16 18

20 26

str. 20

1Ce"It

Izdaja Zveza lelalskih organizacij " Slovenije v Ljubljani. Lepi pol 6

-1;

Revija izhaja vsak mesec. razen

julija in avgusta -:.. Gradivo za obJavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Oenarno nagrado prejrfl8 samo avtor fotografije , uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni di.spozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo. motorno letenje . raketarstvo, zmajarstvo in bal",: narstvo. Uredni~tvo si pridržuje pravico skraj~ati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji f:r Uredn i~ki odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc , Stane Bizilj, Janez Brezar , Jože Cuden,

Jurij Franko. Dominik·Gregl . Belizar

K e ršič.

Leon

Mesarič.

Jure

Mežnaršič . Franček

Mordej . Matian Moškon !glavni

in o dgovorni urednik) , Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček f:r Lekto r: Jože Mikec f:r Na-

slov urednišiva: Marjan Moškon . poštni predal 33. 68001 Novo meslo

-1;

Prispevki za objavo v KRILIH morajo bili v

uredni~tvu vračamo ,

najpozneje do 10. dn e v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne raze n barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi

znamkami '" Naslov uprave: Zveza lelalskih organizacij Slovenije. Lepi p016: pošini predal 496 . 61001 LJUBLJANA. l elefon (061) 222 -504 . lekoči račun pri ZLOS . šlev. 50101 -678-51077 . Spremembo naslova sporočile upravi revijele r

str. 26

o bvezn o na pišite stari in novi nasl ov, upravi revije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno f:r Letna naročnina din, cena posamezn e številkef'5adin f:r Lektoriranje rokopisov , grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski cente r Novo mesto.

500

Mračn o in d ežev no ponedeljkovo po po ldne ni ska lil o prij etn ega ra z po lože nj a ča k aj oč ih na letali ššu Alpskega leta ls kega ce ntr a v Lescah. Stevilni prij a telji pada ls t va, d ekl eta, s tar ši, nov in a rji te r preds tavniki ZLOS in Letalsk e zveze Ju gos lav ij e so nes trpn o priča k ova li srebrn e fant e, padalsk o repreze nt a nco Jugoslavij e, ki je na sveto vn e m prve nstvu v francoskem mestu Vichyju osvoj ila srebrno med a lj o v disciplini s kupin s kih

s kok ov na cilj. Reprezen tanco so ses tavlj a li leš ki padalci Branko Mirt, Dyšan Intih a r, D arko Svetin a, Benjamin Sm id in Ro m a n B ož i č. Tehnični vodja je bil Srečo Medve n, kot sod nik je sodelova l Srečko Langus.

Ko t po naroči lu je pre ne ha lo deževati , so nce se je nagib a lo k zato nu tja za T rig lav, ki se je pokaza l v letoš nji prvi s nežn i preo bl e ki in se leske ta l v za h ajaj očem so ncu . Prij etn o razpo lože nj e je za hip zas ta lo, ko se je zas li ša l krik : .. PRlI-IAJ AJO! « Ko mbi se je ustavi l in iz nj ega so poskaka li postavni fantje žareči h obrazov. S s rebrnimi meda ljam i ok rog vratu so obje mali prij a telje, dek leta , že ne in star še. Prvi med njimi pa j e bil Drago Bun č i č- K e n gs, ki jc prav gotovo najzaslužnejši za dos lej n ajvečj i uspe h jugoslova nskega padalstva. Žal je Ke ngs moral os tat i doma in nes trpn o čaka ti na skopa p oroč ila s sve tov nega prve ns t va. Fa nte je m ora l prepustiti vodji, ki nima dovo lj vpogleda v sod obn i padalski špo rt. Vodj a, ki j e bil za to vlogo do l oče n , za to sam ni nič kriv, nerazu mljiva pa je bila od l oči t ev Leta lske zve ze Ju gos lavije. da je določi l a za vodjo nekoga iz Letalske

SVETOVNO PRVENSTVO

Nova Qeneracija letalskih

yoja~i~

mzemrlev V vrstah jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe so 1. oktobra dobi li novo generacijo leta lsk ih vojaških inženirjev in magistrov tehničnih znanosti. Slovesno promocijo so opravi li v poveljstvu voj nega letalstva v Zemunu , udeležili pa so se je predstavniki ZSLO, elektroteh niške in strojne fak ultete v Beogradu, letalsko-te hniške vojaške akadem ije, povelj stva vojnega letalstva in prijatelji in svojci diplomiranih inženirjev in magistrov.

S slovesnim s reča njem so počastili tudi spomi n na 18-letnico letalsko-tehniške vojaške akademije. Povprečna ocena razreda je bila 7,72, prvi po lestvici pa je bil kapetan 1. razreda Dragan Simic s povprečno oce no 9,27.

(Tanjug)

zveze Srbije, ki se je s fanti prvič seznani l šele na pripravah v Lescah nekaj dni pred odhodom na svetovno prvenstvo.

Veliko o poro so imeli fantje v Srečku Medvenu, ki je sam komaj zmogel vse naloge trenerja , psihologa, zdravnika in še kaj , med drugi m tudi naloge vodje YU ekipe, ker uradni vodja ni znal nobenega tuj ega jezika.

Iz pripovedovanja srebrnih fantov na slavju v letališki rest av raciji je bilo podoživeto raz položenje in navdu še nje, ki je vlada lo na tekmovali šču svetovnega pr vens tva in tudi povsod , kjer so se pojavi li jugoslovanski reprezentanti. Že pred odhodom na svetovno prvenstvo v Vichy , ki leži v osrčju Francije, je bilo dogovorjeno, da je cilj repreze ntance doseči kar naj boljši rezultat v s kupinskih skokih na ci lj , ki postajajo vse bolj pa rad na disciplina svetov nih prvenstev in drugih velikih mednarodnih tekmovanj. Medaljo v tej disciplini si zato želi vsaka repreze ntanca. Napetos t in živčnost pa je zato v tej disciplini toliko večja. Vedeli smo, da naši fantje, če imajo dober dan, znajo skoč iti tudi šamp ionsko. To so dokaza li že na mnogih tekmovanjih doma in v tujini z zmagam i in o dličnimi dosežki. Prav zato sta bila zbranost in vzdušje v ekipi usm erjena v skupins ke skoke na cilj. Za vzdrževa nje tak e zbranosti je bi l potreben ve lik psihološki napor in pri te m so fantje najbolj pogrešali svojega trenerja »Kengsa «.

Medalje občine Radovljica za srebrne padalce ALe Lesce .. Po radiu ln časopisih smo zvedeli, da ste na 17.

Svetovnem padalskem prvenstvu v Franciji v skupinskih skokih na cIII dosegli kot reprezentanca Jugoslavije Izvrstno drugo mesto. To je doslej največji uspeh jugoslovanskega padalskega iporta. V Imenu skupičine občine Radovljica ln v svojem Imenu vam za ta odličen dosežek Izrekamo Iskrene čestitke ln v zahvalo za ta uspeh je občinska komisija za odlikovanja sprejela soglasen sklep, da se vsem petim članom ALe Lesce ln obema trenerjema podeli občinsko priznanje medaljo skupičine občine Radovljlca«, je v sredo 19. 9. 1984 v Radovljici dejal predsednik skupičine občine Radovljica Boris Setina. Medaljo občine so sprejeli tekmovalci, ki so osvojili srebrno kolajno: Darko Svetina, Branko Mirt, Duia.!1 Intihar. Benjamin Smid.J Roman Božič ln. trenerja Drago Bunčič ln Srečo Medven (slika v naslovu: Franc Perdan).

Na tem svetovnem prvenstvu je sodelovalo 26 državnih reprezentanc in nobena država, ki ima vrhunsko padalstvo, ni manjkala. Med dekleti je tekmova lo 14 reprezentanc, Jugoslavijo pa je zastopala kot posa meznica Svetlana Simič, letošnja državna prvakinja.

Prisotnost vseh svetovnih padalskih asov je zato ustvarila pravo naelektreno ozračje in enkra tn o prijateljsko in športno povezovanje med reprezentancami , ne meneč se za to, s katerega konca sveta so doma in v kakšnem družbenem redu. žjvijo. Vzor temu so bili prav sovjetski, ameriški in naši reprezentanti.

Začetek tekmovanja v skupinskih skokih na cilj je bil prav presenetljiv. Naš Intihar je skoč il samo en centimeter od cilj a, B ožič, Svetina in Mirt pa so skoč ili v ničlo . Prevz~li so vodstvo pred Kanado, Avstrijo in Svico. Zaradi neprimernega vremena za skoke na ci lj, pihal je zelo' neprijeten, močan in zvrt in čen veter, so nada ljeva li z drugo serijo šele čez šest dni, vmes pa so oprav ili več in o fig ura tivnih skokov. Naši so v drugi in tretji seriji skakali nekoliko slabše, posebno še v tretji , ko so zbrali Il cent imetrov, vendar so zaradi odlične prve serije ostali še vedno v vodstvu z 19 cen timetri pred Sovjetsko zvezo, ZDA in Avst rij o, vendar samo s prednostjo enega centimetra. Četrta serija je bilo polfinale devetih najboljših ek ip za določitev petih najboljših , ki se pomerijo za medalje v zadnji, peti seriji .

Napetost je bila na vi.š ku. Sovjeti so skoč ili na sedem centimetrov, naši pa na deset, in nas prehitelj za dva centimetra.

Najboljši pa so bili Svicarji s tremi centimetri in so skupaj s Sovjetsko zvezo in 27 centimetri prevzeli vodstvo. Naši so pred zad nj o, peto serijo delili tretje in četrto mesto z ekipo Združenih držav in z 29 centimetri. Avstrijci so s kočili sla bo.

Zbrali so kar 13 centimetrov, ka r jih je potisnilo na peto, zad nje mesto. Ker na medaljo niso več upali, so bili za zad nj o serijo sproščen i in dosegli najboljši rezultat z dvema centimetroma. To pa je bilo ob koncu prave drame. dovolj za bronasto medaljo. Vodilni Svicarji so naredili ve liko napak, zbrali 60 cen timetrov .in osta li so sa mo peti. T udi . Amerikancem je bila peta serija najslabša. Medalja jim je bila dosegljiva sa mo, če bi naši ali Sovjeti skočili na več kot deset centimetrov.

Večtisočglava množica je bučno nav ijala za naše fa nte. Ko je poletel helikopter nad športni štadion, kjer je bila tudi ci ljna točka, s tremi zadnji mi reprezentancami , sovjetsk o, ameriško in jugoslovansko, je bila napetost na višku.

JAT bo kupil

dve letali boeing 737-300 Jugos lova nski ae rotra nspo rt bo kupil dve letali boe ing 73 7-300.

Po godba o na kupu tc h letal, kot tudi pogodba z lo ndo nsko ba nk o, ki bo na kup fina ncirala , sta že podpisa ni. To so sp o r očili na tiskovni ko nfere nci v J a tu . Doba va prvega letala boeing 737-300 je po bese da h ge nera lnega dire kto rja J a t Mila na R a d ojči č a pred vide na za julij prihodnje leto. Če z kak mese c bo v pr omet u še drugo letal o te vrste . Z do bavo letal pa najbrž ne bo konec sodelova nja med Boeingo m in J atom.

N ač rt oval i so na m reč, da bod o v letu 1986 kupili še dve letali te vrste in ta ko na dalj eva li zamenja vo J ato ve fl ote v evrosredozemskem prometu, zdaj jo sestavljaj o letala D C-9 in boe ing 727.

(Ta njug)

Te tri e kipe so v za dnj e m s ko ku o dl oča l e o vse h tre h med a lj a h . Pred odsko ko m so si vse tri re preze nta nce po d a le ro ke in zaže lele vsa ke mu najbo ljši uspeh. Za res se zdi pri s rč n o, če s i n aj večji nas pro tniki v šp o rtni .te kmi zaže lij o dru g dru ge mu najbo ljši us peh. Prvi so o d s k oč ili Sovj eti in dos k oč ili na pet ce ntim etr ov, za njimi pa A me r ika nci na d eset. T ako so o vse m o dl oča li v za dnj e m s ko ku sve t ov nega

pr ve ns tva prav na ši. Do seg lj iva je bila vsa ka od tre h medalj a li pa tu d i nob en a. če bi sko č i li tako ko t Švica rj i.

Vsi 'o bili na noga h in /.a dr Žl:va li dih .

Pog ledi so b ili uprti v štiri pada la s tr o bOJni co in pe to kra ko. Ko je d os k oč il če trti Ju gos lova n, je šta di o n za bu bi l.

Naš i so s k oč ili sa mo ce ntim e te r slabše o d sovj etol' in osvoj ili s reb rn o med a ljo.

Bro n so s r eč n o pob ra li na ši seve rni sosedj e Avs t r ij c i, najby lj pa so b ili ra /.oča r a ni A m e ri ča ni in Sv icarj i.

Naj večj e razoč ar a nj e so d oživdi Fran coz i. Že vrsto let so '1' vrhu sve tov nega pa d a ls tva in so z vd ik imi Žl: lj a mi pri čakova li na d o ma če m te re nu tudi e no o d med a lj . V tretji se riji pa so skoč ili ka r d ese t metr ov o d c ilj a in se u vrstili na za dnje , 26. m es t o. Ena ko se je zgodil o n aj večjim favo rit o m Kitaj ce m . ki so se u vrstili na 24. mesto .

Svetlana Simič je zasedla na svetovnem prvenstvu 61. mesto v skupni uvrstitvi, najboljh pa je bila v skokih na cilj - devetinitirideseta (Foto: L. Mesarič)

V p osa mi č ni k o nkure nc i so naš i pri če­ li s la bše k o t v sk u p ins kih s ko kih . Intih a r je d os k oč il že v pr ve m s k o ku na šest ce ntim etrov in vse h upov za uv rs tit ev m cd najb o ljše je bil o ko nec. V nad a lj eva njuj e s ka ka l d o bro in j e im el po d ese tih s k o kih sa m o d ese t ce ntim e trov, to pa j e na ko ncu za d os t ova lo sa m o za 3 1. m es to mcd 127 tek mova lci. D o bro se je d rža l Mirt .

Po če trt e m s ko ku j e bil še peti z dve ma ce ntimetr o ma in ka ndid a t za med a lj o . v pete m pa j e d os k oč il na pet ce ntim etr ov in b o rba za medaljo je š la po vo di. S šestim s ko ko m v ni č l o s i je nat o p rib o ril nas to p v po lfin a lu , v sedm e m pa je s pet bil s la bši 7. os mimi ce ntim et r i in se ni u vrs til v fina le m cd šes te rico, k i se j e bo ril a za medalj e. Na ko nc u j c pos tal zma goval ec

SVETOVNO PRVENSTVO Skupinski skoki na cilj uvrsti- država tev

JCJi!lL,.

7

finale

skupaj (m)

rezultati serij v cm I 2 3

4

5

Moški (26 ekip) Sovjetska zveza Jugoslavija Avstrija ZDA Švica

I 2 3 4 5

0,32 0,35 0,36 0,39 0,87

7 I 6 9 6

9 7 3 5 10

4 II 12 6 8

7 10 13 9 3

5 6 2 10 60

0,33 0,41 0,42 0,54 1,60

7 6 10 8 9

2 II 9 14 13

II 9 19 10 24

9 8 4 8 100

4 7

Ženske (14 ekip) Sovjetska zveza Kitajska Nemška DR Madžarska

I 2 3 4 5

ČSSR

Skoki na cilj -

°

14 14

posamezno

uvr-

dr-

k ončn i

sti- tekm ova lec tev

žava

rezul!.

rezultati p osamezn ih skokov v cm ' 12345678

(m)

Moški (128 tekmovalcev) I Sergej Skouropat SZ 2 Dirk Boidin BELG 3 Silvio di Tecco IRAL 21 Bra nko Mi rt YU 31 Dušan Intihar YU 59 Darko Svetina YU 88 Benjamin Šmid YU 101 Roman Božič YU

0,036xO v osmih sko kih 0,036xO v osmih skokih 0,046xO v osmih skokih 0, I 5 I I 5 80, I 6 I I 2 0,13 3 I 9 - - 0,21 4 17 - - 0,3 I 26 I I 3 - - -

° °° ° ° ° °°- ° ° °°

Ženske (68) Mei Yu Elena Subočeva Tiačong He Svetlana Simič

I 2 3 49

0,054xO 0,073xO 0,084xO 0,42 4

KIT SZ KIT YU

v osmih skokih v osmih skokih v osmih sko kih 21 6 8 3 - - -

Figurativni skoki z 2000 m uvrstitev

tekmovalec

država

sku paj sek.časi

v posamezn ih serijah I 2 3 4

Moški I 2 3 4 5 57 95 97

Nik olaj Ušmajev Gerd Harzbecker Rona ld Eilenst ein Jean Derrnine

SZ

28,84

7,23

6,79

7,99

6,83

NDR

29,04

7,29

7,12

6,84

7,79

NDR Fran.

29,45 29,91

7,49 7,56

7,54 7,05

6,88 7,42

7,54 7,88

SZ Y21 YU YU

30,28 8,20 7, 10 7,49 9,39 8,85 8,97 32,28 10,94 10,49 10,8 5 32,96 10,20 11,57 11 , 19

7,49

Vjačeslav

Valunass Be nj am in Šmid Roman Božič Dušan Intihar

Drago Bunčič »Kengscc je najzaslužnej!il za veliki uspeh jugoslovanske ekipe na svetovnem prvenstvu (Foto: L. Mesarič) in svetovn i prvak sovjetsk i tekmova lec Sergej Skouropa pred Belgijcem Dirkom Boidinom , bron je osvoji l Ita lijan Silvio di Tecco. Francozi, veliki favoriti, so tudi tu os ta li brez medalje. Njihov bivši sve tovn i prvak Jean Derrnine je bil še le osmi, večkratni svetovni prva k Nikolaj Uš maj ev pa si je delil s 13 centimetri 21. mesto z našim Darkom Svetino, ki si je boljšo uvrsti tev zapravil že v peti ser iji z doskokom na devet cent imetrov. Enako se je godilo Benjaminu Šmidu, ko je v petem skoku po treh za p orednih ni č l a h doskočil na 17 centimetrov. Največ smole pa je im el Roman Božič, k er je že v prvem skok u zgrešil cilj za 26 ce ntimetrov, na koncu pa je bil z 31 centim etri na 101. mestu. Smid je bil z 21 centi metri 88.

V figurah so bili naši slabši. Zaostajali so kar za dve do tri sekunde za najboljšimi. Za izboljšanje teh dosežkov bo treba še ~eliko delati . Najbo ljši med naš imi je bil Smid na 57. mestu. Po novno je postal sve tov ni prvak v tej disciplini Nikol aj Ušmajev, ki je za res izrede n in težko dosegljiv. Nastop v Franciji mu je bil že sed mi na sve tov nih prvenstvih.

Za izreden uspeh je treba šteti tudi osmo mesto naše reprezentance v skupni razvrstitvi, za njimi so os ta le veliko bo lj slav ne reprezentance. V kom binacij i posmeznik ov pa je bil naš najboljši Branko tytirt na 65. mestu, 66. je bil Intihar, 79.

Smid, 85. Svetina in 104. Božič. Zmago-

SVETOVNO PRVENSTVO 99 107

Darko Svetina Branko Mirt

YU YU

34,05 13,24 11 ,12 9,81 34,89 9,62 13,59 11,48

NDR ZDA SZ YU

30,28 7,95 8,02 7,11 30,38 7,61 8,06 7,54 30,73 7,63 7,27 7,87 40,39 15,27 12,34 12,78

Ženske Barbara Harzbeckeker' Helen Benet ' Elena Borkova Svetlana Simič

2 3 62

Generalna razvrstitev posameznikov uvrstitev

I

5 65 66 79 85

104

kombinacija skupaj

država

tekmovalec

MOŠKI (128 2 3 4

7,20 7,17 7,96

+ 8 izven

cilj

figure

t očk

4

3 4 5 6 9 107 97 57 99 95

7 12 14 15 16 128 128 145 158 196

I 5 9 62

7 lO 15 III

konkurence)

Ronald Eilenstein Jean Dermine Viačeslav Valunas Clifford Jones Kolesnik Branko Mirt Dušan Intihar Benjamin Šmid Darko Svetina Roman Božič

NDR Franc.

SZ ZDA SZ YU YU YU YU YU

8 9 9 7 21 31 88 59 101

Ženske I

2 3 61

Barbara Harzbecker Cheryl A. Sterns Rondrong Li Svetlana Simič

Končna

uvrstitev

razvrstitev ekip -

ekipa

NDR ZDA KIT YU

6

5 6 49

kombinacija cilj posam.

točk

cilj skupaj

I 3

I 3

Moški (26 ekip) I

2 3 4 5 6 7 8 9 lO

SZ ZDA NDR Avstrija Anglija Poljska ČSSR Jugoslavija Kanada Francija

5 II 6 12 4 9 19 2

2 II 12 9 4 12

6 5

I

3

4 13

10 20 25 26 27 28 30 32 33

3 8 6 20

2

7 26

Ženske (14 ekip) I 2 3 4 5

SZ NDR KITAJSKA ČSSR ZDA

2 3 I 7 4

I

2 8 4

5

I 3 2

5 8

4

8 II 16 17

Trener Srečo Medven je Kengsu v veliko pomoč na treningih ln tekmovanjih, na svetovnem prvenstvu pa je garal za trII Najtežjo nalogo je Imel v vlogi psihologa (Foto: L. Mesarič) valec in svetovni prvak pa je postal Vzhodni Nemec Ro na ld Eilenstein, Francoz Jean Dermine pa je z drugim mestom osvoji l za Francijo edino medaljo.

Srebrna medalja jugoslovanske reprezentance je ob izredni udeležbi najboljših padalcev sve ta uspe h, ki ne obvezuje samo tekmovalce, ampak predvsem celotno letalsko orga ni zacijo, da bo omogoč il a take pogoje za treninge, da bi naši fantje dosegli na prihodnjem svetov nem prvenstvu vsaj podoben uspeh, če že ne medalje. Čes titk e za meda ljo pa veljajo vsem tekmovalcem in obema trenerjema, predvsem Dragu Bunčiču in Srečku Medvenu ter sodniku Srečk u Langusu.

LEON MESARIČ

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION AIR 11AIL oVIA AEI o

»Protein sport« novi proizvod tovarne »Galenlka«

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861 ·411

iDovakokna

kombivak okna

okna I polkni gibljiva po1lma

notranja vrata vhodna vrata f:~alna vrata

• lire! profili

1amelirane ploi&t

Delovna organizacija »Galenika Lekovi« nam je pred kratkim poslala informacijo o novem preparatu »PROTEIN SPORT«, namenjenem predvsem vrhunskim športom. Protein sport vsebuje proteine, ki so pridobljeni iz beljakovin jajc, mleka, soje, itd., ki dajo dobro razmerje vseh esencialnih aminokislin glede na naravni optimun in zagotavlja visoko biološko vrednost preparata. Ta preparat je izreden proteinski dodatek hrani, ker je mogoče športnikom dati proteine brez masti v lahko prebavljivi obliki. Učinki uporabe pridejo do izraza pri regeneraciji organizma po vajah moči, ker se z njim lahko hitro nadomestijo potrošeni proteini. Z uporabo tega preparata je ob adekvatnih vajah možno povečati mišično maso, mišično moč, elastičnost, skočno moč itd. Protein sport je v obliki »instant purita« z okusom banane (lahko tudi drugih arom) in se ga lahko uživa raztopljenega v vodi (v obliki goste kaše), ali pa kot dodatek raznim napitkom kot so mleko, sokovi itd. Uživa se dve uri pred treningom ali neposredno po treningu in kot dodatek pri obrokih (zajtrk, kosilo, večerja) .

Proizvodna cena znaša 1.700,00 din za zavoj, težak 700 gramov. V ceni ni upoštevan osnovni davek na promet, ki znaša 17,4o/a..

TOMO LEVOVNIK sekretar strokovnega sveta za vrhunski šport

PONUDBA & POVPRASEVAN.lE V tej rubriki brezplačno ob...,.

ljamo oglase, ki niso daijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelar_ področje. Oglase polil;'jte .....

Ilov uredhiitva: Marjan Molkon, DP. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam tovarniško izdelanega zmaja, boljših karakteristik in nekaj materiala kot je dakron, cevi in žične plete ne vrvi.

Tel (064) 47688.

Prodam zmaj Firebiro - Sieranon.

Jože Jošt, Čreskova 33, 63203 Strmec.

Prodam že preizkušene letalske modele: CESSNA 182SKYLANE, razpon kril 220 cm, FL Y - BOY model - nizkokrilec, razpon krill60cm,jadralni model - razpon kril 290 cm in nekl!.i kosov balse. Vidmar, tel. 061 722-173, doplodan.

Sovjetski vesoljci doma po 237 dneh Sovjetski vesoljci Leonid Kizim, Vladimir Salovljev in Oleg Atakov so se po 237 dneh, ki so jih preživeli v vesolju, 2. oktobra vrnili na Zemljo z vesoljsko ladjo Sojuz 3. Hkrati so uradno sporočili tudi, da so opravili več kot 500 različnih poskusov in da se dobro počutijo. Ta sovjetska vesoljska trojka je s svojim enkratnim bivanjem na sovjetski vesoljski postaji .. Saljut 7-Sojuz T II" postavila nov svetovni rekord neprekinjenega bivanja v vesolju.

(Tanjug)

Za A 320 tudi Jugoslavija Pri izdelavi letal Airbus A 320 se bo delež dobav zahodnonemških izdelovalcev povečal od sedanjih 17 na 25 odstotkov v proizvodnjo sestavnih delov za to letalo se vključujejo tudi podjetja iz Avstralije, Indonezije, Jugoslavije in Kitajske.

ovremenu

Vreme je pogosta tema vsakodnevnih pogovorov, še posebno med letalci. Med vrsto pripomočkov za spremljanje meteorološke situacije in za natančnejšo napoved zasluži v zadnjem času še posebno pozornost sprejemnik slike iz meteoroloških satelitov.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki je specializirana organizacija Združenih narodov (UNO) in združuje 149 držav, je v okviru programa tako im. »Svetovno meteorološko bdenje« (World Weather Watch) dala pobudo za izstreljevanje meteoroloških satelitov, kar naj bi doprineslo k razširitvi in izboljšanju spremljanja globalnega vremenskega dogajanja.

Te satelite delimo na: a) geostacionarne, ker se gibljejo na višini 35.900 km z enako kotno hitrostjo kot se vrti Zemlja in jih je pet (glej sliko 1) in se vsi nahajajo nad zemeljskim ekvatorjem. b) polarne, ki krožijo okrog Zemlje po orbiti, paralelni z zemeljskimi poldnevniki, od severa proti jugu oz. od juga proti severu na višini od 800 km do 950 km. Teh satelitov je trenutno devet in so ameriške proizvodnje tipa TIROS in NOAA in sovjetske proizvodnje tipa .

METEOR. Na satelitih je vrsta instrumentov in aparatur, ki služijo za zbiranje informacij, njihovo preliminarno obdelavo na

s satelita satelitu, za pošiljanje podatkov sprejemni postaji na Zemlji, prenos informacij iz enega centra v druge, za kontrolo delovanja satelita, popravke položaja satelita in seveda vrsta sončnih celic, ki oskrbujejo satelit z energijo.

Geostacionarni sateliti imajo poleg ostalega tudi nalogo prenašati meteorološka obvestila in služijo kot telekomunikacijski sateliti.

Osnovna aparatura satelitov za sprejem meteoroloških slik je radiometer, to je nekakšno »elektronsko oko« satelita, ki preiskuje zemeljsko površino in njeno atmosfero in beleži sevanje, ki ga Zemlja oddaja oz. odbija. V uporabi so večka­ naini radiometri, ki beležijo sevanje dveh različnih valovnih področij pri polarnih satelitih in treh oz. več različnih valovnih področij pri geostacionarnih in tako prihajajo na Zemljo dve, tri ali več različnih slik hkrati, od katerih ima vsaka svojo posebno vlogo pri spremljanju in spoznavanju meteorološke situacije.

Prvo valovno področje, na katerem radiometer beleži sevanje, je od 0,4 do 1, 1 mikrona - to je v območju vidne svetlobe. Drugo valovno področje je v območju infrardeče svetlobe valovne dolžine od 10,5 do 12,5 mikrona in tretje v območju absorbcije vodne pare od 5,7 do 7,1 mikrona. Poleg radiometra imajo nekateri sateliti še dodatno opremo, kijo sestavljajo magnetometer, senzor za X žarke in merilnik sončnega vetra.

METEOROLOGljA

Ameriška letala prestregla sovjetska Ameriška vojaška letala so prestregla dve sovjetski izvidniški letali, ki sta se vzhodni ameriški obali približali na 160 kilometrov.

Po izjavi predstavnika obrambnega ministrstva so lovci iz vojaškega o por i šča Langley v Virginii prestregli sovjetski letali TU-05, ki jim pravijo tudi "medvedi", 29. avgusta, ravno ko sta vdrli v ameriško obrambn o z rač­ no cono.

Kadar pride do takega incidenta, poveljstvo ameriške letalske obrambe za hteva od tujih letal, naj se indentificirajo, nakar jih ameriška letala pospremijo iz svojega zračn ega prostora. Ameriški vojaški strok ovnjaki menijo, da sovjetska letala na teh poletih opazujejo premike ameriške mornar ice.

Kot dodajajo, sta omenjeni dve sovjetski letali po tem incidentu odleteli proti Kubi.

(Reuter)

Za naše območje so od polarnih satelitov pomembni NOAA 6, NOAA 7 in delno NOAA 8 (vsi ameriške proizvodnje) in sateliti druge generacije iz serije METEOR (sovjetske proizvod nje), ki krožijo na višini 850 km in imajo obhodni čas 102 minute . Od vsakega od 8polarnih satelitov lahko sprejmemo . sliko z ločljivostjo 1,1 km štirikrat v 24 urah - dvakrat podnevi in dvakrat ponoči. Podnevi lahko izbiramo med vidno in infrardečo sliko, ponoči pa nam je na voljo le infrardeči posnetek zemeljske površine. Dva zaporedna obhoda satelita sta premaknjena za 25,5 stopinj zemeljske dolžine in ena od obeh slik boljše prikazuje naše območje , ker je tedaj satelit bliže nam . N ata nčen prehod polarnih satelitov se da razbra ti iz pose bnih efemerid, ki jih redno oddaja angleški center G FL na va lovnih dolžinah od 4489 kHz do 14356 kHz in se jih da sprejemati z navadnim faksimilnim sprejemn i kom.

Od geostacionarnih satelitov je za naše področje pomemben METEOSA T 2, ki je last Evropske Vesoljske Agencije (ESA) in je julija 1981 zame njal »utrujenega « predhodnika METEOSA TI , ki je opravljal svoje naloge od decembra 1977 do novembra 1979 in danes opravlja svoje naloge le kot telekomunikacijski satelit.

Nahaja se nad Gvinejskim zalivom v točki (O , O) 35900 km visoko, komandni center in hkrati ra ču n ski center za obdelavo njegovih zbranih podatkov pa se nahaja v Darmstadtu v'ZR Nemčiji. Osnov-

ni koristni tovor METEOSA Ta je zelo radiometer, s poregistrira temperaturno stanje Zemlje na infrardeče m področju in v področju absorbcije vodne pare z l očlj ivos tj o 5 km, na vidnem področju pa z lo čljivo stjo 2,5 km. Za ilustracijo naj p ovem, da je senzor za vidno svetlobo velik 250 x 250 mikro nov, za infrardečo pa komaj 70 x 70 mikronov. V sklop u radiometra sta dva senzorja za vid no in trij e se nzorji za' infrardeče podro?je. natančni trikanaini m očjo katerega se

Satetit je cilindrične oblike širine 2,1 m in visok 3,195 m. Od skupne teže 293 kp ob start u satelita, ki bo posto po ma padla na 245 kp, tehta radi o meter 61 kp. Satelit se vrti okrog svoje osi s hitrostj o 100 obratov na mi nuto . Teleskop radiom et ra je gibljiv in se pri vsakem obratu satelita pomakne za kot 0,0072 proti severu, kar povzroči pomik pasu, s katerega satel it sprejema sliko za 5 km proti severu. Po sprejemu 2500 linij se teleskop radiometra vrača na zače tni položaj in po petih minutah ponovno pri č n e s sprejemanjem sli ke z Zemlje.

Slika se linija za linijo oddaja na Zem lj o v ESOC (European Space Operatio ns Centre) v Darmstadtu, kjer se v digitalni o bliki shra ni na magnetne trakove in pripravlja za računalniško obdelavo. Preden so podatki pripravljeni za o bdelavo, morajo skozi več faz kontrole tako, da se odpravijo vse more bitne napake, ki nastanejo pri snema nju iz na} različn ejš ih vzrokov.

QOE5-E (USA)

METEOSAT (ESA)

'" _"-'r---- +- ~

.-~

70· W

. o·

35.900 km

1400E

Slika 1: prikaz poti polarnih satelitov ln položaja geostaclonarnlh satelitov z z njihovim poreklom ln natančnim položajem nad ekvatorjem

fCefLIf 12

01. Cl. El

METEOROLOGljA

DB.ca.EU

D9.C9.E9

Slika 2a: satelit METEOSAT obratuje 24 ur tako, da zemljlno hemlsfero podaja v devetih sektorjih

Po končani kontroli se oddelijo slike posameznega valovnega področja in se uredijo pravilno glede na položaj na Zemlji v času snemanja - ta postopek se imenuje »navigacija slike«. Tako je slika pripravljena za nadaljnjo meteorološko obdelavo, pri kateri se iz celotne mase podatkov oddelijo in podrobno preučijo samo pose bno zanimivi za meteorologijo.

Tako obdelana slika je še enkrat prekontrolirana in dodatno označena s konturami kontinentov in pre sečišči vzporednikov in poldnevnikov na vsaki h 10 stopinj v obliki križcev in taka slika za vsako posamičn o valovno področje se vrne na satelit, ki jo posreduje pora bnikom na Zemlji .

Celotno sliko polovice zemeljske oble, ki jo zajame satelit - glej sliko 2 - posname vsake pol ure in jo v skladu z urnikom na sliki 3 pošilja porabnikom na Zemlji. Številke v urniku nam povedo kateri kvadra nt daje v določeni minuti, oznake C, O in E pa povedo ali je slika v vidnem, infrardečem ali v področju efekta vodne pare. Čez dan imamo možnost sprejeti povečano sliko našega območja - v urniku oznaka C03 v vidnem področju. Na 1. kanalu s frekvenco 137.500 MHz imamo tako možnost stalno spremljati vremenske procese in pojave. Na 2. kanalu s frekvenco 134.000 MH z pa Meteosat oddaja le občasno in tam lahko sprejmemo: .

Celotno sliko zemeljske oble v želenem področju, meteorološke karte, posa mezna poročila in še sliko južne in severne

Slika 2b: v določenih urah oddaja METE OSAT dvakrat povečano Apanljo, del Franclje, Irsko ln Anglijo (C02) v drugih pa Jugoslavijo, Italijo, ZRN, $vedsko ln Norveiko (C03)

•• I

I

--:?-:i

' 0' Slika 2c: s polno črto je označeno območje, kjer lahko sprejemajo sU ko z METEOSATA, s prekinjeno črto pa območje telekomunikacijskega dosega r

Amerike, ki jo Meteosatu posreduje a meriški satelit GOES E. Frekvenci obeh kanalov, ki smo jih navedli, nastavimo na sprejemniku, ki je del sistema za sprejema nje satelitsk e slike in se sestoji iz: antene za sprejem geostacionarnih satelitov, antene za sprejem polarnih satelitov, sprejemnika, konverterja in TV monitorja, ta najosnovnejši sistem pa lahko dopolnimo z različnimi sistemi za shranjevanje in zapisovanje slike.

Za ljubitelje tehnike bom navedel malce bolj natančno , kako poteka prenos signala. METEOSAT oddaja z dvema 6{)-watnima oddajnikoma na dveh kanalih: 1. kana l 1.694,5 MHz in 2. kanal 1691 ,0 MHz. Video signal je AM OSB moduliran, podnosilec 2400 Hz pa frekvenčno modulira nosilec na 1,7 G Hz. Signal iz satelita 1,7 G Hz pride do parabolične antene premera 1 m in nato do GaAs FET predojačevalnika v konverter 1,7 GHi na 137

KetL.413

METEOROLOGljA 0

2

KANAL

rRp;KV E NC~

ORA ~

OllA

l.Y.GAL!

1 34. 000 MI/ z I MMAGI N I

R~VI!RSE

NORMALE

SOLARl!

: 02.10

01.10

tRY

: 02 . 30

IRR

REVE lISE

: 04.58

: Ol. 38 03 .58

CTH

NORNA U:

: 05.30

04.30

O/TOTU

NOHNAL!

: 05 . 34 ua.06

04.34

WEFA

ru;VKRSE

07.06

Wn'A

NORMALA NOHJ4AU:

R!V!RSI

08 . 18

07.1!J

O/TOTAL

OB.30

07.)0

IHY

\{f.VF.IISK

08 . 34

07.34

IRR

RF-VERZE

08 . 38

07.3t!

[/TOT AL

NORMALE

10 .06

09 . 06

WEF A

R!VERSE

10.18

09. It!

TR ST

REVF.RSK

10.58

09.58

CTH

NORMAU:

11.30

O/TOTAl.

NORMALE

ll.34

10 . 30 10 . 34

NORMALE

11.38

10 . 38

E/TOTAL C/TOT AL

13 .26 14.18

11. 26

MESS.

REVIRSI

13.18

14 . :lIl

13.38

O/TOTAL E/TOTAL

NORNAU: NORNAU:

14 .46

13 .46

C/TOTAL

NORNAU:

15.06

14. 06

NORD AKER ICA :

REVERSE

15.18

14 . 18

O/TOTAL

NORMALE

15.34

14 . 34

C 8

NORMALE

15 .38

14 .38

C 9

NORNAU:

16 .18

15.18

Tl!ST

IU!VERSK

I li . 58

15 . 58

CTH

NORMALE

17.30

16.30

O/ TOTAL

NORNAU

17.34

16 . 34

I /TOT AL

NORMALE

17. 38

16 . 38

C/TOTAL

NORMAU

18.30

17 :'30

WEF A

Rl!VERSl!

19.18

18.18

!lESS.

IU!VERSE

20 . 30

19 .30

l RY

IU!VERSI

NORNAU:

20.34

19. 34

, ,

I RR

REVI!RSI

21.30

20.30

:

WKJo~ A

NORIW.I

2 1. 06

' WlF~

IU!VI!as.

22 . 06 22 . 18

.,

,

21. 18

lIONOS.

22.58

21.58

CTH

NORMAU

23 . 30

22.30

D/TOTAL

NORMAU

,0

KANAL

FRF.IVt:NCA 137.500

MHz

MHz (predojačeva ln ik in konverter sta v antenskem sk lopu). S koaksialnim kablom je spojen s sprejemnikom z dvojn im mešanjem, prireje nim za sprejem meteoroloških signalov (sporoči l) geostacionarnega ali polarnega satelita. PLL sintetizator omogoča sprejem med 130 in 140 MHz v korakih po 10 kHz. NF signal frekvence 2400 Hz je la hko posnet na magnetofonski trak a li direktno spojen z video konverterjem, ki omogoča pretvorbo tega signala na TV zaslonu preko modulatorja na enem od UHF televizijskih kanalov.

Oddajani format je tipa WEFAX, modificira n z 800 piksli (800 točk v vrsti in skupaj 800 vrstic, kar pomeni 640.000 točk) . Ker ima TV ekran samo 512 vrst, lahko vidimo hkrati samo to likšen del celotne slike in od naše volje je odvisno, kateri del slike bomo shranili v spomin (128 . kB), oziroma »za mrzni li« na ekran u.

O tem, kakšne sli ke la hko sprejmemo in, kako jih to l mačimo, pa v naslednji številki.

MI RAN FE RLAN

Prvi posameznik z balonom preletel Atlantik Amer i ča n Joe Kittingen je prvi človek, ki je sam v balonu preletel At lantik. 14. septembra je vzlete l iz Caribouja v državi Massachusetts in je po več kot 80 ura h letenja prista l v Genovskem zalivu v Italiji. Kittinger je v svojem balonu, ki ga je napolni l s helijem, letel s povprečno hitrostj o 55 kil ometrov na uro na višini okoli 5000 metrov.

Doslej najdaljŠi vesoljski sprehod Sovjetska veso ljca Leonid Kizim. ki je tudi poveljnik vesoljske postaje Saljut 7, in Vladimir Solovljev, sta 8. avgusta opravila najdaljši sprehod po vesolju. Postajo sta zapustila ob 12.46 po moskovskem času , v vesolju pa sta ostala pet ur. To je bil že šesti vesoljski sprehod med šestmesečnim bivanjem v vesolj u. Kozmonavti so doslej zu naj . ladje prebili 22 ur in 50 minut.

(AP)

IU!VlRSI

Slika 3: urnika posameznih oddaj METEOSATA na 1. ln na 2. kanalu. Okrajiave pomenijo: C - vidna slika, D -Infrardeča slika, E - slika efekta vodne par~ , MM all MESS. sporOČila, TM all MONOS. - monoskop, TG all TESTtest, IRZ - Severni Atlantik, IRY - Severna Amerika, IRR - Juina Amerika, WEFA - karta Izobar

Francoski Pegase C, ki je prepričljivo zmagal v standardnem razredu, je Iz hlie CENTRAIR/PEGASE, ki se postavlja tudi z zanimivimi zaključki Kril na Pegase III (na sliki v naslovu)

V Kamerunu novo mednarodno letališ~e - V kamerunske m glavnem mestu Yaoundeju bodo ob fina n čni podpori mednarodnih organi zacij v kratkem za čeli graditi novo med.. narodno letališče. Mednarodna organizacija za potniški letalski promet in agencija OZN za razvoj sta na mreč odobrili Kamenmu 1,300.<XXl dolarjev posojila, to pa je tretjina vsote, ki jo potrebujejo za uresničitev projekta.

(Kinhua)

Challenger bo francoskim vesoljcem poletel februarja

S

Na sedežu NASA so d a bo februarja prihodnj e leto poleg petih ameriških vesoljcev z ra ketoplanom poletel v vesolje tudi francos ki vesoljec Patrick Baudry. Francoz bo čl a n posadke vesoljske ladje, ki bj jo morali izstrelit i 29. avgusta. s poročili ,

Drugo evro psko pr ve nst vo v jadra lnem lete nju j e bilo to kra t v zna ne m fr a ncos kem leta ls kem ce ntru Vin o n.

Vin o n leži ka kih 80 km seve rn o od To ul o na na A zurni o bali na ze lo ro d ovitni in še bo lje o bdela ni ra vnini o b reka h Verd o n in Dura nce. Do prvih hribov j e kakih 10 km , prave gore pa se za če nj aj o ne kj e po 30. km . Z adnj o višin o za d olet so tekm o va lci nava dn o na bira li na 40 km. I z klju č n o vs i preleti so iz Vin o na vodili pro ti se veru v viso ke Alpe vse do Cha m o nixa in to preko 3800 m vi so kih vrh o v in prelazo v.

V Vin o nu so se zbra li sko raj vs i, ki v jadra lpe m letenju v Ev ro pi nekaj po menij o. Mo rda se le Angl eži in Ni zoze mci niso zbrali v n ajm oč n ej š i p os ta vi , ma njka li pa so tudi Finci in Ce hi. Vsi pa so prišli v Vino n zm agat. Tod a viso ke go re, dolge discipline in teža k teren so km a lu razredčili vrste fa vo rit o v. V ečjih presen e čenj ni bilo . Tist i, ki so leteli v južni Franciji prvi č, nik a ko r ni so imeli možnosti za d osego viso kih mes t. T ehnik a letenja je po vsem s p ec ifična za to področj e, vrem e pa tudi . Lete nj e j e izredn o na po rn o, časa za o ri entac ij o z ze mlj evid o m ni , ker se ne pres ta no leti po vse m ob p o b očju , po tre bno j e paz iti

na ž i č nic e, pri vse m tem pa je ze lo ma lo m ožnos ti za izve nl eta liške prista nk e. Zaradi vseh pose bn os ti so bili v m o-č n i predn os ti d o m ač ini , ki so seved a tudi p o b ra li več in o prvih m es t. R azoča r a ni so bili It a lij a ni , ki so cel mesec trenira li na tem p odročju , izka za li so se tudi Šv ica rji , ki pa tudi pogos to letij o tuk aj .

Te km o va nje j e bilo izredn o za nimi vo.

V 10 te km ova lnih dn eh so tekm ova lci prel eteli pre k 3500 km , p ovpreč n e hitrosti pa so bile med 100 in 120 km / h .

Izve nl eta liških prista nk o v j e bil o izred no ma lo. Te km o va lci so v g lav ne m leteli na terrniki in d eln o na p o b očnih vzgo rnikih , dva dni pa tudi na va lovih . T u se je po nov no po kaza la po ma nj klji vost v naši o pre mi . Velik a več in a leta l j e imela vgraj eno ki sik o premo. Tu j e bil Š imenc po nov no m oč n o prikraj ša n, saj ni mogel slediti drugim na 5 a li 6 ti soč m etro v. Saj res, sko raj bi poza bil. J ugos lav ij o j e v Fra ncij i zas to pa l več k o t izv rstn o Iva n Šime nc ALC . T ekm o va l je z zas ta relim O G 100. Vsi os ta li so seved a leteli na sod o bnib leta lih LS 4, pegaz, naš sta ri zn a n.e c Svi car Leutenegger na OG 300, H o lhgha us pa na di scusu . Sla bše leta lo in pa nepozn ava nj e terena j e m o čn o vpli-

JADRALSTVO

"efU' 15

Standardni razred Letalo

Država

Lopitaux J. C. Ragot, F. Leutenegger, S. Holighaus, K .

Berchtold, H.

Pegase C LS 4 DG-300 Discus "LS 4

F F CH D CH

9570 9178 9144 8502 7829

9 10

Davison, C. Mercier, M. Ottosson, C. Glockl, H .

Schreiber, H.-A.

LS 4 Pegase LS 4 LS 4

MC F S D D

7723 7621 7359 7261 7007

Il 12 13 14 15

Kjallstrom, M .

Andersen, J .

Kristiansen, S .

Brigliadori, L. Simenc, J .

LS 4 LS 4 LS 4 LS 4 DG-101

S DK N I

6958 6794 6789 6731 6583

16 17 18 19 20

Wujczak, S Benoist, J. Somers, M. Monti R. Blom, A.

Pegase LS 4 LS 4 LS 4 LS 4

PL GB B S

6343 6175 6130 6107 5832

21 23 24 25

Kepka, F. Sidon, R. Pri el er, T .

Pedersen , J .

Kassai, B.

Pegase Pegase Pegase LS 4 Jantar 2

PL R A DK H

5529 5088 4985 4839 4714

26 27

Winter, P. Gu rali, B.

LS 4 Jantar 2

DK

3807 3584

Mesto Pilot 1

2 3 4 5 6 7 8

22

4

Y

1

Skupaj

Tekmovalni razred Letalo

Država

Delylle, A. Gerbaud , G .

Peter, E.-G. Lamm , M .

Musters, K.

Ventus ASW 20 C LS 6 ASW 20 CL Ventus-a

F F D CH NL

9729 9574 9573 8235 7838

Centka J .20 Pare, D .

Schuhhess, A. Garton, C. Witek, S.

PL Ventus-b Ventus-a Ventus-b ASW-20

7604 NL CH GB PL

7595 7510 7499 7346

Letalo

Država

Nimbus-3 Nimbus-3 Nimbus-3 Nimbus-3 Nimbus-3

F CH D B CH

Mesto Pilot l

2 3 4

5 6 7 8 9

10

Skupaj

Odprti razred Mesto Pilot l 2 3 4 5

Lherm, G. Blatter, F .

Gantenbrink, B. Bourgard, P. Dugerdil, Y.

Skupaj 8981 8733 8161 7940 7891

val o na Šimencovo uvrstitev. Iz dneva v dan pa je letel bolje in na koncu zasedel 15. mesto, kar pa je tudi po mnenju tujih strokovnjakov izreden uspeh.

MiŠKO KRAJNC

Znanstveno o NLP Ali neznani leteči predmeti (N LP) v resnici obstajajo? S tem vprašanjem se ne ukvarjaj o več samo ljubitelji fantastičnih dogodkov in amaterski zna nstveniki , temveč tudi resni znanstveniki. Začele so se namreč znanstvene raziskave, ki jih vzporedno izvajaj o v Sovjetski zvez i in ZDA. To ilustrira tudi za dnja novica iz Moskve, da so v ZSSR ustanovili odbor za raziskovanje NLP, ki ga vodi bivši vesoljec Pavel Popovič. Sovjetski časopis Trud piše, da je bil odbor ustanovljen februarja in da bo proučil vsa pričevanja očividcev o premikajočih se objektih (ali svetlobi) na nebu.

Po Popovičevih besedah imajo v Sovjetski zvez i vsako leto več sto poročil o domnevnih pojavih NLP. Večino pojavov je mogoče racionalno razložiti , kar pa ne velja za tistega, do katerega je prišlo lani nad Gorkim (400 kilometrov vzhodno od Moskve) . KJ ntrolorji letenja na letališču v Gorkem so namreč 27. marca 1983 odkrili neznani leteči objekt, ki se ~ m je bližal, ne da bi se odzval na radijske signale. Po njihovih izjavah je spominjal na letalo, le da je bil brez kril in repa . Biljejeklenosive barve. Očividci so ga krstili za letečo cigaro.

Popovič je povedal, da je NLP letel 1000 metrov visoko s hitrostjo 180 do 200 kilometrov na uro. Na radarskih zasl o nih so ga lahko spremljali 40 minut, izginil pa je približno 40 kilometrov severno od Gorkega.

"Trud « piše, da se novi odbor ukvarja tudi z nekaterimi drugimi, doslej nepojasnjenimi pojavi na nebu nad Gorkim; med drugim gre za pričevanje več ljudi o " letečih krožnikih« 6. februarja letos.

Kolikšen pomen pripisujejo v Sovjetski zvezi tovrstnim raziskavam, kaže tudi izjava podpredsednika sovjetske akademije znanosti Anatolija Logunova. Ta je dejal, da poleg številnih šarlatanskih poročil o pojavih NLP obstajajo tudi dobro dokumentirana sporoči­ la o dogodkih , kijih doslej ni bilo mogoče prepričljivo pojasniti in ki jih sovjetski znanstveni ki proučujejo resno.

Po drugi strani so tudi Američani prišli do ugotovit(ve, da "NLP obstajajo in da ne spominjajo na nobene druge znane objekte, kakršni so meteoriti ali meteorološki baloni«. To je izjavilvodj~ centra za raziskovanje NLP v Evanstonu (ll1ionis) Allan Hynek. Računal­ niške analize kakih 400 dobro dokumentiranih primerov so po njegovih besedah pokazale, da so lastnosti NLP "popolnoma neprimerljive z lastnostmi vsakdanjih objektov in pojavov«.

NLP center v Evanstonu so ustanovili leta 1973 in doslej je zbral 80.000 poročilo neznanihletečih predmetih iz 140 držav. Vsa seveda za znanost niso bila zanimiva in center se je ukvarjal samo s poročili , podprtimi z trdni mi dokazi.

Planinsko društvo Kamnik, odsek za prosto letenje KAVKA, je bil o rganizator državnega prvenstva v prostem letenju na Veliki planini. Tekmovanje je trajalo od 2. - 9. junija z udeležbo skoraj vseh ekip iz Jugoslavije.

Tekmovalo je 42 pilotov zmajarjev, ki so se spoprijeli z ne kaj preveč ugodnimi letalskimi razmerami, kajti prva dva dni ob suhi tehniki in manjših dviganjih so se izkazali res samQ najboljši, katerim je uspelo priti do Krvavca in naprej proti Kranjski gori.

(posnetki s prvenstva: Srečo Žagar)

Tekmovalna disciplina je bila v vseh treh dneh na državnem prvenstvu polet s povratkom do cerkve sv. Ambroža ali pa naprej do cerkve sv. Jakoba, doma na Kriški gori, cerkve sv. Petra, koče na planini pod Golico, pa vse do Kranj ske gore. Potem je bil cel teden neprimeren za letenje, šele v soboto in nedeljo je vreme omogočilo, da smo izvedli tekmovanje do konca. Izvedli smo tri najmanjše možne polete, v nedeljo pa smo imeli prosto letenje na pristajaIni prostor z izvedbo akrobatskih likov z dimni mi zavesami.

Ufl.~

ZMAJARSTVO

17

Za popestritev je poskrbel še Lojze Rems z motornim zmajem, kajti veliko ljudi je prvič v življenju videlo zmaja od blizu in marsikateri otrok se ni mogel odtrgati od želje, da ne bi še zmaja malo potipal z nežnimi prsti . Sledila je še razglas itev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim .

EKIPE: točk

l.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9. lO. II. Rezultati

l.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

II.

12.

14.

16.

17.

18.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

3 \.

32.

35.

37.

39.

40.

Klub

Viktor Vreš (Prepih) Ivo Volarič (Let) Miran Simeri (Delta) Brane Kl e menčič (Po s očje) Ivo Konavecj (Posočje) Ivan Brovč · (Posočje) Srečo Žagar , (Kavka) Stane Pomde (Krila) Franc Kuštrin (Posočje) Peter Virant (Š . Gora) Borut Gruden (Let) Stane Krajnc (Prepih) Borut Mlakar (Krila) Emil Br ovč (Prepih) Stojan Smodej (Delta LJ) Mirko Šorl (Posočje) Andrej Mravlje (Delta LJ) Bogo Hrabar (Delta LJ) Marjan Belinc (Krila) Srečko Skurjeni (Delta ZG) Menda Viljanovski (Heliklub SK) Mirko Meglič (Prepih) Franc Vetorazzi (Kavka) Viktor Bečan (Prepih) Nikola Musolin (Kvarner RI) Matjaž Brezar (Prepih) Bojan Marčič (Komet MB) Holan Jiri (Delta ZG) Dušan Podbevše~(Kavka) Lojze Rems (Kavka) Tone Svoljšak (Let) Danijel Predovič (Delta ZG) Davor Novak (Delta ZG) Aco Todorovski (Heliklub SK) Zlatko Bacinger (Delta ZG) Marjan Mastnjak (Delta ZG) Herman Čater (Krilal Djore Ivanov (Heliklub SK) Jure Podpečan (Let) Tine Račič (Krila)

1. dan

II. dan

III. dan Skup.

1135 200 2000 5135 2000 877 1120 3997 1137 877 1530 3544 564 1569 1056 3189 314 1451 1240 3005 457 1765 346 2568 564 509 1016 2089 314 627 1120 2061 457 549 900 1906 564 877 346 1787 564 706 346 1616 564 627 346 1537 96 1537 564 877 564 588 346 1498 564 509 346 1419 564 549 346 1459 564 509 346 1419 564 466 346 1376 564 466 346 1376 564 466 346 1376 564 466 346 1376 564 466 346 1376 564 466 346 1376 514 466 346 1326 O 1210 857 353 371 466 346 1183 314 466 346 1126 314 276 346 936 346 812 O 466 346 812 O 466 O 783 317 466 346 562 O 216 346 562 O 216 346 562 O 216 522 O 176 346 522 O 176 346 O 466 O 466 O 466 O 466 O 457 457 O O O 346 346

Posočje

Prepih Delta LJ Let Krila Kavka Delta Zagreb fleliklub Skopje Srnama gora Kvarner Rijeka Comet MB

12.127 10.872 7.837 6.853 5.536 5.089 3.958 2.404 1.787 r.210 1.126

Posvetovanje vesoljcev Združenje evropskih vesoljcev je imelo 5. in 6. oktobra v Maastrichtu (Nizozemska) svoj prvi delovni sestanek. Ob tej priložnosti, kot je bilo objavljeno v sporočilu Evropske vesoljske agencije, so »primerjali sovjetske, ameriške in evropske metode ter se pogovarjali o prihodnjih evropskih načrtih na področju vesoljskih poletov« . Združenje evropskih vesoljcev je bilo ustanovljeno julija vMeribelu (francoske Alpe), za zdaj pa ima sedem članov - tri vesoljce iz Evropske vesoljske agencije, po dva pa iz ZR Nemčije in Francije. Med njimi sta bila samo dva že v vesolju - JeanLoup Chn:tin, ki je leta 1982 sodeloval v sovjetskem poletu Sojuz T 6-Saljut 7, Vlf Merbold pa je bil prvi tujec v ameriškem vesoljskem raketoplanu Columbia, ki je krožil okoli Zemlje novembra in decembra lani.

Za ostale člane združenja je predvideno potovanje v vesolje za letošnje leto (kot člani ekip ameriških in sovjetskih misij).

»Pershingl« V ZR Nemeijl pred predvidenim rokom Na sedežu NA TO v Bruslju niso ne potrdili ne zanikali pisanja.ameriškega časopisja, da v ZR Nemčiji nameščajo rakete Pershing-2 hitreje, kot so bili predvideli. Kot- poroča agencija France-Presse, je neki funkcionar NA TO potrdil le to, da te rakete nameščajo hitreje, kot manevrirne rakete in da jih bodo »namestili pred predvidenim rokom«, se pravi pred koncem leta 1988. Ameriški tisk je te dni pisal, da so v ZR Nemčiji že namestili 45 od previdenih 108 raket Pershing-2 in da vsak teden namestijo po eno raketo. Načrt NATO predvideva, da bodo do konca leta 1988 namestili 108 raket Pershing-2 v ZRN in 464 manevrirnih raket srednjega dosega v ZRN, Veliki Britaniji, Nizozemski, Belgiji in na Siciliji.

Dvosedi GROB G 103 Twln II (po revijlVOLO A VELA,aprll 1981)

TAM bo izdeloval tudi letaliike avtobuse Po uspešn i prodaji 210 turi sti čnih avtobusov v Saudsko Arabijo so se predstavniki Tama s kupcem iz Saudske Arabije pogovarjali o možnostih za nadaljnje posle v tej državi . Predstavniki kupca iz Saudske Arabije so se zanimali tudi za izdelavo letaliških avtobusov. Kot vse kaže bodo v Tamu izdelali prototip letališkega avtobusa in ga bodo poslali na predstavitev v Saudsko Arabijo še ob koncu letošnjega leta.

V Valbremu v Ita liji je bila 29. in 30. septembra razstava jadralnih letal, UL letal ter opreme za vsa letala in nekaj starejših letal.

Razstava je bila zelo zanimiva, saj so bila razstavljena sodobna jadral na letala v sta ndardnem raz redu . Tukaj sta deležni največje pozornosti jadralni leta li Oiskus in predvsem naš Elanov OG 300, katerega je pripelja l na razs tavo sa m tovarniški poskusni pilot s svojim pomočnikom. Sprejel i u je predstavnik »ELANA « v Italiji gospod de Marko Paolo iz Manzana pri Vidmu, kije lepo predstavil našo OO »E LAN «. Zelo dobro je opremil razstavni prostor ter izdelal in postavil dva panoja, ki opisujeta OG-IOO in OG-300 Elan. Ker je sam letal ec, so bile zainteresiranim informacije posredovane toliko bolj podrobno. V inozemstvu si tako letalo kupujejo posamezniki sami in zato je potrebnih precej raznih razgovorov in tudi informativnih letov, ki so jih izvajali , preden naj bi se kupec dokončno odločil za nakup.

J adra lno leta lo OG-300 ELA N je v svoji kratki življ enj ski dobi d oseglo na tekmova njih ze lo lepe rezulta te in za to je za nim a nj e zanj še toliko večje.

Firma GLASER - Ol RKS je bila še najbolj zas topa na s svojim pro izvod nim program o m, saj so bili razstavljeni OG-IOO, OG-300 ELA N in OG-400.

To jadraln o leta lo ima svoj mo to r, ki ga up orablj a za vzletanje. Predstav nik OG je naprav il več d emo nstra tivnih po letov.

Od dv osedežnih jadralnih letal je bil razstavlje n JANUS s po možnim mo to r: jem in GROB G 103 TWIN II ACRO . učite lj jadralnega leta nj a sem se za nim al za dvosed G 103 TWIN II ACRO ter naletel pri predstavniku te firm e na razumeva nj e in dobil dovoljenje za informativni let. Aero zaprego se m moral plačati sam (35.000 lit). Izraz il . se m željo, d a bi rad preizkusil , kak o se letalo obnese tudi v akrobaciji in ne samo v norm alnem letu . Profesionalni u č it e lj ,

Ko t

najv eč

fCIi!fL419

RAZSTAVE gospod Franck iz Nemčije, ki je bil zelo prijazen, mi je prikazal kovit in pentljo, nakar sem lahko naprej sam izvajal te in še nekatere ostale figure ter tudi krožil skupaj z letalom Diskus. TWIN II ima precej nizko nameščena krila, a zadnji pilot ima kljub temu lepo preglednost, čeravno sedi že blizu sa mega teži šča.

Avstralska vojna Udobnost in oprema sta zelo dobr i. morna rica bo kmalu dobila nove a meriške . Precejšnjo pozornost je razen DG-400 helikopterje sikorsky vzbudilo majhno jadralno letalo s pomo- morski sokol, kar žnim motorjem AN 20 X. Verjetno bo tusodi v okvir dodatne di razvoj letal šel v tej smer i in sicer zaraopreme za njeno novo di nizke cene nasploh. To letalo je konstladjevje ruši Icev z voruirano in izdelano a matersko. Letalo je denimi raketami~ prve plastično, ima fiksen tricikel in zadaj tri so že poslali. Te motor s 25 KM ter propeler, ki se sk lopi, rušilke, oprem ljene s ko motor _preneha delovati. Krilo je helikopterji, naj bi zapravokotne oblike z opornicama. Finesa menjale letalonosilko Melbourne, ki je za- . v prostem letuje 1:20. Tudi s tem letalom so izv ršili več letov. dnja straža ob avstra lski obali, saj jeklena Od UL letal sta omembe vredna velikanka, ki je zasSIROCCO in VECTOR. SIROCCO ima tarela, roma v neko motor zadaj spotisnim propelerjem in japonsko jeklarno, kjer plastično lupino za kabino z malim jo bodo razrezali. Avvetrobranom. Kril o je večji del platneno, st ralsko obra mbno miz vložki, ki oblikujejo profil. Konstrukcinistrstvo se je od l oči l o ja ima zelo veliko žic (veliko več od za ameriške helikop"VRABCA «, ki držijo zmaja skupaj. terje kljub nasprotovaPodvozje je tricikel. nju parlamenta, kjer so menili , da bi morali UL letalo VECTOR je popolnoma kupiti ce nejše brita nodprto, kovinska izvedba in brez smerske helikopterje. Prvih nega sta bilizatorja. Nosilna površina je osem helikopterjev siiz platna. Motor je name šče n spredaj v korsky, ki stanejo 40 višini krila, torej zgoraj, pilot pa sedi pod milijonov dolarjev krilom v težišču . Tudi tukaj je podvozje vsak, pa bodo dobavili tricikel. vojni mornarici do Radijske postaje sta razstavljala proizkonca leta 1988. vajalca BECKER in DITTEL. Oba pr(Tanjug) oizvajalca sta pokazala kot novost postaje s 760 kanali, ostalo pa nam je že Kuvajt bo v poznano. kratkem kupil Firmo TOST poznamo po izdelavi vitfrancoska bojna el, ki jih imamo v Jugoslaviji v centrih za šolanje učencev . Vitel sicer niso razstaletala vljaii, temveč vso mogočo opremo od Predsedni k francokoles zbobnasto, diskasto zavoro, razskega veleposlaništva nih kljuk, vlečnih vrvi in ostalih v Kuvajtu je izj av il, da predmetov, ki jih v jadralnih letalih bo Kuvajt že v kratimamo, tOGa žal bolj malo poznamo. kem kupil nova francoska bojna letal a tipa Poleg omenjenih stvari so bile stojmirage. Po njegovih. nice, kjer so prodajali letalska oblačila, besedah bodo 13 mikravate z motivi iz letalstva , večje in ragov F-l priključili manjše makete, letalske modele ter še oseskadrilji devetnajstih tale stvari iz našega življenja. lovcev prestreznikov tipa F-l $ , ki jih zaZavarovalnica ADRIATICA je bila s li vske države že imajo. svojo stoj nico tudi tukaj prisotna in njen Letala bodo začel i po predstavnik je delil reklamni ml!terial. enega na mesec pošiKomercialna poteza - ni kaj! Se ena ljati decembra letos in posebnost. jih bodo pošiljali vse Kdor si žel i ogledati tako razstavo, do konca prihodnjega mora pač globlje poseči v žep. Ker živim leta.

Ameriški helikopterji za avstralsko vojno mornarico

v Kopru sem imel do Volbremo nekaj manj kilometrov, kakor je bilo objavljeno v Krilih. Ker sem tudi eno noč prespal, me je vse skupaj, prera čuna no v dinarje, stalo 12.320,00 din, brez popotnice. Kakor pravi .. Janez« sem tudi jaz imel s seboj svojo culo, ki mi je prišla zelo prav . Ker sem vozil na plin sem tudi z gorivom nekaj manj pora bil.

Vtise naRisal VOJKO LUŠIN

Sto let GTM Britanci praznujejo stoletnico, odkar je bil poldnevnik v Greenwichu mednarodno izbran in priznan kot osnova za merjenje časa in zemljepisne dolžine. Tako so na britanski zemlji vzdolž poldnevnik ~ priredili najrazličnejše proslave, pošta je izdala posebno serijo znamk, glavna proslava, ki se je je udeležil tudi princ Filip, pa je bila v Greenwichu, samoupravnem mestnem podro čj u na robu Londona. Na čast stoletnici in, kot je zapisal dnevnik .. The Times«, v spomin .. na enega boljših odlomkov iz angleške zgodovine«, so 26. junij razglasili za ..dan poldnevnika«.

Zgodovinski spomin pa sega v leto 1674, ko je kralj Karel II. imenoval Johna Flamsteeda za kraljevega astronoma, ki naj .. se nadvse skrbno posveti izboljšanju tabel ogibanju neba in položaju zvezd stalnic, da bi našli tako zelo želeno zemljepisno dolžino in s tem izpolnili umetnost navigacije. «. Želeli so namreč odpraviti velike probleme, ki so jih imeli pomoršča ki pri določanju zemljepisne dolžine oziroma lege kraja ali ladje na morju . S kompasom in astrološkim sekstantom je bilo mogoče določiti zemljepisno širino, toda zemljepisno dolžino so več ali manj ugibali. Kralj je Johnu Flamsteedu za njegove raziskave in opazovanja postavil hišo v Greenwichu, ki je kot del nacionalnega pomorskega muzeja ohranjena še danes. Čeprav je Flamsteed postavil temelje, pa kraljeve velike naloge ni izpolnil in dokončal. Šele njegovi sodelavci in nasledniki so zdoločitvijo prvega pold nevnika v Greenwichu .. našli tako zelo želeno zemeljepisno dolžino«. Ta poldnevnik so pomorščaki že v drugi polovici 18. stoletja najbolj pogosto uporabljali pri določevanju poldnevniških linij vzhoda in zahoda. Pred sto leti pa so zbrane države na posebni konferenci v Washingtonu izbrale Greenwich za skupni in univerzalni prvi poldnevnik pri določanju zemljepisne dolžine in časa.

A. K.

Pogovori o letalskih koridorjih med Furlanijo ln SlovenJjo 12. oktobra se je mudila v Vidmu pri deželni sekciji skupnosti italijanskih pokrajin delegacija skupnosti slovenskih občin.

Namen obiska delegacije skupnosti slovenskih obči n je bil vzpostavitev trdnejših odnosov in sodelovanja med družbenimi skupnostmi sosednjih teritorialnih enot. Konkretno pa so govorili predvsem o letalski h koridorjih med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, izboljšanju železniških povezav in o projektu za povezavo Jadranskega morja in Donave ter o civilni zaščiti .

(PO DELU)

Strmoglavil belgijski F-16 Vojaško letalo belgijskega vojnega letalstva F -16 je strmoglavilo pri vojaškem oporišču v Helchterenu v vzhodni Belgiji . Oba pilota sta mrtva. tReuter)

35. razred ŠROA 27. 9. 1984 je ob podelitvi letalskih znakov na slovesen način zaključ il šolo jubilejni 35. razred rezervnih vojaških starešin letalstva . Na slovesnosti so bili navzoči poleg najbližjih družinskih članov in prijateljev novih rezervnih starešin tudi načelnik L VA general Zvonk o J urjevic, načelnik našega razreda, starešine in predstavniki družbenopolitičnih organ izacij in skupnosti tuzlanske regije.

To je bil zadnji razred , ki je za čel služiti vojni rok v oktobru , odslej se bo SROA začenja l a v avgustu zaradi enotnega sistema služenja vojnega roka.

Kandidati smo se zbrali 27. septembra lani v Zadru . Prvi dnevi so potekali v duhu prilagajanja na nove obleke in postrižene lase, že 1. oktobra pa smo začeli s teoretičnim delom, ki je trajalo polnih šest mesecev inje zajemalo strokovno letalsko, vojno ter družboslovno tematiko. Program je bil natrpan in kar precej truda je bilo potrebno, da s mo na koncu uspešno opravili vse izpite, ki so bili pogoj za nadalj"nji praktični del, zaradi k~terega smo pravzaprav prišli.

Ves čas smo imeli na razpo lago ze lo dobro oprem ljene kabinete in strokovni kader akademije. Verjetno najbolj "atraktivni« del so bili padalski skoki, ki smo jih morali napraviti tik pred odhodom. Kljub temu, da smo imeli v svoji sredi tudi nekaj padalcev - nekateri so imeli celo zavid lj ivo število skokov - pa smo celo šola nje in sa me skoke doživljali precej rezervirano. Po eni strani je bilo doživetje zase, po drugi pa nas

je tudi malo skrbelo zara di more bitnega poloma, kajti vsaka večja poškodba bi nam preprečila odhod na letenje. Na ko ncu smo ugot ovili, daje bil ka krše nko li stra h neumesten, pokazala se je strokovnost naših učitelj ev pod vodstvom Č iče Miloša in vsi smo srečno dvakrat doskoč ili ; sledilo je splošno veselje, ki pa je dobilo svoja kril a še zlas ti zveče r , ko s mo odš li v mesto.

S labo vreme nas je pos premilo od LV A pa tudI od prve generacije deklet na še šole, katerim je ta čas po tekla ravno polovica njihovega vojnega roka; opravile so pada lske skoke in se pripravljale na prvo letenje, ki je bilo kar na letališču v Zadru. V vrsti prve generacije ženskih pilotov pa je bila tudi naša Milena Cestnik, ki je tako postala tudi motorna letalka.

S transportnimi letali smo se prepeljali v Tuzlo. Istega dn e smo se na mestili v n ove domove, zvečer pa sm o si ogledali mesto Tuzlo in se poslovili o d našega stareš ine iz Zadra Jovice Mitrovica , ki se je vrnil v Zadar, nas pa prepustil komandirju Milanu Lakičevicu, ki že vrsto let vodi enoto, v kateri o pravlj aj o praktični pouk piloti šole rezervnih oficirjev letalstva.

Veličasten p ogled natančno parkiranih

na polna ča kali šča Kraguljev in Utev je v nas zbujal veliko željo po letenju in vsi smo nestrpn o čakali , kdaj bomo pr vič sedli v letala. A naj prej smo mo ra li s pet v učilnice in se sezna niti s t e hni č nimi karakteristikami letal, l e tali šče m , o premo in samim n ač in o m dela , ki je bil za vse

VOJASKO LETALSTVO

»SZ ima v vesoljski tehnologiji prednost pred ZDA« ;lovjetska zveza je po uporabi veso ljske tehnologije daleč pred Združenimi državami Amerike. to prednost pa bo ohranila tudi v 90 letih tega stoletja. je rečeno v k njigi založnika Janesa o raziskavah vesolja. Delo tega uglednega britanskega vojaškega založnika navaja. da imajo Američani boljšo vesoljsko tehnologijo kot Sovjeti. a slednji daleč od l očn eje in uspešneje uporabljajo tehnologijo. s katero razpolagajo. Sovjeti so v precejšnji prednosti pred Američani zlasti pri izstrelivah in uporabi veso ljskih postaj .

(UPI)

dokaj nov. predvsem zaradi svoje specifi čnosti vojaške šo le. Razdeljeni v male podskupine. ki so omogočale pristnejše odnose med nami in boljše spoznava nje ljudi. smo se pod vodstvom svojih učiteljev resno lotili tega posla in kmalu je prišel dan, ko smo prvič štartali motor in začeli z vožnjo. Tekli so dnevi. vrstila so se leta. dokler ni prišel tudi tako dolgo že ljen trenutek. da sedemo v enosede in poletimo sami. Veselje vse h nas in učiteljev je bilo ve liko. a s tem še ni bilo konec šole. temveč začetek zahtevnejših vaj . Kmalu smo osvojili skupinsko letenje. opravili tudi nekaj maršrut in že smo bili pri najzahtevnejši zadnji nalogi letenju na poligonu. Želja za dobrim rezultatom . ki jo je spodbujal zdrav tekmovalni duh. ki se je pokazal med nami, je pripomogla. da smo še zadnjo nalogo opravi li uspešno in varno.

Večja akt ivn ost proti koncu pa je omogoč il a. da so tudi zad nji dnevi tekli

hitr eje .

Končali smo skoraj vsi. letenje je poteka lo varno. brez večjih izrednih dogodkov. kar je pri takem ve likem števi lu pilotov raznih profilov in toliko letih še n ajvečji uspeh. za katerega pa so zas lu žni prav vs i od vodij letenja. tehnične službe. učiteljev. pilotov in vojakov. ki so odgovorno pristopali k svojemu delu .

Šola se je končala in z njo vred vojaški rok za vsakogar. ki je že lel popestriti svoje leta lske izkušnje in pridobljeno znanje je bilo res zanimivo, še zlasti pa za mlade letalee, katerim ŠROA postaja v naši ekonomski situaciji žal skoraj edina pot, da začnejo leteti kot motorni piloti.

V letoš nji generaciji so bili piloti ZLOS zas topani v do sedaj največjem številu, prevladovali so mladi. katerim bodo tudi v prihodnosti vrata najbolj odprta, saj je od letos naprej kot pogoj za vpis dovolj le jadralni nalet.

Kot smo pred letom dni prišli iz raznih krajev Jugoslavije, tako se zdaj s pet vračamo nazaj. nekatere še čaka stažiranje. druge spet šola ali slu žba.

Ko smo prišli. smo se klicali po priimku. zdaj pa ima skoraj vsak svQje "partizansko« ime: Veseli. Ažbaha. Cova, Hivzo, Trojka ...• kar je še en dokaz , da se je v let u dni rodila vrsta novih prijateljskih vezi. Spoznali pa smo tudi nov krog letalcev , učiteljev , starešin -ljudi, ki smo jim hvaležni za trud, ki so ga imeli z nami. Novim učiteljem Dušanu Majstorovicu, Petru Buri in Tomici Markovicu , katerim smo bili krstna gen eracija, pa želimo pri nji hovem bodočem delu velik o sreče in uspeha.

PETER RA VNAK

Prvi civilni potnik v vesolje bo učRelj

(posnetka Iz revije FRONT, maj 84)

Prvi zase bni potnik, ki se bo z ves<;>ljskim plovilom dvignil v kozmična prostranstva. bo po poklicu učitelj . To je sporočil ameriški predsednik Reagan, ki je v nekem govoru o izobraževanju dejal, da je strokovnjakom NASA (Ameriške agencije za vesoljske razsikave) naložil, naj začno po osnovni h in srednjih šo lah iskati učitelja. človeka, ki bo kot prvi navaden potnik prikladen za polet v vesolje.

Na tiskovni konferenci ie predstavnik NASA James Beggs sporočil, da bodo prvega potnika poslali v vesolje ob koncu prihodnjega leta ali v začetk u 1986. Kot je dodal. bodo lahko kasneje tudi ljudje z drugimi poklici potovali v vesolje. vendar bodo pri tem vedno izbrali takega človeka. ki bo znal svoje izkušnje posredovati drugim. Po obisku v vesolju. je dejal 8eggs. bo dobil izbra ni profesor eno leto plačanega dopusta, da bi lahko javnosti v tem času pripovedoval o svojih dogodivščinah . NASA ima v n ačrtu štiri do pet civi lnih poletov na leto.

Medtem se nadalj uje odštevanje pred jutrišnj im tretji m poskusom izstrelitve vesoljskega plovila Discovery. Kot poročajo. teče za zdaj vse po načrti h. vremenske razmere pa obetajo. da bo izstrelitev izvedena po predvidevanjih.

VIIIne so od nekdaj vlekle človeka - na sliki PIccardova balonska gondola za polete v stratosfero v zgodnjih tridesetih retlh

dr. VLADO SAVANOVIC sanitetni poročnik

Dva naslova raketnim modelarjem iz Ljubljane Na minulem državnem prve nstv u v raketnem modelarstvu v Osij eku so se č l a n i ljubljanskega klub a Vladim ir M. Ko marov dobro odreza li, saj so z maga li v ek ipni konk urenci v kategoriji ra ket S-6-A , v posa mični konkurenci je Jo že Čuden osvojil zlato, Marj an Čud e n pa bronasto kolajno. Jože Čud en je osvojil bronasto odl ičje še v kategoriji raket s padalom (S-3-A ). V tem, zaklj u č ne m delu tekmova nja, ko so se pomerili le še trije tekm ova lci, bi lahk o tud i zmagal, ko sodnik njegove rakete ne bi izg ub il z vida.

(PO D ELU)

Kako visoko?

Problemi v letalski medicini so zelo kompleksni, vsi pa Izhajajo Iz potreb po preučevanju posebnih pogojev delovne sredine, psihofizičnih obremenitev ln medicinske zaičIte človeka v letalstvu pred neugodnimlin Ikodljlvlml vplivi ln okolličinamI. V obsegu letalske medicine je najbr! najpomembnejle preuče­ vanje tako Imenovanih osebnih faktorjev ln odnosa človek-stroj. Končni cIII pa je omogočiti kar se da večJo varnost v letenju ln povečati učinkovitost letalca. Za zalčlto pilota v posebnih pogojih njegove delovne sredine oz. v relevanje problemov letenja je potrebno vključiti celo vrsto znanstvenih disciplin

(fiziologija, otorinolaringologija, oftalmologlja, kardiologlja, psihologija, pslhlJatrlja, neurologlja, hlgljena ... ).

V tej ItevlIki .. KRILce začenjamo obJavljati vrsto člankov Iz področja letalske medicine. Obenem pa vabimo bralce da opilejo do!lvljaje pri letenju, ki si jih niso znali pojasniti, začeli bomo tudi z objavljanjem pisem ln razlag, kar naj bl pripomoglo k večji varnosti letenja ln večji učinkovitosti letalca. Pisma lahko polijete redakciji časopisa.

Atmosfera in njene Lt;TALSKA FIZIOLOGIJA

značilnosti

V okviru tega področJa letalske medicine bomo govorili o:

Celoten fizično-k e mijski profil Zemlj e in njenega o kolja je sestavljen iz petih sestavi n ali sfer; 1. kamena površi na - LI TOSFE RA 2. voda - HIDROSFERA 3. plinas ti ovoj - ATMOS FE RA 4. magnetno polje - MAGNETOSFE RA 5. gravitacijsko polje - G RA VlSFE RA

1. ATMOSFERI IN NJENIH ZNA- ' CILNOSTIH II. HIPOKSlJI III. DEKOMPRESIVNI BOLEZNI IV. EKSPLOZIVNI DEKOMPRESIJI V. HITROSTI IN POSPEAKU VI. FIZIOLOAKI TRENA2:1

LETALSKA MEDICINA

Strmoglavilo poljsko letalo Na letali šču aerokluba v Opolu na jugu Poljske je v letalski nes reči izgubilo življenje 8 ljudi, 12 pa je ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko se je leta lo AN-2 dvignilo na zadnji polet za izletnike.

Iz nezn a nih vzrokov je strmoglavil o, ko je bilo 20 met·rov visoko. Pet potnikov j e bilo ta koj mrtvih , šesti pa je umrl v bolnišnici . Deset ranjenih je v ze lo hudem sta nju.

(Tanjug)

ZDA prepovedale prodajo nizozemskih letal F 28 libiji Tiskovna agencija KUNA , ki se sklicuje na dnevnik Les Echos sporoča, da so Združene države Amerike zavrnile prošnjo neke nizozemske firme, da bi Libiji prodala pet letal F 28. Prodaja je namreč odvisna od ameriške dobre vo lje, ker imajo letala ameriško opremo.

Deli atmosfere, ekološko primerni kot sredina za življenje, se imenujejo biosfera, a zaradi najvišje ravni inteligence, dosežene v biosferi, je imenovana noosfera (grš . noos = um, pamet).

Fizično-kemijske značilnosti

atmosfere Zračni ovoj Zemlje je zmes plinov: DUŠIK ~~) 78.09 Vol % KISIK (O) 20.95 ARGON tAr) 0,93 OGLJIKOV DIOKSID (CO~ 0,03 0,0018 NEON (Ne) HELIJ (He) 0,0005 0,0001 KRIPTON (Kr) 0,00005 VODIK (H) Celotna masa atmosfere znaša 5,2 x 10 15 metričnih ton ali milijonti del Zemljine mase. Kako daleč sega ta plinska frakcija atmosfere od površine Zemlje,je odvisno od dveh faktorjev: 1. toplotno sevanje Sonca in 2. gravitacija Zemlje.

Toplotno sevanje Sonca povečuje težnjo atmosferskega plina, da se širi v. okolišni vakuum vesolja. Temu razprševanju pa učinkovito nasprotuje Zemljina teža. Posledica tega je povsem jasen tip gostote in pritiska atmosfere po njenem vertikalnem preseku.

GOSTOTA PLINA (d) - določa se kot masa venoti prostornine inje izražena v g/ml . Na nivoju morja je gostota atmosfere 1200 g/ml. Z višino, pod predpostavko, da je temperatura konstan~na, gostota upada eksponencialno.

To pomeni, da se gostota manjša v ena-

GojimcI vojaAke letalske akademije lahko postanejo samo telesno ln duAevno popolnoma zdrave osebnosti, ki morajo vzdržati vse napore ln odpovedovanja pilotskega poklica - zato je potrebna stalna ln sistematična zdravniAka kontrola

kih razmerjih na enakih intervalih višine.

Na višini 5,5 km je gostota zraka za polovico manjša kot na nivoju morja. Na višini II km pa znaša gostota 114 vrednosti karakteristične na nivoju morja. Do višine 32 km se nahaja skoraj 99% celotne mase atmosfere. Vendar se upodanje gostote s povečanjem višine nekje razlikuje od teh vrednosti, zaradi tega, ker temperatura v atmosferi ni povsod enaka. Z manjšanjem gostote zraka pa se razdalja med molekulami veča, tako da molekule napravijo vse daljšo pot, da bi se med seboj zaletele. Na koncu pa zrak postane tako redek, a razdalja med molekulami tako velika, da so trčenja med njimi zelo redka, delci se potemtakem prosto gibljejo z različnimi hitrostmi. Delci z manjšo kinetično energijo se gibljejo po eliptični poti mnogo kilometrov navzgor, potem pa spet padajo navzdol, privlačeni od gravitacijske sile Zemlje.

Lažji delci z veliko kinetično energijo, v glavnem vodik in helij, lahko pobegnejo v vesolje; 11,2 kmlsec je dovolj velika hitrost, da se odtrgajo od gravitacijskega vpliva. Vse dokler se delci zraka med seboj zaletavajo, je atmosfera n,eprekinjeni medij. Meja trčenja molekul zraka ali nivo odtrganja od gravitacije je višina okrog 700 km iznad površine Zemlje. Ta nivo je meja ali rob atmosfere v primeriavi, z njenim geografskomaterialnim razprostiranjem: Nad to' mejo je opaženo raztreseno obmocje, sestavljel)o iz delcev, ki se prosto gibljejo. To pretrgano območje atmosfere se imenuje eksosfera. Eksosfera se postopoma tanjša in prehaja v vakuum vesoija. V vesolju ie število delcev plina 1-10 v cml, medtem ko v atmosferi na višini morja znaša število molekul 2,7 x 10 19 v cml. Višina 700 km (430 milj) je meja ali gornji rob atmosfere v astrofizičnem smislu. Le-ta je materialna meja notranje atmosfere.

TLAK (p). - določa se kot sila, ki deluje na površino nekega telesa, oziroma njegova veličina je sila na enoto površine. Zračni tlak se meri v gramih na kubični centimeter ali v milimetrih živega srebra. Na nivoju morja znaša povprečni atmosferski tlak 760 mmHg, s povečanjem višine pa barometrski tlak pada eksponencialno, podobno ' kot pri gostoti zraka. Obstaja vendar majhna razlika v padanju tlaka in gostote z višino, le-to pa povzroča temperatura atmosfere.

Atmosfero lahko razdelimo na notranjo in zunanjo atmosfero. Zunanja atmosfera ali eksosfera je neenakomerna, raztrgana zona, v kateri so povpreč-

rc2".424

LETALSKA MEDICINA

V Utahu strmoglavila manevrirna raketa zemljazrak Na vojaškem poligonu v ameriški zvezni državi Utahje med poskusnim poletom strmoglavila manevrirna raketa zemlja-zrak. V s poročilu ameriškega letalstva je rečeno, da vse je to zgodilo takoj po izstrelitvi, in da vzroke še ugotavljajo.

Gre za isti tip rakete , kakršne so stacionirane v Zahodni Evropi.

(Reuter)

Grtlja dobi opopazovalna letala awacs Grške posadke bodo prihodnje leto za atlantski pakt letele v posebnih letalih za zgodnje opozarjanje tipa awacs, katerih »domaČe« letališče bo v zahodnem delu države.

To je sporočil tisokovni predstavnik grške vlade Dimitri Marudas. Po nje ~ ')vih besedah posadke grškega vojnega letalstva vakcijah s temi letali že sodelujejo.

(AP)

Sovjetska letala za Nigerijo - Nigerijske vojaške letalske sile bodo okrepili z več sovjetskimi letali tipa MIG 21. Pogodbo o dobavi letal so sklenili v Lagosu. To je ena izmed več pogodb med Sovjetsko zvezo in Nigerijo po julijskem obisku nigerijskega obrambnega ministra generalmajorja Domkata Balija v Sovjetski zvezi. Ta bo poslala Nigeriji tudi vojaško opremo in nadomestne dele za letala.

(Reuter)

ne poti delcev tako dolge, da so med njimi trčenja zelo redka, pa nekateri delci odletijo v vesolje. Eksosfera se začne že na višini 700 km (430 milj), računajoč od nivoja Zemlje, razteza se pa vse do višine 5000 km.

Notranja atmosfera je razdeljena v tri sfere: 1. troposfera 2. stratosfera 3. ionosfera Prehodne plasti teh sfer pa se imenujejo "pauze«: tropopavza, stra topavza, ionopavza. Sfere se naprej delijo v sloje, tI pa spet v regije. Merilo za tako razdelitev v sfere in regije, so bile fizične (dinamične in termične) ter specifične kemijske značilnosti.

Tropostera l. Zajema prizemni sloj - prvi sloj do višine 2 m, določena pa je z vrsto tal, vegetacije in vode 2. Osnovni sloj - 2 m do 2 km višine V tem sloju drugi vplivi Zemljine površine, kot je površinsko trenje, povzročajo manjšo hitrost vetra in spremembo njegove smeri. Bližina tal prav tako vpliva na termično nestabilnost, kot na nestabilnost razmerja temperatura - barometrski tlak. To pa povzroča se gravanje zraka ob topli površini, ki se čez dan segreva z absorbcijo Sončeve radiacije. Rezultat je mešanje zračnih mas in splošna turbulenca. Ta sloj ponavadi nima oblakov, se pa vnjem tvorita meglica in megla.

3. Glavni sloj troposfere je prehodni sloj. Ta sloj se je včasih imenoval sloj oblakov. Tako ime je dobil zaradi tega, ker poleg horizontalnega gibanja zračnih mas obstaja še vertikalno gibanje. V njem je mesto gibanja hladnih in toplih zračnih front ter nastajanja oblakov. Na kratlco, prehodni sloj je glavno področje nastajanja vremenske situacije. Njegovo razmerje padca temperature glede na barometrski tlak je relativno stabilno, imenuje se termični koeficient in znaša l° C na 100 m. Prehodni sloj se razprostira od 2 km pa tja do 17 km nadmorske višine nad ekvatorjem in 9 km nad polarnimi področji.

4. Nad troposfero leži prehodna plast tropopavza, ki predstavlja prehod k stratosferi. Tropopavza predstavlja glavno podro~ie reaktivnih tokov.

Stratostera Zajema približno 80 km nadmorske višine in je razdeljena v tri sloje, za katere je karakterističen razli~en termični profil:

1. Najnižji sloj - izotermični sloj (višina 11-30 km), z razmeroma konstantno temperaturo -55°C 2. Topli sloj (višina 30 - 50 km), ~ier temperatura po višini stalno raste <lO največje (+35°C) na višini 50 km.

Toplotna energija izhaja izfotokemijskega procesa razgradnje ozona z ultra vijoličnimi žarki Sonca. Ta plast se zaradi tega imenuje tudi ozonosfera.

3. Gornji sloj ali plast mešanja (višina 50-80 km). V tem sloju temperaturo v glavnem odrejajo dolgi valovi sončeve radiacije, zaradi česar temperatura pada od +35°C na -35°C. Ta povzroč a močno turbulenco, od katere je ta sloj tudi dobil ime - plast mešanja.

lonostera To področje je izredno bogato z ioni .

Ionizacijo pravzaprav povzroča ultravijolična svetloba kratke valovne dolžine, rezultat tega pa je nastanek ionov in elektronov. Ionizacija se začne na višini okrog 75 km in se nadaljuje vse do gornje meje atmosfere. Ioni pa niso stalno enakomerno razporejeni, ampak obstaja nekoliko plasti povečane koncentracije: 1. najnižja plast z najmanjšo koncentracijo le D 'plast na višini od 80-85 km, ta plast pa ponoči izgine 2. E plast se nahaja na višini med 85 in 140 km 3. F plast se deli na: a) F 1 plast na višini 140 - 200 km b) F 2 plast na višini 200 - 350 km Ponoči pa se formira enotna F plast.

Ionosfera obkroža Zemljo na višini med 80 in 350 km kot električni ščit in deluje kot večslojni reflektor elektromagnetnih valov.

Zato je le-ta pomemben z vidika radiokomunikacij . Ker ionizacijo povzroča ultravijolično sevanje Sonca, je le-ta pod direktno kontrolo Sonca. Zato pri raznih motnjah na Sončevi površini prihaja do nereda v radio-komunikaciji.

Eksostera Razprostira se na višini (tu lahko že govorimo o oddaljenosti od Zemlje) od 700 km do 5000 km. Lahko jo razdelimo na: 1. sloj loo0-2oo0kmjevglavnem iz helija (He) 2. sloj preko 2000 km pa sestoji pretežno iz vodika (H), ki ustvari neko vrsto vodikovega kolobarja.

PrihodnJič: Ocena atmosfere z vidika fiziologije letenja.

Prevedel: ROBERT LORENCON

Letališča ob severnem Jadranu se hooojo uveljaviti

Smrt v višavah

Eden najboljših španskih zrakoplovcev, major Benito Molas, je lani 16 kimavca preminul čisto sam v ladjici svojega zrakoplova H ispaffa. Hotel je doseči najvišjo točko z balonom. Ta rekord znaša od 1911. leta 10.800 . metrov in ga imata Nemca Berson in Suehring. Francoski rekord v balonu z dvema potnikoma (10. 107 m) je dosegel poročnik Bienaime leta 1912. Z letalom se je Sadi Lecointe 30. vinotoka 1923. povzpel 11.145 m visoko, Američan Champion pa je šampion višav po 25. malem srpanu 1927. (II. 710 m). .k .• V svojem dneVni u pIse Molas: »Pri 4000 m se mi je malce pokvarila priprava za vdihavanje kisika, toda jo popravljam in se še dvigam.

Pri 5000 m je vse v redu .« Drugega nič .

A po barogramu se vidi, da je pri 8000 m privodnik odprl zaklopnico, hoteč navzdol. Mu je bilo slabo ali pa je bil kisični aparat poškodovan? Pri 5000 m pa meče težino proč , kakor se utegneš prepričati po nepr~vilnost! barografa. Dospevšl na svoJ višek 11.000 m nadaljuje balon povsem uravnovešeno svoj pot. Nizhod je bil popolnoma pravilen, brez pretresljajev - pilot je spal ali bil že mrtev. Balon k: nekaj ur po vzletu pristal kaj nalahno v Sierri z Molasovim truplom. Rajnik ni imel

nobene rane na životu, le po prsih in obrazu je bil ves višnjev. Naličnice za vdihavanje kisika ni več imel na obličju, pač pa je tiščal v zobeh kavčukasto cev, menda za dovajanje kisika. Kisična steklenica je bila prazna.

Po samogledstvu se je izkazalo, da se je pokojnik zadušil.

Enaka plovska nezgoda se je naključila 4. listopada 1927. v Ameriki . Stotnik Hawthorn Gray je hotel takisto posekati svetovni višinski rekord v balonu. Evo njegovega zapiska: »Odhod ob 2. uri 33 min. Ob 3. uri 5 min. pri 7000 m pričnem v se vleči kisik, temperatura O stopinj. Ob 3. uri 27 min. pri 10.000 m, temperatura -290 ... mislim na smrt (telling about dying). Pri 12.000 m _320 ... Praznota v ustih (vacuum in mouth). Pri 13.000 m, -28 0 , krasno solnce - vse gre dobro. Pri 13.000 m vržem zadnjo vrečo podtežila.« To je bilo vse.

Dvajset štiri ure po vzletu so našli balon obešen . na gozdno drevje, nesrečni ladjevodec pa je bil mrtev v 001niču . Truplo ni bilo nič pohabljeno, tudi orodje je bilo nedotaknjeno. Diagram razodeva, da se je zrakoplov spušča l prav počasi, svečano, s truplom kapetana Graya v gondoli . (po reviji NASOBZOR, april 1929)

Meddržavni sporazumi o letalskem prometu v srednji Evropi so zastareli, zato jih je treba prilagoditi novim razmeram in hkrati Vključiti v mednarodni turistični in poslovni letalski promet tudi dežel na oziroma republiška letalska podjetja.

To je bila temeljna misel, ki so jo izrekli na zasedanju komisije za promet delovne skupnosti Alpe-Jadran v Benetkah. Z nujnostjo vzpostavitve novih letalskih zvez med posameznimi deželami so se soočili hitro po ustanovitvi delovne skupnosti pred desetimi leti, vendarle pa so temu nasprotovale zaradi lastnih interesov nacionalne letalske družbe.

Zdaj so v Benetkah sklenili, daje treba ~ prihodnje povabljati na sestanke v zvez! s pobudami za nove leta:lske proge tudI vse državne letalske družbe ker bOdo imele od krajevnega meddržavnega letalskega prometa tudi same koristi.

Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki letalskih podjetij iz Lj ubljane, Trsta ter avstrijske in bavarske letalske družbe, so sklenili, da bodo oktobra predstavili v Munchnu zmogljivosti in značilnosti letališč v Benetkah, Ronkah, Portorožu in na Reki, ki bi jih lahko letalska podjetja v večji meri uporabljala za dovažanje turistov iz osrednje Evrope.

L. K.

Grški nakup stoletja Grško obrambno ministrstvo je sporda je atenska vlada dokončno sklenila kupiti okrog sto vojaških letal. Ponudbe za ta »nakup stoletja (vrednost letal znaša okrog 2,5 milijarde dolarjev) so dale 2 ameriški in 2 evropski letalski družbi - gre za tipe letal F-18, F-16, Mirage 2000 in tornado. Večina grških listov napoveduje, da bodo »zračno bitko nad Grčijo med ZDA in Evropo, ki poteka že leto dni«, dobili deloma Američani, deloma pa Evropejci. Kot kaže, bo namreč atenska vlada kupila letala F-16 ali F-18 in francoske mirage. Po pisanju atenskega časopisja sta bili najugodnejši ponudbi ameriške in francoske družbe General Dinamics in Daso-Brege, ki sta bili pripravljeni prodati Grčiji svoja letala za 1 2, 1 oziroma 2,3 milijarde dolarjev.

Francozi bi zagotovili Grkom tudi sodelovanje pri proizvodnji nadomestnih delov za njihova letala. Znesek, ki sta ga za sto letal tipa F-18 ali tornado zahtevala McDonald-Douglas in britansko-zahodnonemško italijanska družba Panavia, pa je bil občutno višji - 2,9 milijarde dolarjev. očilo,

SPORT

"etL426

Greija kupuje vesoljska letala

VIII. rep'ubliško prvenstvo motormh pilotov - akrobatov

Grčija namerava ku- . piti 80 do 100 bojnih Prvenstvo, ki je bilo od 24. do 26. avletal, odločila pa se bo gusta v Ajdovščini , se je udeležilo žal vseza enega evropskega in ga pet tekmovalcev. Tekmovati je želelo enega ameriškega prveč pilotov akrobatov, pa niso dobili v oizvajalca, je izjavil svojih delovnih prometnih organizacijah vladni predstavnik v odsotnosti z dela oziroma letenja .

Atenah. Agencija AP poroča, da namerava Že pričetek tekmovanja, to je dan Grčija kupiti 40 franprihoda na tekmovanje, ni obetal uscoskih lovcev miragepešnega tekmova nja zaradi slabega 2000 in 60 ameriških vremena. Kljub dežju in nizki oblačnosti letal tipa F-16ali F 18. so v petek, 24. 8., pristala v Ajdovščini Kot je izjavil premier Andreas Papandreu, vsa tri letala Zlin. bodo sklep o nakupu Po otvoritvi prvenstva v soboto sprejeli do 1. oktobra. dopoldne je bila takoj prva tekmovalna Vrednost nakupa znadi.sciplina, obvezni znani program , kije ša dve milijardi dolarjev, o tipih letal za . bil tudi na kasnejšem državnem prvensvojno letalstvo pa se tvu. Po žrebni listi je pričel tekmovanje bo vlada odločala v Kencijan, sledili so mu Škrlec, Kolarič, skladu z željo, da bi se Lajovic in Pišek, kateremu je bilo zmanjšala odvisnost prvenstvo prvi nastop v akrobatskem Grčije, je izjavil vladni tekmovanju . Vrstni red in rezultati za predstavnik. prvi program je bil naslednji: Lajovic 2453 ,0 točk, Kencija.n 2368,5 (50) točk, Pišek 2308,8 točk, Skrlec 2264,2 (100) točk in Kolarič 1838,4 (250) točk. ŠteNedaleč od ameriŠvilke v oklepaju pri tekmovalcih pomekega vojaškega oponijo odbitek kazenskih točk za delo rišča v Mutlangenu, likov-figur izven tekmovalnega prostora okoli 50 kilometrov 1000 x 1000 metrov, t. j . za vsa k prelet te vzhod no od St uttgarmeje 50 kazenskih točk . ta, se je prevrnil ameriZa naslednjo tekmovalno disciplino ški transporter in poistega dne popoldne je bil po želji tekmoškodoval raketo pershing-2. valcev izbran obvezni neznani program, Tako je objavila zasestavljen iz likov, ki jih predlagajo hodnonemška policija. tekmovalci, sodniški kolegij pa doda še V njenem poročilu je manjkajoče like in povezavo. Z žrebom rečeno, . da prebivaldoloče!) vrstni red za to disciplino je bil: stvo bližnjih krajev ni Pišek, Skrlec, Kencijan, Kolarič in Lajobilo v nevarnosti. Prvo vic, rezultati tekmovanja pa naslednji: od 108 raket pershi ng!<encijan 2823, I (100), Lajovic 2624,3, 2, ki naj bijih namestili Skrlec 2401,8 (100), Kolarič 2241,0 (200) v ZRN, so pripeljali v in Pišek 1379,5 (450). Tako so bili po Mutlangen lanskega dveh disciplinah v vodstvu Kencijan novembra. Tudi v ZRN 5.191,6, Lajovic 5077,3 in Škrlec 4.666,0 bodo namestili 464 matočk. nevrskih raket.

(Tanj[Ug) Za nedeljo, 26. 8., je os tala še tretja disciplina, prosti program, katerega Indonezijski »komponira« vsak tekmovalec sam . Žreb ' je določil vrstni red: Kencijan, satelit Lajovic, Pišek, Skrlec in Kolarič.

Poikodovana raketa pershing

bodo izstrelili zArlano

Indonezija je sklenila, da bodo njen naslednji komunikacijski satelit Palapa izstrelili z evropsko raketo Ariane, ne pa z arneri'!kim Shuttlom.

(Antara)

Pred pričetkom zadnje discipline so vsi pričakovali, da bo zmagovalec prvenstva Kencijan, ki paje v 12. liku naredil napako, obrnil je smer letenja svojega programa in vseh naslednjih 9 likov izpeljal v napačni smeri in ostal za \o likov brez ocene. Zanimivost je tudi, da sta klubska kolega Kolarič in Pišek imela enak tekmovalni program.

• Rezultati zadnje discipline so bili: Skrlec 4565,3, Pišek 4291 ,6 (50), Kolarič 4245,7 (200), Lajovic 3989,5 (550) in Kencijan 2560,7 (100) točk.

Končni rezultati prvenstva, t. J. seštevek točk vseh treh disciplin, paje bil .naslednji:

Škrlec Matija, AK LjUbljana 9.261,3 (200) Lajovic Franc, ALC Lesce 9.066,8 (550) Kolarič Igor, AK Ptuj 8.325,1 (650) Pišek Vinko, AK Ptuj 7.979,9 (500) Kencijan Marjan, AK S. Gradec 7.752,3 (250) Prvoplasiranim v prvenstvu je medalje in pokal podelil podpredsednik ZLOS tov. Janez Bauman, zmagovalce m disciplin pa pokale tov. Dane Nardin. Sodniki na p(vcnstvu so bili: Edi Lorenco n, Silvo Orožim, Stane Bizilj, ki so ocenjeva li izvajanje programa, mejna so dnik a pa Emil Fras in Dragiša Milenkovic , tekmovanje in letenje pa je vodil Rok Golob.

XIV. Memorial zagrebških pilotov Na zveznem tekmovanju mot o rnih pilotov v preciznem letenju, ki je bil o na letališču Lučko 14. jUlija , je tekmovalo skupaj 25 motornih pilotov , iz Slovenije kar 9 (iz Maribora, Novega mesta in Ptuja).

Rezultati: 1.

2.

Mijo Ban Slobodan Pukanič 3. Svetomir Trifunovic 6. Oto Verbančič 8. Slavko Kos II. Vin ko Pišek itd .

Osilek VZS Zagreb Zagreb Maribor.

N. mesto Ptuj

ka z. to č k 36,9 44,8 81.1 137.6 177,7 215.6

Zvezno tekmovanje radijsko vodenih ,. adralnih modelov »2. poka Ljubljane« Tekmovanje je bilo v orga nizaciji modelarjev AK Ljubljane na njihovi stezi na Barju 9. septembra. Tekmovanja se je udeležilo 18 modelarjev iz 7 klubov Slovenije, Hrvaške in Vojvodine.

Rezultati: točk

\.

2.

3.

4.

5.

.Josip Tomlinovic Sašo Krašovec Martin Klančišar Milan Lenart Marijan Ivanček

Trcšnjevka-Zag.8427 Kranj 8382 EMO Celje 8379 Kranj 8304 Treš njevka-Zag.8270

~etL427

SPORT

Crno leto za .civilno letalstvo: več kot tisoč žrtev nesreč Minulo leto je bilo po števi lu žrtev leta ls kih n es reč .. č rn o" za vse civilno letalstvo na svetu. Po s p or oč ilu ce ntra za do kum entacijo in o b vešča nj e zava rovalnic v Parizu (C O lA) se u v ršča leto 1983 z več kot tisoč žrt va mi letalskih nesreč med najbolj tragičn a. Taka so bila le še leta 1966, 1972 in 1974.

V s p or oč ilu je reče n o, da je la ni v n es reča h 30 letal umrl o več kot ti soč ljud i, škode pa je bilo za 304 milij one dolarjev.

(A FP)

5. štajerski pokal

K a rl o vac, Sp lit , Em o C elj p., Pa nČevo , Nova Pa zova , Ljubljana in Ba nj a Luk a .

AK Ptuj jc o rga ni zira l m o de la rs ko te km o va nje, ki se o dvij a vsa ko drugo le to na l e t a l i šč u v Moš ka nj cih . Prijav lj enih je bi lo 100 te km ovalcev iz 16 ae roklub ov. V so bo to , 22. se pte mbra, ko b i se naj te km o va nj e o dvij a lo , je ves d a n deže va lo, in tud i nap o ved za nedelj o n i b il a najb o lj o b e t aj oča. T a ko j e precej mo d ela rj ev o d šlo d o mo v, le pa so n č n a ned elj a (še le po po ld a n se j e zn ova pos labšalo ) p a j e o m ogoč il a osta lim te km ova lce m , d a so se po me rili v vse h t re h ka tego rij a h pr os t o l e t eč ih m od elov.

N e ugo dn a o k o li ščin a tega t e km ova njaj e bila tudi viso ka ko ru za, s ka te ro je bil o po ras lih p recej nji v o ko li l e t a li šča, in zara di pozne letin e še ni b il a pos pra vlj e na.

Ta ko je ov ira la te km o va lce, saj je predstav lj ala precej šnj o ne va rn os t za mo del e (poš ko d o va la sta se d va) in prispeva la k ma nj te km ova lne mu (be ri : ma nj tveganim po leto m) vzdu šju na travniku .

Rezulta ti : F- A: 1. Edin S a hi no v, AK Vis o ko 2. D a rk o Ba uer , AK No vo mes to 3. Ma tj a ž Pra pro tnik, AK Pt uj Ekipno: O sijek, Pt uj , Ka rl o va c. T e kmo va lo j e 4 1 mo dela rjev .

F - I - B: 1. J os ip Fr a n i č, AK Sp li t 2. Mirsa d K a p e t a n ov ič , AK Viso ko 3. F ra nj o Vu če ti č , AK O sij e k Ek ipn o: Vi so ko , Sp lit, O sij e k. T e km ova lo je 18 m o d elarj ev.

F - I - C: 1. O to Velun še k, AK Ptuj 2. Mil a n Pav lov, A K Ptuj 3. Slav ko Niki č, AK O s ij e k Ekipn o: Ptuj , P a n čevo, Ba nja Luk a.

T e km ova lo j e 13 m o del a rj ev.

Pre ho dni po ka l so osvojili d o m ač ini s 6060 toč k a mi pred A K Os ij e k s 4338 in A K Viso kQ s 363 1 t oč k a mi . Sledij o

Državna jadralna prvenstva po Evropi 1984

M I LENA CESTN IK

Z R NEMČ IJ A

/ Frekvenca 121 .50 je prepovedana za splošno uporabo Letos je pričel redno delovati Center za iskanje in reševanje s pomočjo satelita COSPAS. Sedež Centra je v Toulousu v Franciji, omenjeni satelit pa pokriva tudi ozemlje SFR Jugoslavije. Satelit sprejema signale avtomatičn i h odajnikov za nevarnost (EL T) in drug;h VHF oddajnikov na frekvenci 121 ,50 MHz. Potreben čas oddajanja je 5 sekund.

Zadnje čase Center iz Toulousa večkrat zahteva pojasnila o morebitnih nesrečah, ker dobiva signale s področja Jugoslavije.

Ker je vsako splošno komuniciranje na tej frekvenci najstrožje prepovedano, če ne gre za letalo v nevarnosti, bo Zvezni komite za promet in zveze ostro ukrepal proti vsakomur, za kogar bo ugotovil, da neupravičeno oddaja na frekvencl , ki jo sprejema SARSAT/COSPAS. Vse letalske organizacije so dolžne o prepovedi uporabe fekvence 121 ,50 MHz za splošne namene obvestiti vse tiste, ki imajo v zvezi s svojim delom to možnost.

Zvezni komite za promet in zveze slvžba za raziskave vzrokov letalski h nes reč Beograd ~

Držav no pr ve ns tvo ZRN je bilo ddj e no na dva kraj a in tudi raz li č n a d atum a. Od 20. 5. d o 3. 6. j e bilo pr ve nstvo v raz redu dv osed o v in v o dprt e m ra zre du v Aa le n- Eic hin ge nu. Udeležb a 40 d om ač in o v in 3 tujci , vse ga 6 di scipl in, o d tega 2 z izven leta lišk im pris taj a nj e m vse h tekm o valce v, v e ni disciplini pa se je vrnil o na cilj vsega 6 te km o valcev.

Prv e nst vo v sta nd a rdnem in 15 m raz red uj e bil o o d 9. ~ 23. 6. v Me nge nu .

Vrc me je bi lo muh as to , o d I I te km o va lnih dni so bile tri d iscip lin e s pre m enj e ne sa m o v oce nj eva nj e prelete ne razd a lje.

AVST R IJA Pr ve nstv o j e bi lo o d 19. 5. - 3. 6. v Pinka feldu v vse h treh raz redih z ud elež bo 5 1 ja dra lcev.

NIZOZEMS KA Prve nstv o j e bi lo o d 28. 5. - 8. 6. v vse h t re h ra z redih . Ke r so bili izpeljani sam o 3 te km o va lni dn e vi , po pra vi lniku p a p o tre bni 4, prve nst vo ni bilo - prizn a no.

ŠV ICA Švica rji so im eli s svojim prve nst vo m v s ta nd a rdne m in 15 m ra zredu v Sc hae nis u več s r eče. Od 15. - 25. 5. so im eli 6 di scip lin . Prve n stva v o dprte m raz redu ni bilo za ra di pre majhn ega števi la prij a vlj e ni h.

S-B po reviji Vo lo a ve la

VI/VII 1984

lCe.L428

ŠPORT

Evropsko prvenstvo Livno '84 Na t!vropskem prvenstvu kat ego rij modelov v Livnem, ki je bilo v oq~anizaciji aerokluba »Izlet Kurtalic « Visok o od 27. a vgusta do 2. septembra, so jugoslovanski modelarji dosegli izjemen rezult a t z osvojitvijo dveh medalj : Radoje Blagojevic bronasto v F I A in Mirsad Kapetanovic srebrno v F I B. Posebej je razveseljiv uspeh Kapetanovica, dosežen v kategoriji, v kateri nismo vse od 1971. leta imeli vrednega us peha, ko je Vilim Kmoch na svetovnem prven stv u na Švedskem osvojil srebrno meda ljo. prost o l e t eč ih

F1A 1.

2.

3.

29/30 33/34

, Na prvenstvu je sodelovalo 20 evropskih držav, od tega 16 v vseh kategorijah,

Ceny Brcman Crha Ivan Radoje Blagojevic Tone Videnšek Zakir Beša k

Nizozemska

1.260 + 1307 1260 + 1057 YU (Zrenjanin) 1260 + 837 YU (Ljubljana) 1214 YU (Visoko) 1207 ČSSR

Ekipno: I. 2.

3.

7.

ZR Nemčija V. Britanija ZSSR Jugoslavija

3765 3752 3745 3681

F1B 1.

2.

3.

14.

39.

Aleksander Andrjuhov Mirsad Kapetanovic Evgenij Gorban Josip Franic Lazar Lačimic

ZSSR YU (Visoko) ZSSR YU (Split) YU (N. Pazova)

1260 + 856 1260 + 745 1260 + 505 1247 1105

Ekipno: 1.

2.

3.

5.

F1C 1.

2.

3.

5.

24.

35.

Evgenij Verbickij Zhijian Chen Stafford Screen Werner Kra us Oton Velunšek Janez Grošelj Milan Pavlov

Francija ZSSR Poljska Jugoslavija

126(1 + ZSSR Kitajska 1260 + V. Britanija 1260+ Avstrija 1260 + YU (Ptuj) 1260 + YU (N . mesto) 1235 YU (Pančevo) 1165

Ekipno: 1. ZSSR 2. Poljska 3. ČSSR 6. Jugoslavija

3751 3705 3636 3612

zunaj konkurence pa so tekmovali tudi modelarji LR Kitajske. Najštevilnejša je bila konkurenca v kategoriji F lA s 55 tekmovalci , v F I B je te km ova lo 47 in F I C 42 modelarjev. Jugoslova nska reprezentanca je bila kompletna, v vsaki kategoriji po trij e, bili pa so iz osmih jugoslovanskih letalskih klub ov.

Vsi naši reprezentanti so imeli predhodn o ogrevanje na treh tekmovanjih kot člani klubskih ekip, in sicer na mednarodn e m t.e kmovanju »Soko kup« v Mostarju te r v Livnem na držav nem prvenstvu in na mednarodnem tek movanju »me morial Izet Kurtali c« . Vsa ta te kmovanja so bila v 9 dneh pred evropskim prvenstvom .

Kako je potekalo prvenstvo in rezultati: V najmočnejši kategorji F I A (jadralni modeli) po udeležbi , v kat eri so bili naši modelarji v preteklih letih najuspešnejši in dosegali odlične rezultate, so izgubili visok plasma že v prvih ko lih .

Beša kov model je v prvem kolu letel vsega 127 se kund in Vikendov 157. Isti rezultat je dosegel Videnšek tudi v drugem kolu. Šele potem so sledili rezu ltati po 180 sekund. Po končanih 7 kolih je bil o v tly o ffu 16 tekmovalcev in za uvrstitev na prva mesta so bila potrebna še 4 kola (vsako kolo je bilo za 60sekund d aljše od predhodnega).

V kategorij i F I B (gumenjaki) ekipa ni pričakovala posebnega rezultata, saj so bili na dosedanjih tekm ova njih Jugoslovani plasirani proti konc u tabele, pa tudi na kontro lnih letih pred prvenstvom niso bili rezultati zadovo ljivi. Kljub slabim leto m tekmovalca Lači­ mita v prvih dveh kolih (108 in 138 sekund) in Franica (178 in 169)je iemla ekipa uspeh. V Fly otTu je bilo ose m tekm ova lcev, za ra zv rstit ev pa so po trebna tri kola .

1222 1306 1177 1170 1138

V ka tegroji F IC (penjači)je imela ekipa vse do 7 kola možnosti za uspe h in osvojitev srebrne ekipne medalje. V sedmem kolu je model tekm ova lca Pavlova letel vsega 85 sekund in ekipa je zdrsnila navzdol. V ekipi je bil vsekakor najboljši Velunšek, ki se je v tly otTu boril za naj višjo uvrstitev s 15 tekmo va lci . za kar so bila 'po~rebna še dodatna 4. kola.

3780 3734 3716 3652

(' Ia nek o E P Livno 84 je POVI.,t iz Modelarja 8184 (LZJ). Kaj več o t,kmovanju pa bi lahko napisali tudi na ši t,kmo valci iz ZLOS v reprezentaci . ki so bili že lani zad o lže ni-na modelarski !.;()misiji ZLOS. da napišejo članek iz SP il.

Avstralije. vendar tega niso napravili .

-c-j

RfL429

ŠPORT ~

VIII. republiško prvenstvo raketarjev v Logatcu MLADINCI

s-

3 -

A

Igor Blažič - KMT Prule Jernej Terseglav - KMT Prule Bojan Šimunič - ARK Komarov (E) Jože Kosednar - KMT S. Kladnik Boštja~ Vertačnik - ARK Komarov (E) Tone Sijanec - ARK Komarov Miha Rotovnik - KMT P. Voranc Tadej Simončič - ARK Vega Gorazd Šalamon - ARK Vega lO. Damijan Bevc - KMT S. Kladnik I 1. Bojan Kolman - KMT S. Kladnik 12. Mare Žerjal - ARK Komarov (E) 13. Dejan Lindič - KMT R. Jakopič 14. Damijan Omerzzu - ARK Vega 15. Lojze Mihelač - KMT R . Jakopič 16. Sašo Kogovšek - KMT M . N. Jovo 17. Irena Kralj - KMT R . Jakopič 18. Marjan Kurent - MMK Logatec 19. Mitja Zucchiati - KMT M. N. Jovo 20 .. Miran Gosak - ARK Komarov 21. Aleš Weber - KMT D . Kumar

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

22."

24. Jernej Perne - KMT D . Kumar 22.24. Boštjan Lebar - KMT D. Kumar 22.24. Tadej Cajhen - KMT P. Voranc

l.

180 115 240 240 240 15 109 240 O

40 25 53 38 O

57 46 35

240 240 81 57

165 210 240 240 O 240 181 240 240 99 O 240 O 107 35 26 130 71 O O 75 95 O

O

O O

45 O

31

585 565 561 537 480 436 349 339 240 182 181 124 113 95 57 46 45 35 31 22 12

22 12

O O

O

O

O

O

O

O

O

O

O

MLADINCI S -

6 - A l.

Mare Žerjal - ARK Komarov (E) 80 45 2. Igor Blažič - KMT Prule 3. Lovro Duževic - ARK Komarov (E) 109 40 4. Tadej Simončič - ARK Vega 57 5. Tone Šij~nec - ARK Komarov O 6. Gorazd Salamon - ARK Vega 97 7. Marjan Kurent - MMK Logatec 8. Dejan Lindič - KMT R . Jakopič 56 9. Boštjan Vertačnik - ARK Komarov (E) 80 O 10. Damijan Bevc - KMT S. Kladnik 37 Il. Jože Kosednar - KMT S. Kladnik 4 12. Damijan Omerzzu - ARK Vega 13. Bojan Kolman - KMT S. Kladnik O

Il. III.

1.

75 84 239 38 113 196 58 II 178 33 32 105 O 45 102 86 14 100 O O 97 O 30 86 O O 80 33 38 71 25 62 28 25 57 32 32

ČLANI S -

II.

Il.

240 142 117 231 240 26 O 103 128 28 152 106 240

240 240 240 120 96 90 125

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

3-

A

Jože Čuden - ARK Komarov (E) Grega Meze - MTC Nives Plečnik - MMK Logatec (E) Andrej Grom - MMK Logatec Miha Kozjek - ARK Komarov (E) Vasja Urbanc - ARK Komarov (E) Marjan Čuden - ARK Komarov Tone Mihevc - MMK Logatec (E) Bogo ~tef!1pihar - MMK Logatec (E) Mare ZerJal - ARK Komarov (tekmoval izven konkurence)

1.

240 240 240 240 130 183

720 622 597 591 466 299 228 156 152 240 586

EKIPN O : l. ARK Komarov

2. MMK Logatec 3. MTC

1485 905 622

~\~KO ~'I.'"

"~~ '

Il. III.

~

(J)

::;

~

•

-f

\ ....

'7.

O

C. • ~CP OCA1t. tb" ·~9. IV. ,9 .'

EKIPNO: 1. ARK Komarov

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

KMT Prule KMT S. Kladnik ARK Vega KMT P. Voranc KMT R . Jakopič KMT M . N . Jovo MMK Logatec KMT D . Kumar

1165 1150 900 674 349 215 77 35 12

EKIPNO: 1. ARK t<..omarov

2.

3.

4.

5.

6;

ARK Vega KMT Prule KMT S. Kladnik MMK Logatec KMT R. Jakopič

497 262 196 165 97 86

~ Spanska družba vzdržuje ameriške lovce F-1 5 Tukaj je dvignila veliko prahu novica, daje ameriško obrambno ministrstvo zaupalo španski družbi Casa vzdrževanje, posodabljanje in tehnično izpopolnjevanje lovcev bombnikov F- 15 iz sestave ameriških sil v Zahodni Evropi. Na podlagi tega se bo v naslednjih petih letih steklo v blagajno družbe Casa okrog 20 milijonov dolarjev, to pa je že kar krepka gospodarska injekcua za prihodnqst te malodane edine državne lrme na področju aeronavti ke. Po uradnih španskih izjavah je ta dogovor .. gospodarskega in političnega « pomena in .. korak naprej v prizadevanjih španske vlade za uravnovešenje trgovinske menjave med Španijo in ZDA«.

(Tanjug)

RfL.430 ČLANI S -

ŠPORT 4-

Več

C

1.

1. Mare Žerjal - ARK Koma rov (E) 240 2. Janko Mandelc - ARK Vega 240 3. Miha Kozjek - ARK Komarov (E) 169 4.-5 . Igor Blažič - KMT Prule 240 4.-5. Bogo Štempihar - MMK Loga tec (E) 214 6. Tone Mihevc - MMK Logatec (E) 240 7. Jože Čuden - ARK Komarov 240 8. Vasja Urbanc - ARK Komarov (E) 191 9. Andrej Grom - MMK Logatec (E) 149 10. Robi Fister - KMT Prule O II. Tone Šijanec - ARK Komarov 240 12. Črt Breskvar - KMT Prule 135 13. Peter eiuha - ARK Koma rov 34 14. Samo Štempihar - MMK Logatec 29

II. 201 240 240 170 240 108 165 95 115 100 22 75 O O

III. 240 200 146 140 96 125 89 107 125 240 16 O O

681 680 555 550 550 503 494 393 389 340 278 210 34 29

EKIPNO: 1.

2.

3.

4.

ARK Komarov MMK Logatec KMT Prule ARK Vega

ČLANI S 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

II. 12.

6-

1629 1445 1107 680

1.

120 III 109 120 63 109 120 O 83 108 O 21

II. 120 120 120 120 109 62 74 81 61 O 54 O

III. 120 120 120 88 110 91 O 90 O O 25

360 351 349 328 282 262 194 171 144 108 79 21

EKIPNO: 1. ARK Komarov 2. MMK Logatec 3. ARK Vega

Ma ribor je polletno poslovanje sklenilo z izgubo v višini 19,417.000 dina rjev. To tudi ni presenetljivo, saj v zadnjih letih niti obračunskega obdobja niso sklenili s pozitivnim finančnim rezultatom. Vzrok izgube je predvsem v premajhnem prometu na mariborskem l e tališču, kar povzroča izgubo v osnovni dejavnosti, to je v letališki operativi.

Promet na letališču je bil letos v prvem polletju manjši kot lani . Vzro k je tudi v ukinitvi proge Maribor-Frankfurt premajhnih letalih na liniji Maribor-S araj evo-Sk opje, v manjše m o bsegu prepeljanega tovora zaradi ma njših letal in precejšnjem izpadu šo lanja pilotov švicarske letalske družbe Swissa ir.

Univerzalno padalo

A

Jože Čuden - ARK Komarov Marjan Čuden - ARK Komarov (E) Vasja Urbanc - ARK Komarov Miha Kozjek - ARK Komarov (E) Primož Kuhar - ARK Komarov (E) Drago Perc - ARK Vega Nives Plečnik - MMK Logatec (E) Tone Mihevc - MMK Logatec (E) Igor Starc - ARK Vega Janko Mandelc - ARK Vega Bogo Štempihar - MMK Logatec (E) Marko Šen - MMK Logatec

vzrokov za izgubo

Letali šče

961 444 514

V Sydneyju so uspešno predstav ili novo univerzalno padalo, ki ne bo prišlo prav samo vojski , temveč bo zelo uporabno tudi za plemenitejše zadeve.

Novo padalo, imenovano »in vader« (osvajalec), je pravokotne oblike in ima tako imenovani "jadralni koeficient« 1:4, kar pomeni , da lahk o, če ga padalec spretno krmari, prejadra štiri metre in pri tem izgubi na višini le en meter.

J o hn Mahaffy, ki si je zamislil nenavadno padalo, trdi, da lahko izurjen padalec prejadra z njim tudi do 50 kilometrov, vendar pod pogojem, da je skoči l najmanj na višini 10 kilometrov.

To pomeni, da je padalec, ki lahko nosi s seboj kar 160 kilogramov opreme ali denimo, razstreliva, tudi za najsodobnejše radarje skorajda neviden. Pa vendarle prič a kujejo , da bo »osvajalec« doživel največ uspeha med civilnim prebivalstvom , še zlasti pri številnih avstralskih službah za pomoč in reševanje iz zraka, ki so na tej celini ve likanskih redko naseljenih prostranstev za res nenadomestljive .

Proti vesoljski postaji ČLANI S -

7

1. Miha Kozjek - ARK Komarov 2. Jože Čuden - ARK Komarov 3. Vasja Urbanc - ARK Komarov 4. Bogo Štempihar - MMK Logatec 5. Igor Blažič - KMT Prule

EKIPNO: 1. ARK Komarov

2. MMK Logatec 3. KMT Prule

1630 380 250

(Meteor 2 K) (ASP-Redwing) (M 100) (M 100) (M 100)

680 535 415 380 250

Člani ameriškega kongresnega urada za tehnološke ocene nasprotujejo načrtu predsednika Reagana, da bi zgradili vesoljsko postajo s človeško posadko. Menijo, da ni upravičljivih razlogov, da bi se lotili tako velikanskega projekta , ki bi stal 8 milijard dolarjev .

Svoje mnenje bodo morali ti strokov nj a ki zagovarjati pred kongresom v avgustu, ko bo na dnevnem redu razprava o sredstvih za gradnjo vesoljske postaje. Predsed nik Reaga n je že janua rja zahteval od kongresa , da odobri denar za njeno gradnjo. Postajo naj bi izs trelili v naslednjem desetletju , delova la naj bi 20 let, v njej bi delal o po osem kozmonavtov hkrati, vsakih šest mesecev pa bi se zamenjali.

Marjall K ellcijall si ga izbral. si želel opravljati visoko strokovno in z ljubeznijo. da bi bil pri delu srečen in tako družbi najbolj koristen.

Nikdar ti ni bilo žal popoldneva. sobote ali nedelje. da bi sedel v CeJl10 in ponudil užitek I('tenja ne.i:tetim obiskovalcem na.~ega letali.l:ča.· ko si z njimi poletel v prečudovoiti svet narave med PohO/jem in Ur.fljo goro.

Ameriška družba Panam naročila 91 letal pri Air-busu Evropska letalska industrija Air-bus s sedežem v francoskem Toulousu je dosegla svoj največji uspeh: največja ameriška letalska družba Pan American se je odloči­ la, da kupi oziroma si izposodi kar 91 letal raznih tipov . To je presenetljiv uspeh in prodor na ogromno ameriško tržišče. S tem je Air-bus zadal v sami Ameriki hud udarec največjemu proizvajalcu Boeingu.

Po enomesečnih pogajanjih je 13. septembra predstavnik ameriške družbe podpisal ta dogovor s predstavnikom Air-busa, ki govori o nakupu 28 letal, o najemu 161etal in o opcijskem naročilu 47 letal. Skupno gre torej za 91, letal. "Za to bomo v Franciji dobili več kot 12 milijard frankov." je z velikim zadovoljstvom ugotovila ministrica za zunanjo trgovino Edith Cresson. Tudi francoski državni sekretar za transport Jean Auroux je izjavil, da podpis te pogodbe predstavlja pomemben uspeh za evropsko aeronavtično industrijo.

Panamje nakuputemeljil z izjemno pohvalo na račun letal air-bus, češ da so najbolj konkurenčna tako glede kakovosti in udobnosti kot tudi varnosti in ekonomičnosti.

(PO DELU)

Nepričakovana vest iz Ohrida. da se je na državnem prvenstvu v akrobatskem letenju smrtno ponesrečil eden najbolj.fih pilotov. nas je prizadela .fe bolj. ko smo izvedeli. da si nesrečno letalo pilotiral ti. na.f dolgoletni prijatelj in znanec mnogih ljubiteljev letalstva na Koroškem. Težko je opisati občutke nas vseh. ki se danes tukaj v .. dolgemjinalu 14". na kraju. ki si ga z ne vem koliko letali ne.ftetokrat srečno preletel. poslavljamo od tebe in še danes ne moremo verjeti. da se je tvoje mlado življenje končalo tako hitro. daleč na jugu naše domovine. daleč od tvojega sina. žene. staršev in prijateljev.

Spominjamo se te. ko si .fe kot oSllovnošolec zahajal na neurejeno travo tvojega in našega letaliHa v Turiški vasi.

Takrat te še nismo poznali. vendar po zanimanjll. ki si ga kazal za letalstvo in po tvojih modelih. ki sijih tako vneto in spoštljivo splIHai v nebo. smo vedeli. da si naš in da se nam boš kmalu pridružil na enem od jadralnih letal.

Nislllo se zmotili. saj si s komaj 16 leti že samostojno vodil jadralna letala in že dve leti pozneje tudi motorna letala. Kot prizadevnemu članu Koroškega aerokluba in zanesljivemu pilotu so ti bile kmalu zaupane najbolj zahtevne in odgovorne letalske naloge.

V nebo pod kumuluse si povlekel nešteto jadralnih pilotov. mnoge od njih si učil leteti. v Jugoslaviji skoraj ni kraja. nad kat ('rim nisi vrtel Jantarja. Aslirja. Pipelja ali Cesne. Za mnoge. ki so te občudo­ vali. si bil in ostal anonimen. toda ne za nas. ki smo te poznali. občudovali in te imeli radi. Bil si ambiciozen športnik in vdali pripadnik naše domovine. Poklic. ki

Imel si neveljeten občutek in smisel za akrobatsko letellje. zato si tako rad sedel v ZUNA. s katerim si nam uprizQ/jal nepozabne vragolije. ob katerih je zastajal dih tudi najvC'Čjim poznavalcem te lepe a izredno zahtevne letalske discipline.

Ko si letel na republiških in državnih prvenstvih. so te občudovali vsi. tudi tvoji največji tekmeci. kajti premagoval si jih s srcem. srcem športnika in velikega prijQ/elja.

V tej najbolj zahtevni zvrsti letenja si tudi sam najbolj užival. ko si z velikim znanjem in ljubeznijo premagoval tehniko in naravo. Veroval si v moč človeka. daje z znanjem in srcem sposoben premagati prav vse. toda žal. na tvojem zadnjem letu. ko si letel naslovu državnega prvaka naproti. sta te premagala stroj in narava. Do zadnjega si se boril. umrl častno. kot umirajo heroji.

Tvoje prekratko življenje je v nas. tvojih kolegih in prijateljih zaznamovalo nepozabna čustva. občutke. kijih z besedo ne moremo opisati. Ne moremo in nočemo se sprijazniti z dejstvom. da te ne bo več med nas. da ne bo med nami Marjana. ki je znal vsakomur izreči prijazno besedo. b(){lriti in spodbUjati tekmece. UČitelja. ki je znal grajati in spodbujati hkrati.

Ostal boš .fe naprej z nami. kajti vodila nas bosta tvoja volja in pogum. ko bomo žal brez tebe nadaljevali tvoje delo. Iz BlA sicer ne bo več slišati tvojega glasu. vendar tisti udeleženci v letalskem prometu. ki smo te poznali in spoštovali. bomo vedeli. da je to letalo. ki si ga dolgo vzorno in uspešno vodil po Evropi. Afriki. a žal mnogo prezgodaj zapustil.

Dovoli mi Marjan. da se .danes v imenu vseh ljubiteljev letalstva. članov Koroškega aerokluba. številnih prijateljev iz ZLOS. LZI in poklicnih pilotov poslovim od tebe. se ti še enkrat zahvalim za vse. kar si dal nam. letalstvu in domovini.

Obljubljam. da bomo naše delo nadaljevali tako kot bi ga nadaljeval ti in tako boš ostal vedno z nami.

Predsedstvo Koroškega aerokluba

Tuje revije in

časopisi

Odkar smo lani novembra objavili pregled v KRILIH predstavljenih in revij. je dotok tovrstnih podatkov moč no opešal. Ali zaradi onemogočenega nakupa tujih strokovnih publikacij, ali zaradi visoke cene , ali zaradi česa drugega? Nekaj novih tujih revij pa smo v tem času vendar le dobili - s predstavitvijo vred so nam jih poslali Vojko Grobovšek iz Novega mesta, Srečko Stegovec iz Nove Gorice in Nenad Dragojlovic iz Subotice - v imenu bralcev vsem trem lepa hvala! časopi sov

VOLO A VELA (jadralno letenje) je revija v italija n ščini posvečena samo jadralnemu lete nju in letenju z mo tornimi jadralnimi letali. Letno izide šest s nopiče v na 55 st raneh v formatu A4 . Obve šča bralce o novostih doma in po svet u, prinaša strokovne sestavke, rezultate in izčrpna poročila s tekmovanj v Italiji i n drug ih državah. Letna narocnina je 45 .000 lir, za t uji no 40 dolarjev.

Naslov uredništva: Aeroporto .. Paolo Contri " . Calcinate del Pesce, VARESE P Box 21100 , Italija.

REPULES je letalski časopis v m adžarščini. Izhaja en~rat meseč­ no, posamezni izvod stane 6,50 forinta . Letna naroč nin a je 78 forintov . Naročite se lahko na naslovu: Posta K6zpo nt i Hi rlap Iroda 1900 BUDAPEST, Magyarorszag .

PLANE & PILOT je rev ij a poslovne in privatne aviacije, objavlja pa novice iz letalskega sveta, pisma bralcev, nove proizvode leta lske opreme, strokovne članke iz praktičnega letenja, up orabe letalske opreme in inštrumentov, opisu je nova letala, intervjuva znane ljudi iz letalske industrije, opisuje zanimive turistične kraje, objavlja letalski koledar shodov v ZDA . Letno izide 12 številk, cena številke 2,50 dolarja , letna n aročnina 15,95 dolarja, za tujino dodat\!k še 5 dolarjev. Naslov: PLANE & PILOT , P.O .Box 27949, SAN DIEGO, CA 92127 , USA . .

AIR ACTUALlT~S je revija francoskega vojnega letal stva, obrav nava aktua lne novice iz eno t, o pisu je tehni čne dosežke letalske industrije in indust rij e opreme in orožja v letalstvu, objavlja intervjuje z lj ud mi iz enot, reportaže dogodkov, obravnave posameznih letal iz zgodovine. Letno izide 10 številk, letna naročnina v Franciji 75 FF, za tujino 90 FF. Naslov: A .D.D.I.M .. A .AC", 6, rue Saint-Cha rles, 75015 PARIS, (C .C.P. PARIS 16.119.79), Francija .

PLANEURS et AVION S magazine izhaja dvanajstkrat letno v francza ljupite lje letalstva. Obravnava novosti iz letalskega sveta, i n-

oščini

du stri je i n športa, podrobno opisuje posamezna športna, poslovna in doma zgrajena letala. Posamezna številka 18 FF , letna naročnina 180 FF , izven Francije za Evropo 200 FF .

Naslov: PEAM - PLANEURS et AVIONS magazine, 1, Place de Marche, 91000 ~VRY , Francija MRA - le modeie reduit d'aviation je francoska revija izdelovalcev pomanjšanih letalskih modelov . Vsebina so testi , reportaže, tehnične rešitve na modelih , kompletni načrti modelov, novice, koledar prireditev, oglasi . Izhaja m esečno, cena številke 18 FF, letna n a ro č nin a za Francijo 180 FF , za tujino 220 FF. Naslov: PUBLICATIONS MRA-C .C.P., LYON 346250 G, Franc ija.

MOD~LlSME CLAP je rev ij a v fra n cošči ni

za razširjanje . modelarske kulture, izdaja jo fran coska liga za permanentno vzgojo i n izobraževanje. Piše o prosto letečih m odelih , meteorologiji , aerodi namiki, U-kontrolcih, radijsko vodenih letalsk i h, ladijskih in avtomobi lskih modelih , kratke informacije in oglasi . Izhaja na dva meseca, cena številke 14 FF, letna naročnina 70 FF , za tuj ino 105 FF . Naslov: L.F.E.E.P.-C .C.P., 4143-80 U PARIS , 3, rue Recamier, 75341 PARIS, CEDEX 07, Fra nc ija.

ULM MAG je fr ancoska revija za ultra lahko motorizirano aviacijo.

Obravnava letala, centre za šo lanj e in letenje, teorijo in aerodinam iko letenja, dogodke v zvezi z UL, objavlja oglase in reklame. Letno izide 12 števi lk , cena številke 25 FF, letna · naročni n a za Francijo 225 FF , za tuji no 265 FF, z leta lsko pošto 325 FF .

Naslov: S.E.E.S.-ULM MAG , Service .. ABONNEMENTS" , 50, rue de Chabrol, 50, 75010 PARIS , Francija .

AlOROPORTS MAGAZINE obravnava dejavnost mednarodne organizacije za civilni zračni promet ICAO-OACI , pomembne ljudi v ICAO, ak tualne novice o prevozu blaga, l eta li ščih , letalskih družbah in letalski industriji. Izhaja v francoščini desetkrat letno, cena številke 10 FF , letn a naročnina za Evropo 155 FF. Naslov: AEROPORTS MA GAZINE , 291 , Boulevard Raspail , 75675 PARIS , CEDEX 14, Francija.

FRAN CE AVIATION je glasilo letalske družbe AIR ·FRA NCE. Letno izide 11 številk v francoščini o novostih in dogajanjih v lastni hiši , pa iudi o novih letalskih konstrukcijah in drugih leta lskih družbah . Cena številke 5,50 FF, letna naročnina 55 FF, za na ročilo iz tujine je potreben dogovor. Nas lov: FRANCE AVIATION , 25, boulevard de Vaugirard , 75015 PAR IS, Francija .