Krila 10 1985

AJ DELA ZVEZA

El?

KAJ DELA ZVEZA

Ee KAJ

TIELA

Svicarskl jadraici spet v Lesce

Kje smo letalci med športniki

Na Bledu sta se s predstavniki Alpskega letalskega centra iz Lesc, turističnimi delavci z Bleda in predstavniki upravnih organov pogovarjala o organizaciji 3. švicarskega spomladanskega tabora na lešča n­ skem let ališču predsednik švicarskega aerokluba Alfred Herbert in njegov sodela vec Michael Horisberger. Dogovorili so se, da bo 3. švicarski tabor od 26. aprila'do 10. maja prihodnje leto. Tabora švicarskih jadral nih pilotov na Gorenjskem se bo po zagotovilih predsednika ŠAK Alfreda Herberta udeležilo 40 do 50 pilotov. "Spomladi so v Švici pogoji za jadranje slabi.

Zato vsako leto organiziramo konec aprila tabor jadralnih pilotov na tu.i ~ Il} . Ob tem pa je tudi omenil, da večina jadralcev pride na tabor z družinami, ki se na Bledu nimajo časa dolgoča­ siti.

"Naši piloti so sila zadovoljni zletalnimi pogoji. S kontrolorji se lahko pogovarjajo v svojem jeziku, pa tudi kontrola na letališču Brnik je do naših jadralcev bolj prijazna, kot pa je švicarska. Če bi vaše oblasti naposled le dovolile jadralcem prelete čez avstrijsko ali italijansko mejo, potem bi švicarski tabor na Lesca h zagotovo postal tradicionalen in predvsem bi k vam prišlo spomladi jadrat še več pilotov .

Izurjenih in izkušenih, kakršne terja letenje nad gorami ,« je na koncu dejal Alfred Herbert. (PO DELU)

Na vaš dopis št. 21-97/85 z dne 30. 8. vam pošiljamo pripombe k osnutku planskih dokumentov TKS SRS. Celotni osnutek tega dokumenta za javno razpravo vsebuje preveč subjektivnih ocen objektivne realnosti s tega področja v odnosu na posamezne panoge športa . To je načelna priPomba in opredelitev do tega gradiva. Ce bi razpisali referendum , ali anketo na to temo v Sloveniji, kar bi bilo najbolj objektivno in pravično , potem bi dobili povsem drugačno sliko in oceno, kot paje ta prikazana v tem osnutku .

Druga načelna pripomba je ta, da osnutek vse premalo obravnava sedanjo in bodočo samoupravno organiziranost v telesni kulturi. Menimo, daje trenutno vse preveč asociacij nad asociacijo, o čemer je bilo že veliko govora na RK SZDL-koordinacijski odbor za družbene organizacije. ZLOS je že leta 1983 pod št.

116 od 10. 2. 1983 poslala pismeno pobudo RK SZDL-koordinacijskemu odboru za družbene organizacije o samoupravni organiziranosti telesne kulture po vertikali v Sloveniji . Ta pobuda ZLOS pa je ostala le na papirju .

Glede sofinanciranja letalskega športa iz naslova združenih sredstev za telesno kulturo in združenih sredstev za vrhunski šport pa naslednje. O tem zelo malo piše v osnutku in to samo na 31. strani en odstavek. Predlog rešitve tega problema, ki ga omenja osnutek je naš predlog že iz leta 1977, ko smo o tej problematiki financiranja letalskega športa seznanili P CK ZKS . Med drugim smo predlagali naslednje: glede na to, da ZLOS šola kadre za šport, LO in OZD , naj bi tudi iz teh naslovov prejemali sredstva za realizacijo letnih progra mov in to od TKS 30% od LO, SLO in TO 30% od SlS za izobraževanje 10% lastna sredstva 30% Na osnovi tega predloga je IK P CK ZKS na svoji seji (101) dne 6. 12. 1977leta sprejel med drugim tudi naslednji sklep: ad 6.) Komunisti v Letalski zvezi Slovenije v telesnokulturni skupnosti, štab za SLO, sekretariat za NO ter druge za razvoj športnega letalstva zainteresirane institucij e, so dolžni proučiti materialni položaj športnega klalstva ter se zavzeti za ustrezne praktične rešitve, ki bodo zagotavljale nadaljnji razvoj tega športa, up oš tevajoč naše potrebe in

možnosti. Pri temje potrebno upoštevati izjemni pomen športnega letalstva za vzgojo letaIcev ter s tem povezano obrambno usposboljenost dežele.

Na osnovi tega sklepa smo pismeno obvestili vse TKS v občinah s prošnjo, da zadevo obravnavajo, kot posebno točko dnevnega reda na skupščini TKS Slovenije. Tudi ta pobudaje ostala na mrtvi točki , kot vse prejšnje in poznejše . Rezultat vseh naši h n.a..p0rov za sist«m~ko r!;Šitev tega problema je bil ta, da so nam najbolj . odgovorni funkcionarji v TKS Slovenije in ZTKOS vedno odgovorili , da je ta problem resnično prisoten in, da ga je potrebno ustrezno rešiti. Nihče pa do danes ni ničesar rešil. Zadnji podatki o sofinanciranju tega športa za leto 1984 pa so naslednji: TKS in ZTKO 10% SlS za izobraževanje 3% LO, SLO in TO 8% ZTKOS 5% lastna sredstva z dopolnilnim delom članstva za OZD 74% V ilustracijo samo še to: letno potrebujemo 200 ton uvoženega goriva, kar stane 40,000.000 din (za devize) in cca 600 svečk za motQrje, kar predstavlja 4,000.000 din (ena svečka stane 7.000 din). Predračun za realizacijo programa za leto 1986 pa znaša 216,000.000 din. V tem znesku niso zajeta sredstva za enostavno reprodukcijo in revizije letal in motorjev po zakonskih predpisih.

Takšna pa je realnost letalskega športa , ki zahvaljujoč entuziazmu, kljub temu dosega odlične športne rezultate doma in v tujini .

ALOJZ GOJČIČ predsedni.k PS ZLOS

Prihodki in odhodki ZLOS v letu 1984

članic

Na osnovi finančnih poročil članic ZLOS za leto 1984 smo izdelali analizo in strukturo prihodkov ter odhodkov ZLOS za minulo leto . Analiza je naslednja : Prihodki: Skupni prihodki v letu 1984 so znašali 141,993.902.- din (v 1983 letu 97.325.002.din). Nominalno so skupni prihodki ZLOS večji od leta 1983,toda realna vrednost pa

(Nadaljevanje na 31. str.)

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XV

1;(

OKTOBER ':-85

1;(

ST. 10

Zamuda s to številko je res grozna, vendar imamo tudi kopico tehtnih opranavzlic polnim,škatlam Juretovih slik in diapozitivov z zaključka državnega rallyja v Ptuju in s padalskih prvenstev v Lescah, nikakor niso prispela tudi poročila s teh tekmovanj. Naslovnica in dragi barvni izvlečki so bili narejeni, številka takorekoč skupaj, besedil pa od nikoder! Ob koncu oktobra pa je še naša tiskarna podrla šotore in se preselila v nove prostore: to ni hec, selijo se enkrat na trideset let in izid KRIL se je moral zavleči. Za nameček pa je skoraj na smrt zbolel še edini tehnični urednik, ki ga imamo. Zdaj mu gre že na bolje.

KRILOM pa tudi Medtem smo zbrali še poročila in ostalo robo in čeprav je december že tu, bo tudi branje iz Ptuja še vedno zanimivo - če ne drugače, pa vsaj za zgodovino! Kako žalostno je bilo za naše v Livnem, boste lahko prebrali izpod peresa očividca, izčrpnejši komentar s padalskih dirk pa se že tiska v novemberski številki, ki bo zanesljivo zagledala luč sveta še pred koncem decembra Da ne bi bilo jadralcem v tej turobni sezoni preveč dolgčas, jih seznanjamo z novostmi med dvosedežnimi kištami, za ljubitelje planin in zmajarstva pa bo zanimivo branje o visokogorskem jadranju Kavk nad Alpami Sledi še polna malha poročil iz športa - in dovolj za danes! Naslovnico, delo Emerika Horvata iz Murske Sobote posvečamo motornjakom in njihovem državnem prvenstvu, o katerem pišemo na naslednji strani vičil:

*

*

stran 10

*

*

stran 14 LitIJ

Osemindvajsetič

za pokal maršala Tita

Letalska pošta Svetovno prvenstvo Livno Padalska prvenstva v Lescah Dvosedežniki na pohodu Kamniške »Kavke« nad Planjavo Sport

22 26 28

Izdaja Zv eza letalskih organizaci j S lovenije v Ljub.' j anL Lepi pot 6 A ~vija izhaja vsa k mesec. ra~en julija ln avgusta Grad ivo za objavo v KRILIH prispeva jo 'J ubitel ji letalstv a br ez plaeno . Oen arno nagr~do p~eJme samo av tor fotogr afij e. uporabljane za nas lovno stran : 2000 din za barvni diap~)ZitlV , 500 din ~~ č rno b~!I . POZI~IV . Z~ točnos t vse bine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar , naj s.odeluje v revIJI S porocIIlin ~l lk aml. ki obravnavajo dejavnosti. kot: modelarstvo, jadralstvo. pada lstvo , rr:'0t~ r no lete~ J ~. r~ke.. arstvo .. pr <?s to leten je balonarstvo in amater sko gradn jo Ured ništvo .si pridržuje pravico skraJša tI. dopolni ti a~ 1 pnlagodltl p.n ~ pevke glede na prostorske in kakovos tn e zahteve v rev iji ' Uredniški odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane BIZ ilJ , Janez Brez~~.

Ton e Cerin . Joze Cud en. Rok Go lOb,. Domini k Gregl. Belizar K e r šič. Ivan K~ n avec . Taras Knvenko . Leon Mesa n.C Jure M e:znarsič . Fr anček Mordej. Marjan Moškon (glav ni in odgovorni urednik). Joze Perhavc. Jure Pestotnik . Sreco PetrIc Itehnični urednik) ln Ciri l Trček N as lov uredništva: Marjan Moskon, poštni predal 33. 6800 1 Novo mesloPr ispevk i za o bj avo v KR ILIH moraj o bit i v uredništ vu najpozneje do 10 .. dne ~ ~ es~c U ' I?red ~.ese~e r:n v k.att::rem iZide nas lednja števi lka - RokopIsov ln slik ne v r ačamo. razen barvnih d iapozitivoV ln . tUJih kn.Jlg. ~e Je pn~~zena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami Naslov uprave: ~veza leta,lsklh organizacij SloveniJe , LePI pot 6 . postni predal 496 . 6100 1 LJUBLJANA. te lef on (061) 222·504. tekočI ra ču n pri ZLOS . stev. 50 101-.678·51077 .

Spremembo na slova sporocIt e upravI rev IJe ter obvez n o napiši te stari ln novi naslov . uprav I rev ije sporoclte tudi . če rev IJe ne prejemate redno Letna n a ročnina 800 din . cena pos amezne števi lke 80 din G ra fi č na priprava DIC. tozd G rafika. Novo mes to - tisk : Tiskarna . No vo mesto.

Ke'L,4

stran 22

4 10 14 17

,

OsemindvajsetiÄ?

II pokal .

marĹĄala Tita

i

MOTORNO LETENJE

Nov komet ULRICH THIELE, zahodnonemški astronom, je med opazovanjem Halleyevega kometa odkril nov komet, ki se imenuje po njem »Thi ele 1985 M« . Direktor španskega observatorija Calar Alto v južni Španiji Teodoro Vives je sporočil, da je odkritje potrdil tudi center za astrofiziko v Cambridgeu (ameriška zvezna država Massachusetts) in da so fotografije in podatke o novem kometu poslali Inštitut Maxa Plancka v Heidelbergu.

UspeAna prodajna bilanca Airbusa Airbus Industrie je izredno zadovoljen s pregledom naročil in opcij za svoja letala v prvi polovici letošnjega leta. Do konca julija je dobil kar 78 fiksnih n aroč il in 89 opcij, kar pomeni več kot dvakratno povečanje prodaje v primerjavi s prejšnjim letom. V načrtu ima prodajo 29 letal A310, 18 letal A300 in 31 letal A320 . Nova Airbusova letala naroča­ jo že stalni kupci kot so Air India (A310300), Korean Air (A300-600) in Lufthansa (A300-600 in A320). Ponosni pa so, da so uspeli pritegniti tudi nove kupce - Ansett Airlin es, Thai Airways, CAAC (Civil A viation Administration of China) in Pan Am. V prvi polovici letošnjega leta so prodali v povprečju pet letal na mesec. Svojevrsten dosežek je tudi 300. letalo tipa 310, ki so ga izročili Cyprus Airwaysu.

(ADRIA)

Letošnji 28. Jugoslovanski aerorally je organizirala Letalska zveza Jugoslavije v sodelovanju z družbenopolItičnimi ln letalskimi organizacijami vseh republik ln pokrajin. Tekmovanje motornih pilotov Jugoslavije je Imelo poseben pomen, ker je bilo izvedeno v letu, ko slavimo 40-letnico zmage nad fašizmom in 40-letnlco obstoja LZJ. Organizatorji so se odločili, da bo tekmovalna marš ruta speljana čez ozemlja vseh naših republik in avtonomnih pokrajin, začenši v Kumanovem v Makedoniji.

31. avgusta se je tod zbralo V 35soboto tekmovalcev, katere je v večernih

urah v motelu ob cesti proti Skopju pozdravil vodja tekmovanja tov. Jeremič , zatem pa je Jagoš R adulovič podal nekaj važnejših obvestil v zvezi s tekmovanjem , glavni sod nik Trojče Stepanovski se je s tekmovalci pogovorilosisternu tekmovanja in to čkovanja . Na predlog nekaterih tekmovalcev je prišlo do nekaterih sprememb pravilnika . V nedeljo I. septembra je bila na letališču AdžiTepe pri Kumanovem svečana otvoritev tekmovanja, kateri je sledil aeromiting letal LZJ in vojnega letalstva. Po mitingu se je pričelo .tekmovanje na maršrut i do Prištine in pristanek na letališču Batlava. na katerem pa žal ni bil posebno dobro pripravljen sprejem tekmovalcev. Po prenočevanju v Prištini (v istoimenskem hot elu) se je tekmovanje v ponedeljek 2. septembra nadaljevalo proti Kruševcu v Srbiji. V Kruševcu je bil organiziran ogled mesta z znamenitostmi in sprejem pri predsedniku obči n ske s kupščine, zvečer pa sprejem v hotelu. V torek 3.

septembra je bila na sporedu terniovalna maršruta Kruševac-Nikšič. Ta etapa je potekala v lepem vremenu in v tem pogledu ni bilo težav. Nikšič je tekmovalce in celotno ek ipo lepo sprejel, tako na letališču. kot v mestu. kjer je bila proglasitev zmagovalcev etape ob prisotnosti tamkajšnjih vidnih družbeno-politič­ nih delavcev. V sredo 4. septembra pa je sreča začasno zapus til a tekmovalce in prehod fronte je povsem onemogoči l tekmovanje od Nikšiča do Tuzle tako . da je celotna ekiQa še en dan in nasiednjo noč preživela v Crni gori .

Glede na izgubljen tekmovalni dan je bila želja vodstva tekmovanja. da v četrtek 5. septem bra izvede tekmovanje na maršruti do Tuzle dopoldne in za isti dan predvideno tekmovanje dalje do Novega Sada pa popoldne. Zal pa so bile vse doline med Fočo. Višegradom in Sokolcem v gosti megli tako . da tekmovalci niso mogli opraviti navigacijskih nalog in je bilo tekmovanje na tej etapi razveljavljeno. pristanek tekmovalcev v Tuzli pa je kljub enodnevni zamudi

Gostje so z zanimanjem spremljali program mitinga v Ptuju (Vse fotografije: Jure Pestotnik)

Razglasitev zmagovalcev - med govorom predsednika ZLOS AloJza GoJčlča ln predsednika RK SZDL Franca Setinca

doživel prisrčen sprejem - ogled mesta pa je seveda odpadel. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo na nekoliko krajšem odseku do Novega Sada , kjer je bil z letališča Čenej po krajšem sprejemu organiziran takojšen prevoz v mesto. V večernih urah je bila v hotelu proglasitev zmagovalcev etape s sprejemom in večerjo, potem pa brifing za naslednji dan , to je petek 6. septembra, ko je bil na Državni rekord V tiralskem meste- programu tekmovalni let na najdalj šem cu K6ssen se je kon- odseku celotnega tekmovanja , od Novega mesta do Varaždina - maršruta je č a lo peto svetovno prvenstvo v letenju z trajala nekaj minut več kot 2 uri. Na vazmaji, katerega se je raždinskem letališču je direktor Aeroudeležil naš sodela- centra Milan Šimek poskrbel za obsežne vec Borut Pestotnik. sprejemne svečanosti , ki so se zvečer nadV hudi konkurenci aljevale v hotelskih prostorih v mestu . predstavnikov iz 33 · kjer je bil razen proglasitve zmagovalcev držav se je jugoslo- etape in podelitve priznanj in daril orgavanska ekipa uvrstila niziran družabni ples, na katerem so se na 17. mesto, naš vsi sodelujoči prijetno razvedrili. PosebBorut pa je dosegel no priznanje pa je bilo ob tej priložnosti nov državni rekord v podeljeno starosti LZJ in dolgoletnemu letenju z zmaji. V sodelavcu preteklih JAR Mihailu Nikosedmih urah nepret- liču-Kajletu . rganega letenja je preV soboto 7. septembra pa je tekmoletel 143 km (dosedanji rekord 107 km), valce in celotno ekipo po opravljeni kraz največjo višino 3600 jši maršruti prek Kumrovca v Ptuju presenetil veličasten sprejem. katerega je metrov.

(ADRIA) organiziral AK Ptuj. ki je bil seveda tudi

prireditelj celotnega zaključnega ceremoniala. Potem je bilo izvedeno še tekmovanje vpreciznem pristajanju. V večernih urah so se tekmovalci in člani ekipe zbrali na proglasitvi rezultatov in sprejemu v Podlehniku , kjer je bila veče­ rja, prirejena v splošno zadovoljstvo prijateljev odličnih in izbranih kulinaričnih specialitet in dobre kapljice z brezhibno postrežbo. Tako je bil predvečer zadnjega dne tekmovanja lep uvod v zaključne svečanosti s proglasitvijo zmagovalcev na letališču Moškanjci v nedeljo 8. septembra. katerem4 so prisostvovali nekateri vidni slovenski družbeno-politični delavci in visoki predstavniki Jugoslovanskega vojnega letalstva . Formalnemu zaključku je sledil velik aeromiting. na katerem je poleg športnih letalcev in padalcev, posameznih letal vojnega letalstva in helikopterjev sodelovala tudi akrobatska skupina jastrebov Vlo Aeromitingu je sledila zabava s plesom. namenjena predvsem gledalcem in obiskova cem iz okolice Ptuja, saj so tekmovalci povečini že v popoldanskih urah zapustili letališče in se vrnili na tudi precej oddaljena letališča po vsej Jugoslaviji .

MOTORNO LETENJE

Pilotke pri Swissairu Švicarska letalska družba Swissair je sporočila, da bo odslej med piloti imela tudi ženske. Ziiriški predstavnik te družbe pravi, da se » časi spreminjajo« , vendar pa bodo pilot ke težko dobile zaposlitev takoj, ker je na spisku čakajočih veliko moških, ti pa imajo prednost. Swissair sodi med zadnje velike letalske družbe, ki so ženskam dovolile pilotirati letala.

(PO VEČERU)

Plavajo~e

skrinjice

Če bi v civilnem letalstvu uporabljali »plavajočo črno skrinjico«, ki so jo nedavno izumili Kanadčani in ki jo za zdaj uporabljajo samo pri vojaških letalih nekaterih držav, bi bilo iskanje črne skrinjice indijskega boeinga 747, ki je strmoglavil v morje blizu Irske, znatno krajše in cenejše.

Strokovnjaki razlagajo, da »indikatorjev položaja nesreče« - CPI ne uporabljajo na civilnih letalih zaradi izredno visoke cene in zapletenega načina namestitve naprave v letalo. Cena indikatorja je sedem do osem tisoč petsto dolarjev, namestitev naprave pa dodatnih 35.000 dolarjev. »CPI« je tako izdelan, da je odporen tudi za najmočnejše eksplozije in nesreče. Ce se letalo ponesreči v zraku , se črna skrinjica avtomatično odlepi od trupa letala in po padcu - če pade v morje - . sama splava na površino.

(Po DNEVNIKU)

Tekmovalni del 28 . JAR je bil kot razdeljen na posamezne tekmovalne discipline: točnost pristajanja, časovna to';nost in reševanje navigacijskih nalog. V točnosti pristajanja so piloti tekmovali na končnem letališču vsake etape in v Ptuju vpreciznem pristajanju. Časovne točnosti so ocenjevali kot vmesne na maršrutah (KVO) in na končnih točkah maršrut (KTM). Navigacijske naloge pa so bile sestavljene v glavnem iz skiciranja in orientiranja raznih objektov, merjenja razdalj med postavljenimi plat ni s skico , oz. navedbo oblike znaka iz platen in iskanja objektov na priloženih fotografijah , pri čemer je bilo treba tudi navesti, v katerem vrstnem redu so objekti razporejeni vzdolž maršrute. Nekaterim slikam pa so bili odrezani posamezni deli in je bila tekmovalčeva naloga, da na terenu ugotovi, kakšen objekt se v naravi tam nahaja. običajno

Že 28 . JAR se je skupno udeležilo 35 tekmovalcev iz vse Jugoslavije, od tega 7 tekmovalcev iz Slovenije. Štirje s Ptuja in po eden iz Maribora, Celja in Titovega Velenja . Ostale republike in avtonomne pokrajine so bila zastopane z manjšim številom tekmovalcev: BiH 6 Hrvaška in Makedonija po 5, Srbija 4, Črna gora in Vojvodina po 3 in Kosovo 2 tekmovalca.'

Tekmovalci so po večini leteli na letalih utva 75 (od 35 kar 30 po številu), ostalih 5 pa na cessnah in robinu .

V teku tekmovanja so se po vsaki etapi že začeli razporejati tekmovalci po kvaliteti , čeprav je bilo zlasti v posameznih disciplinah nekaj presenečenj . Favoriti , ki so bili kot tekmovalci znani s prejšnjih tekmovanj, so se že po prvih etapah zače­ li uvrščati v vrh lestvice tako , da je šlo proti koncu tekmovanja na vrhu tudi za boj med prvo deseterico.

SKUPNA UVRSTITEV l.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Il. 12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

Mijo Ban , Osijek Nijaz Delič , Borovo Danilo Hojnik, Ptuj Vinko PIšek, Ptuj Ivo Čavar, B. Luka Oto Verbančič , Maribor Josip Klobučar, Osijek Karel Krepfl, Ptuj Milan Kralj, Ptuj Vuko Zečevic, Ivangr.

Geza Kujundzic, Subot.

Slavko Lakovič, Celje Branko Fridel , Split , Jože Lukanc, T. Velenje Saša Mitrovic, Leskov.

Jon Kadarjan , Zrenj .

Zdravko Lukic, Tuzla Nikola Petkovski, Štip Miodrag Ivanovic, Kralj . Čas lov Spasovski, Kumanovo Darko Marjanovic, B. Luka Kerim Šaric, Mostar Merdžanic Idriz, B. Luka Miodrag Jovanovic, Paračin

4627 4578 4455 4351 4234 4217 4178 4043 4025 4010 3882 3833 3737 3649 3625 3624 3607 3602 3556 3448 3430 3331 3305 3295

Dvosedežni motorni zmaj Vladimirja Brkovlca Iz Zagreba je navzlic vsej drugi vrhunski tehniki posebno navduiII gledalce

25.

26.

27 .

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

Miodrag Stojkovie. Subotica 3078 Sead Sinanovie. Tuzla 3056 Pirotič Slavoljub. Borovo 3044 Vojčo Petkovski. Kumanovo 2983 Stoje Arsovski. Skopje 2879 Tomislav Šaletie. Paračin 2848 2731 Idriz Drešaj. Priština Velibor Antonie. Priština 2416 Branko Stojanovie. Tivat 2254 2206 Savo Drobnjak. Ivangr.

Dimitar Sekulov. Skopje 1931 TEKMOVALNA KOMISIJA: Trajče Stefanovski. gI. sodnik Jagoš Radolovie. sodnik Rok Golob. sodnik Todo Panevski . sodnik Radovan Korda. sodnik Branislav Šofranac. sodnik OBDELAVA PODATKOV: Radovan Korda

Atraktivna »stolpa cc

četvorka

leAkih padalcev tik pred doskokom

Slovenski piloti so se torej dobro plasirali. posebno paje treba omeniti Piška. ki je kot mlad tekmovalec zavzel odlično 4. mesto . Zlasti pa so naši tekmovalci prišli do izraza v posameznih disciplinah tekmovanja. kar je videti iz naslednjih preglednic:

TOCNOST PRISTAJANJA: točk I. Karl Krepil. Ptuj ............. 600 2. Oto Verbančič. Maribor 590 3. Branko Fridel. Split 590

NAVIGACIJSKE NALOGE: 1.

2.

3.

4.

Mijo Ban . Osijek Nijaz Delie. Borovo Danilo Hojnik . Ptuj Vinko Pišek . Ptuj

CASOVNA TOCNOST: I. 2.

3.

6.

7.

Karl Krepil. Ptuj Oto Verbančič. Maribor Vuko Zečevie . Ivangrad Vinko Pišek. Ptuj Danilo Hojnik. Ptuj

Kar zadeva rally, so gledalci v Ptuju lahko uživali le v pristajanja

točnosti

točk

3131 3127 3008 2996

točk 953 928 920 895 887

Organizacija 28. JAR je bila v glavnem dobra. čeprav je bilo treba večkrat. zlasti pri delu sodniške ekipe. marsikaj improvizirati zaradi skopo odmerjenega ča sa . kar pa ni imelo škodljivega vpliva na potek tekmovanja. Med drugim pa je bilo zelo pozitivno. da je sodnik Radovan Korda zelo spretno. z osebno elektronsko računalniško opremo omogočil hitro obdelavo podatkov in tako razbremenil sodnike in izboljšal ekspeditivnost.

ROK GOLOB

Skupinski posnetek tekmovalcev z odposlancem Predsedstva SFRJ Francem Setincem in kandidatom VL in PZO generalnim podpolkovnikom Antonom Tusom

v zgornji vrsti: Karel Krepfl Iz AK Ptuj je zmagal v časovni točnosti, medaljo mu je Izročil polkovnik Dorde Zvlcer, čestital pa tudi predsednik A. Gojčlč - levo od zgoraj navzdol: zmagovalcu rallyja Mljl Banu je Izročil prehodni pokal marAala Tita Franc Setlnc, general Anton Tus spominsko darilo - uro, predsednik LZJ generalni major 2:lvko Blagojev pa medaljo za prvouvrAče­ nega - zgoraj desno: mali pokal za lansko osvojitev prvega mesta -je dobil Svetomir Trifunovič Iz Zagreba, Vinko PIAek pa za uspeh na etapi Varaždin-Ptuj umetniško sliko Iz rok predsednika občine Franca Tepičkoviča

,LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o.AIR MAIL oVIA J Netakten odnos do tovarne Elan

Aeroform ati on

investiral v A 320 simulatorje letenja Thomson - CSF je na pobudo Aeroformation-a začel razvijati simulatorje letenja za letala A 320.

Predvidena je izdelava treh simulatorjev za šolanje pilotov letalskih organizacij, ki so naročniki omenjenih letal. Vsi trije simulatorji (dva simulatorja sta tipa fixed-based) bodo imeli standardne pilotske kabine nadzorovane oziroma vodene zenakimi računalniškimi programi, na njih pa bo možno simulirati potisk motorjev CFM 56 in V 2500.

(ADRIA)

V številki revije Krila avgust-september je bil objavljen zapisnik s seje predsedstva Letalske zveze Slovenije, v katerem je pod točko 9. podana tudi informacija tov. Menegalije o netaktnem odnosu tovarne ELAN do LZJ - SSNO, ker ni predstavnik tovarne pričakal na Brniku dveh polkovnikov SSNO in generalnega sekretarja LZJ, ki so prišli na podpis pogodbe za vključitev letal DG v materialno bazo.

Informacija tov. Menegalija nas je izredno presenetila in tudi prizadela, saj se v svojem poslovanju trudimo, da bi bili maksimalno taktni do vseh poslovnih partnerjev, kar nam v večini primerov tudi uspeva. Čudimo se tov. Menegaliji, da se mu ni zdelo vredno preveriti verodostojnosti te informacije pri nas v Elanu, preden je o njej poročal na predsedništvu. Čudi nas, da ta informacija izvira prav od tov.

Menegalije, ki dobro ve, kako so se vodilni delavci Elana leta in leta trudili za dobre odnose z odborom za krepitev materialne baze pri SSNO - brezuspešno in, da bi se o vseh teh naporih in akcijah dalo napisati vsaj tri strani revije Krila.

Dejstvo je, da so se predstavniki SSNO in LTJ najavili za obisk v Elanu 26. 6., dejstvo je, da jih je naš šofer čakal na železniški postaji Ljubljana 25. 6. okoli 22. in, da smo rezervirali v hotelu KRIM tri enoposteljne sobe za noč od 25. na 26. 6., dejstvo je, da se niso srečali na postaji v Ljubljani predstavniki generalštaba in naš šofer, ni pa jasno, po čigavi krivdi. Naš

šofer že vrsto let čaka naše poslovne partnerje in večino je vselej pripeljal v Elan. Bile so tudi izjeme, ko se iz kakršnihkoli vzrokov s poslovnimi partnerji ni srečal na domenjenem mestu, vendar so ti poslovni partnerji, čeprav tujci in brez znanja našega jezika, vedno našli pot to tovarne. Če je že tov. Menegalija imel za potrebno, da člane predsedstva informira o »netaktni« potezi Elana - ne da 6i se sam o tem prepričal v Elanu - pa mislim, da zadeva nikakor ne sodi v službeni zapisnik seje predsedstva ZLOS ter tako avtomatično v objavo v reviji Krila, katero bere širši krog letalcev, ki si ne morejo ustvariti najboljše slike o našem poslovanju na osnovi take informacije.

V prilogi vam posredujem kopije telexov v zvezi s to problematiko.

Mag. Peter Petriček, dipl. ing.

V. d. direktorja tozd PLASTIKA

Zaključen tečaj

V ALC smo letos imeli internat od 28.

6.-7. 7. Vanj j e bilo vključenih sedem bodočih jadralnih pilotov, ki smo bili k ot začetniki najbolj vztrajni. Na tečaj smo hodili pozimi '84. nato smo bili pripravniki in tako dobili tudi nekaj štartov. Pozimi 85 pa smo spet obiskovali teore tični t ečaj.

Poleg t ečaja smo morali kar pridno nabirati kartone. kajti poleg uspeha v teoriji je bilo tudi število kartonov odločilno za izbor v ožji krog. saj je bilo prijavljenih veliko kandidatov.

Srečni izbranci smo se tako 28. 6. zbrali na letališču v Lescah. kjer sta bila U Čit elja Edo Sifrar in Vojt eh Hladnik tel' upravnik letenja Bojan Kadunc. Tu smo dobili ključe internata ter navodila za nadaljne šolanje.

Naša naloga pa j e bila. da bi vsi čimprej doživeli letalski krst. Do tega sta nam pomagala potrp ežljiva učit elja. ki sta nam dan za dn em razlagala naše napake in nam jih pom~ala odpravljati.

H valežni smo tudi šlepaJju. ki je tak o. kot učit e lj potrp ežljivo prenaša/na.še napake v šlepu. ki jih seveda ni bilo ma/o.

Za zak ljuček smo na no vo p ečeni jadra/ci orgaJ1izirali piknik. kije seI'eda uspe/ tako kot int ernatsk o šo /anje.

LEP POZDRAV OD LETOS KRŠ ČENIH .lADRAL CEV Z LESC

Zaključek Učitelja,

upravnik, pilot remorker in naAa pomanjkljiva skupina s tečaja v Lescah

v Lescah

sezone v Ajdovščini

Star pregovor pravi: dvakrat premisli enkrat naredi; Ajdovci pa smo dvakrat premislili in tudi dvakrat napravili. Ob za-

LETALSKA POŠTA PAR AVION o AIR MAIL VIA o

o

ključku

Modelarji

čakajo

na svoj

čas

vzleta nja na prireditvi v

Ajdovščini

letalske sezone smo pripravili dve zanimivi prireditvi. ki sta povsem uspeli.

Predvsem nas ni pustilo na cedilu vreme. ki je sicer v tem času na tem področju že precej muhavo s svojo burjo.

6. oktobra je modelarska sekcija organizirala že tako rekoč tradicionalno srečanje modelarjev Avstrije. Italije in Slovenije. Udeležba je bila velika. saj je na prireditvi sodelovalo 40 modelarjev. Na prireditvi se je zbralo kakšnih 1000 gledalcev. ki so imeli kaj videti. Program. ki je trajal domala 4 ureje pokazal vsa letala. ki jih vidimo na svetovnih mitingih. Prisotni so bili oldtimerji. vojaška letala. akrobati. reaktivci. maksimakete. jadralna letala in helikopterji. vse seveda v pomanjšani izvedbi različnih meril.

Težko bi bilo r eči kaj je gledalce najbolj navdušilo. ali Mencingerjeva amjibija. ki je poletela kar na glavni stezi. ali morebiti verna kopija oldtimerja modelarja iz Nove Gorice. ali italijanski par reaktivnih modelov. ki sta napravila pravi kraval nad Ajdovščino. ali morda umetnije Avstrijcev s helikopterji in akrobatskimi modeli. Na najmlajše obiskovalce pa j e napravil močan vtis model ajdovskega modelarja. ki jim je .stresel kar 2 kilograma bombonov! Se bi lahko naštevali pisano paleto vseh nastopajočih, ki so kar po vrsti navduševali tako publiko kot ostale modelarje.

Pri organizaciji srečanja so imeli vmes prste domala vsi člani RC sekcije posebno še oba Borisa Grzelj. starejši in mlajši.

Marc. David. Božič in ostali fantje. ter ne nazadnje Ivo Boscarol. ki je srečanje tudi vodil a la Tomaž Terček.

EMIL FRAS AJDOVŠČINA

Italijanska posadka pri zagonu svojega transporterja

LETALU Uti ptica lahkotna, lhi kot duša brez dna.

Proč od src otopelih, proč od brezen čl07xških.

Naj srkajo sonca toplino, naj polje in gozd jih krepi.

Vračaj jih mlade in močne dovolj za tegobe ljudi.

Lili Aeroklub Postojna

Se kontrola komand in gremo ...

o

I. ETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL oVIA A

LetoAnji mariborski tečajniki na letallAču (Foto: DraglAa Modrinjak)

Japonski premier Nakasone o nesreCi boeinga 747 Japonski premier Jasuhiro Nakasoneje izjavil, da je bila nesreča boeinga 747 japonske družbe JAL avgusta letos. v kateri je umrlo 520 ljudi, posledica slabega vodenja in nizke morale zaposlenih v tej družbi. Novinarjemje Nakasone povedal, da so drastične spremembe v vodstvu družbe, ki so se že začele, nujno potrebne in v interesu družbe JAL in potnikov.

(Reuter)

Internat jadralnih pilotov Le Maribor Mariborski letalski center je tudi letos v mesecujuliju organiziral praktičnp šolanje jadralnih pilotov - začetnikov. Solanje je potekalo v obliki internata. v katerega se je prijavilo 28 ljubiteljev letalskega športa. ki smo pred tem uspešno končali teoretične priprave za letenje. Osip samo dveh in 26 usposobljenih novihjadralnih pilotov začetnikov. med njimi kar 5 deklet. je izjemen uspeh za LC Maribor in še posebej učiteljev Rudija Erjavca. Eda Vrečka in Mihaela Kampleta.

Tako kot pri ostalih športih tudi ta ni izjema glede starostne meje. saj smo bili prava mešana družba. od dijakov. študentov do »odraslih fantov in deklet« .

Ves čas trajanja internata smo prebili na letališču. kjer smo imeli organizirano vse kar smo potrebovali za nemoten potek programa šolanja. Ker tako velike skupine začetnikov še ni bilo v vsej zgodovini Letalskega centra. smo povzročali glavobol

«««««««««««««««««««««««««««««««««««««««««« PILOTSKI KOMBINEZONI, VETROVKE, DE LOVNE OBLEKE Letalska zveza Jugoslavije je naročila izdelavo delovnih oblek za letalce in letalsko tehnično osebje in sicer: 1. Delovne. obleke za mehanike (MRO-03) modre barve. dvodelne. enake. kot jih je nabavljala tudi prejšnja leta. Velikost oblek je od 1 do 12. pri čemer je najmanjša številka 1. a največja 12. Cena teh oblek je 5.000 (pet tisoč) dinarjev.

2. Vetrovke za letalce in mehanike (BBM-03) platnene. modre barve. enake kot prejšnja leta in v velikosti od 1 do 6 po ceni 4 .800 (štiri tisočosemsto) dinarjev.

3. Enodelne pilotske kombinezone iz trevire (LKJT) . Prejšnja leta ni bilo takšnih kombinezonov. ker jih ni imelo niti Vojno letalstvo in zdaj predstavljajo nov oblačiini predmet. Cena kombinezona je 10.000 (desettisoč) dinarjev.

Pri naročilu navedenih oblačil je treba takoj nakazati ustrezne zneske na žiro račun Letalske zveze Jugoslavije. številka 60806-678-13565. z opombo »za delovne obleke«. S potrdilom o vplačan em znesku je treba poslati tudi naročilo (količino. vrsto in velikost oblek) .

Oblek ne bodo izdajali brez prejetega potrdila o vplačilu!

učit eljem letenja. oni pa nam ob prvih štartih.

Naš delovni dan se je pričel ob štirih zjutraj. zaključil pa ob desetih zvečer. ali še kasneje. saj smo po tej uri veselo » uniče­ vali glasilke« ob spremljavi dveh kitaristov in sproščali vtise tekočih in preteklih dni.

Da bi si zbistrili glave in pretegnili ude v jutranjih urah. je sodila k programu internata tudi telovadba. Še napol zaspani in utrujeni od prejšnjega dne. smo skušali slediti upravnikovim navodilom za izvajanje raznih razgibalnih vaj. za kar smo bili občasno nagrajeni z »repetejem«.

V vsem obdobju trajanja internata je bilo lepo sončno vreme. le dvakrat se je zgodil za nas željni čudež. da smo zavoljo megle. ali jutranjega dežja lahko jutranjo urico spanja podaljšali. Res. vstajanje ob štirih zjutraj nam ni bilo pri srcu. kljub veliki želji po letenju.

Med vsakodnevnim učenjem in izvajanjam osnovnih elemen tov letenja na jadralnem letalu v času trajtmja internata. smo bili kot ena družina. ki drugačnega razgovora kot o letalstvu. ni poznala. Na tleh smo obnavljali. kar so nam učitelji vbijali v gla vo, to ponazarjati s svojimi okončinami. bodrili drug drugega. zaljubijeno gledali v naša jadralna letala BLANIK ter potrpežljivo čakali na vrstni red letenja. Mnogi izmed nas so šele zdaj imeli priložnost videti Maribor in njegovo okolico iz višine 400 m. na katero so nas povlekli piloti šleparji. neutrudni in razumevajoči do nas začetnikov. »Najhitreje« smo dosegali to višino z motornim letalom SUPER CUB. zato se je hitro med nami pojavil vzdevek SPOR-KO-BRZIČ. Toda časa za razgledovanje naokoli ni bilo. saj nasje učiteljev glas za hrbtom hitro odvrnil od tega »pazi na smer. imaš levi nagib. previsoko si. če ga imam jaz notri. ga moraš imeti tudi ti«. To zadnje opozorilo ni bilo mišljeno zlonamerno za dekleta. do katerih smo bili tovariški. kot do lastnih sester ter jih ljubosumno čuvali pred preveč vnetimi občudovalci. Bilo je garanje. še večje pa veselje. ko smo določene elemente leta iz dneva v dan vedno bolje obvladovati.

o

LETALSKA POŠTA PAR AVION AIR MAIL VIA o

Dražji prevozi Pred dnevi se je v Italiji podražil letalski promet. Tako morajo potniki zdaj denimo odšteti za letalsko vozovnico med Rimom in Milanom 152000 lir (prej 138.000 lir), med Rimom in Torinom 154.500 (140.500) med Palermom in Milanom 209.500 (190.500). V nekaj dneh se bo podražila tudi cestnina na avtocestah in sicer za okoli 10 odstotkov. S prvim decembrom bo dražji tudi železniški promet.

(PO DELU)

Vsakje poletel štiridesetkrat z učiteljem in dvajsetkrat sam. ob tem pa imel tudi kontrolni let. Dr.n. ko smo začeli laširati. je bil nepozaben za vsakega. Veselili smo se uspeha vsakega posameznika. držali pesti. stiskali roke. se objemali in ugibali. kateri najmočneje udari. ko je sledil krst jadralnega pilota začetnika. Kljub bolečini v zadnjici. je bil dan laširanja za vsakega priznanje in dokaz lastnih sposobnosti.

Internat smo zaključili s piknikom. ki so se ga udeležili še ostali člani letalskega centra. Vrata hangarja so bil zaprta. nam vsem pa so se dnevi internata prehitro iztekli. aostal je lep spomin in želja - postati pilot jadralnega letala.

Hvala vsem učiteljem za požrtvovalen in nesebičen trud z vsakim izmed nas udeležencev internata in neutrudnim pilotom šleperjem: /jUSEINU. LIPOVSKU. KENDI. MADZARCU. KULOVCU in KORENU. UDELEŽENCI INTERNA TA JADRALNIH PILOTOV

o

o

Razpela krila Na letališču v Slovenj Gradcu začetku jUlija pričel jadralni tečaj.

se je v Udeležba je bila zelo pestra saj so se ga udeležili tečajniki iz dveh slovenskih klubov (Slovenj Gradec. Slov. Konjice), , popoldan pa so se prišli šolat na l etališče tudi Velenjčani .

Učencev

nas je bilo 13 (3 iz Slov. Konjic in 10 iz Slovenj Gradca) . Vsi pa smo pred tem opravili zdravniške preglede. pozimi poslušali predavanja iz meteorologij e, navigacije .. . Bilo bi nas še več. če ne bi selekcija zopet opravila svojega .

Dan za dnem smo nato zgodaj zjutraj vstajali, porinili letala na štart in pričeli s šolanjem. Nato smo imeli nekaj počitka in spet proti večeru nadaljevali . Mirni jutranji in večerni zrak namni delal dosti problemov. Veliko hujše, vendar bolj z.animivo je bilo. ko je zapihal veter.

Pri prvih' štartih smo naredili kar precej grobih napak in smo se po tihem spraševali. ali bomo leteli kdaj samostojno?

Vendar počasi so se roke inštruktorjev začele odmikati od palice in vedno bolj smo sami krmilili letalo . In kar kmalu (okoli 50 štartov) je prišel dan. ko smo vsi po vrsti laširali . Prav čuden občutek je. ko v zraku ugotoviš. da si sam. da ni nikogar več za tabo.

Kakor vedno je po laširanju prišel na vrsto letalski krst. Brca v rit in krepek stisk roke vseh . ki so .. po rangu« višj i.

Tudi pri krstu lahko občutiš , koliko se je inštruktor trudil s tabo. da bi laširal, kajti njegova brca je najbolj močna .

Lepi trenutki so bili s tovariši: Petrom .

Marjanom. Tanjo. Janjo. Primožem.

Gojkom. Zoranom . Janezom . Robijem.

Matjažem. Srečkom. Jankom . Zahvala Qa tudi učiteljem Ravnaku. Potočniku.

Cerniču in .. blanikoma« YU - 5311 in YU 5323 .

Pogosto se bodo naše misli vračale nazaj v preteklost. na_dan. ko smo se prvič drug za drugim varno dvigovali v višave.

IZTOK TRAFELA Slovenj Gradec

PONUDBA & POVPHASEVANJE

Krst nove podze-mne cisterne na letalllču v PostoJni. Gosta, kot sta lofer Drago ln naftni leJk JuriJ, sta s svoJo alltoclsterno v teh sui nih letih v nallh klubih le posebno dobrodo Ila ln dragocena gosta (Foto: A. Bratož)

Prod-am daljinsko napravo na 4 servomotorje. starter. motorček glow plug 4 .9 ccm . polnilec Ni Cd baterij. 6 minutni timer. kit modela Minidelfin. modela piper Pa-18 in ASW 15. balso in ostali modelarski material. Gregor Malenšek. Nad mlini 48. 68000 NOVO MESTO. telefon (068) 25-046.

r:1e"IJ14

MODELARSTVO Svetovno prvenstvo je za nami . Zmagali so najboljši v kategorijah prosto letečih modelov. Videli smo mnogo zanimivih :iasnov ter predvsem nove tehnološke dosežke modelarske tehnike.

Kategorija jadralnih modelov F lA je minila v popolni premoči tekmovalcev iz LR Kitajske nad ostalim svetom. Tako so posamično dosegli prvi dve mesti in ekipno zmago. Ekipa iz Kitajske je tekmovala z modeli enake zasnove in gradnje. Kot pri večini modelov je tudi pri teh zadnji del trupa narejen iz karbonske tkanine. Ostali material. razen redke balze je neke vrste samba .

Tako je med drugim tudi plankirani del krila ob l ečen s to. za nas malo znano vrsto lesa . Krilu dajejo trdnost tudi rebra iz enakega lesa . Gradnjaje torej klasična. brez geodetske gradnje in uporabe kakšnega karbona. Krila in rep so pokrita zjaponskim papirjem . Kitajski tekmovalci so bili med redkimi . ki niso uporabljali različnih verzij ruskih kljuk . ampak imajo izpeljanko izraelske. ki se sprosti ob močnem in dolgem termičnem dviganju . Tako tekmovalec direktno ne opravi odklopa modela sam. ampak termično dviganje. Prav tako je zanimiva tudi njihova reglaža s spremembo kota na višinskem krmilu tako. da letijo z manjšo razliko v kotih pred fazo planiranja .

Dimenzije. profil in ostale podatke sem uspel dobiti od prijaznih Kitajcev tako. da si lahko vsak po svoje tolmači zasnovo zmagovitih modelov kitajske ekipe.

Avtor poročila Iz Livnega Tone Vldeniiek v popolni bojni opremi na dirki v Titogradu (Foto: Srečo Petrle)

Svetovno prvenstvo - Livno 1905 Svetovno prvenstvo letalskih modelarjev v kategorijah prostoletečih modelov je bilo letos v Jugoslaviji, od 11. do 18. avgusta, na livanjskem polju. Na prvenstvu je sodelovalo 34 držav s skupaj 251 tekmovalci. Jugoslovanska reprezentanca na tem prvenstvu ni bila uspeina, pod pričakovanimi rezultati, le posebej zaradi domačega terena.

Ka tego rija penjačev F IC je seveda prima t Sovjetske zveze. Ekipno prvo in dve mesti med prvimi tremi posamezniki dajo vedeti. kakšna je kakovost modelov in tekmovalcev te države. Njihov i modeli so si podobni kot jajce jajcu . Gradnja je pla nkira na . prekrita z Al folijo. karbo nski nosilci dajejo krilu ela n in fineso. da o trdnosti niti ne govorimo. Moto rje imajo predela ne Rosije v svoji inačici s 2728.000 vrtljaji s 7 x 2.8 eliso. Vertikalno penjanje. ravn a nje z višinskim krmil o m.

Bivši svetovni prvak Thomas Kos te" je prišel z novo tehnologijo . Na poho du je plastika . Krilo njegovega model a je polnjen o z neke vrste parpeno . nat o površinsk o plastificirano. Gradnjaje elegantna ter hitra. Na podoben način ima izdela no tudi višinsko krmilo.

Dolgoletni primat med mod eli na pogo n z gumo kategorije FI B imaj o Zahodni Nemci . Tudi letos so leteli s svojimi inačicami modelov. karakterističnih zanje. Imajo dolg. eleganten trup .

"e,t" 15

MODELARSTVO UVRSTITVE Kategorija F 1 A 94 tekmovalcev. 28 ekip 1. Liang Yue, Kitajska 2. Sun Kai , Kitajska 3. Par Grunnet, Danska 36. Blagojevič Radoje, YU 58 . Karanovič Mirko, YU 85. Videnšek Tone, YU

1 - " - - 020

mesta

Ekipno: - -- - .21JQ-

-- -- -- - -- -

--1

:n=ir=--~;====~

I. Kitajska 2. DR Koreja . 3. Poljska 15. Jugoslavija

1260+1305 1260+1064 1260+1061 1260+126 1215 1020

3780 1.. 2., 25.

378015., 19., 21.

378020., 24., 36 .

3495

Kategorija F 1 B 85 tekmovalcev. 28 ekip I . Reiner Hofsass, ZRN 2. Lothar Doring, ZRN 3. Chang Y. B., DR Kore.

20. Lazar LaCimič , YU 48 . Sinanagič I. , YU 62. Kapetanovič M. , YU

1260+1380 1260+1309 1260+1294 1260+174 1194 1156

Ekipno: 1.

sz

2. Kitajska 3. DR Koreja 15. Jugoslavija

3780 5. , II.. 24.

3780 4., 21. , 23.

3748 3610

Kategorija F 1 C-

n Najva!nejll podatki kitajskega modela: dimenzije ln profil, ki jih je Tone dobil od prijaznih Kitajcev za napotek nalim modelarjem

vSovjetski

zvezi pripravljajo nov tip potnlAkega letala Kot piše Pravda, bodo v Sovjetski zvezi v kratkem konstruirali novo letalo tipa Iljušin 96-300. Sprejelo bo lahko 300 potnikov. Izdelovati naj bi ga zače li med letom 1986 in 1990.

(AFP)

veliko ra zpetino kriL ki so plankirana in okrepljena s karbonskimi vlakni. Penjanje puteka prvih nekaj metrov z rahlim t1at.:rjcm . doseže zavidljivo višino in fantastično planiranje . Naslov posamičnega svetovnega prvaka jim je prinesel po leg mo delov še izreden občutek za termičn a d viga nja s p o močj o elek tronike .

Pri Korejcih smo videli še elise iz karbon skih vlaken. kar daj e vedeti . da so ogljikova vlakna že kr epko uveljavljena v letalskem modelarstvu .

To je bil to rej kra tek sprehod po svetovnem prven stvu. kakor se m ga videL utegnil doživeti in spoznati ob svoji h rezprezentančnih obveznostih.

ANTON VIDENŠEK

1.

2.

3.

13.

22.

45 .

tekmovalcev. 28 ekip Nikolaj Nakonečni, SZ Meczner A. , Madžarska King J. H. , DR Koreja Velunšck Oton , YU Varda Dušan, YU Pavlov Milan, YU

1260+ 1320 1260+1317 1260+1278 1260+537 1260+262 1214

Ekipno: I . Madžarska

2. DR Koreja 3. ZDA 6. Jugoslavija

3780 2. , 7., 18.

3780 3. , 6., 31.

378010 .. 14 .. 24 .

37.34

~e,u,

16

JADRALSTVO

Zanimivost za jadralce Sateliti vse bolj zanimivi ln koristni - Nova metoda za razIskovanje terenov z dobro all slabo termiko - PrCimailii meteorološke situacije za jadralne pilote se zadnje čase v svetu uveljavlja posebna metoda , ki na podlagi analize satelitskih posnetkov daje področja z dobro in slabo termiko. Ta metoda se v veliki meri razlikuje od klasičnega spremljanja meteorološke situacije, saj je vezana na t.i. »vegetacijske indekse«. Vemo , da so področja , kjer so posejane kulture z močno svapotranspiracijo (po slovensko bi se temu reklo izhlapevanje iz rastlin) za jadralce neugodna, saj je termika, tam slaba - večina sončne energije se porablja za izhlapevanje.

Samo operativno delo temelji na analizi posnetkov dveh polarnoorbitalnih satelitov ali na posnetkih enega satelita, ki je opremljen z dvema radiometroma za posamezne elektromagnetne spektre. V praksi nam računalnik zbere in uredi dve sliki istega področja v različnih el. mg. spektrih in nam jo predstavi kot eno samo črno belo sliko, kjer nam posamezen odtenek sive barve pomeni določen vegetacijski indeks ozr. je na področju, kjer zasledimo ta barvni odtenek točno določena kultura (Npr.: trava, gozd, koruza, žito , sladkorna pesa itd.). Področja s slabo termiko, so na sliki izražena bolj temno za razliko od področij z dobro termiko, ki so na sliki svetla. Največ so na tem področju dosegli meteoro~ logi iz zahodnega Berlina, ki imajo tudi najbolje opremljen center za sprejem in analizo satelitskih posnetkov.

, 1 ,i,nles,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061 1861 .411

'inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garalna vrata lamelirani profili lameUrane p1oi6e

Stari bravo-kllo-foks padalcem le vedno dobro slu!1 (Foto: Jurij Pestotnik) Od 7. do II. avgusta se je v Lescah odvijalo kar troje republiških padalskih tekmovanj: 23. člansko prvenstvo, 10. mladinsko prvenstvo in 5. prvenstvo v skupinskih likovnih skokih . Tekmovanje je vodil Drago Bunčič, glavni sodnik paje bil Miro Vindiš. Skakalo je 25 padalcev - vseh 25 v članski konkurenci, II od njih tudi v mladinski in 12 v likovnih skokih . Tako je bilo na vseh treh tekmovanjih pravzaprav 48 tekmovalcev, ki so prišli iz 4 klubov: 12 iz ALe (26 tekmovalcev na vseh treh tekmovanjih), 8 iz Ptuja (16 tekmovalcev), 4 iz Maribora (5 tekmovalcev) in eden iz Murske Sobote. Tudi ta .,matematika« po svoje opozarja na zastoj našem padalstvu, ki bi najbrž moralo imeti drugačno kadrovsko sestavo.

Izčrpno poročilo o naštetih prvenstvih smo dobili po zaključku redakcije te številke in ga bomo uvrstili v novembrsko številko, danes pa objavljamo rezultate in fotoreportažo Jureta Pestotnika.

v

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo SKOKI NA CILJ 1.

2.

3.

4.

5.

Branko Mirt. ALe 1.

Roman Božič , ALe 1.

Dušan Intihar. ALe 1.

Benjamin Šmid . ALC I Dušan Frank , ALC II.

skupaj 0.04 0.06 0.08 0. 12 0.20

Indian Airlines se je odloeil za

A320

Število kupcev Airbusovih letal se neprestano veča. Konec septembra se je med bodoče uporabnike novih A 320 zapisa l tudi Indian Airlines. Predstavnik te indijske letalske družbe in vladni predstavniki so namreč javnost obvestili. da se je družba odločila prekiniti sporazum z Boeingom o nakupu 12 letal B 757 in namesto teh kupiti 19 letal A 320. ki bi jih do leta 1988 vključeva li v svojo floto.

Da so prepričani o kakovosti teh letal. priča tudi 12 opcij. Za spremembo so se odločili zaradi najsodobnejše tehnologije in velikih prihrankov pri gorivu. ki sta samo dve izmed številnih prednosti tega letala.

Nenazadnje pa jc na odločitev vpli va la tudi ugodnejša ~ena. Za 31 Ictal A 320 naj bi plača li okoli milijardo 600 milijonov dolarjev. medt em ko bi za 12 B 757 morali Boeingu odšteti 500 milijonov dolarjev. Indian Airlines spada že med redne Airbusove kupce. saj jc v njihovi fl oti 2 A 300B4 in 8 A 300B2. Airbusova letala letijo tudi v oznakah sestrske družbe Air India.

(ADRIA)

6.

7.

8.

9.

10.

Il. 12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24 .

25 .

Bra nko Hrast. ALe II. Silvo Puhek. Maribor Janez ~fajfar. ALe II Bojan Zmave. Ptuj II Stanislav Čuš . Ptuj 1 Janez Vrbančič . Ptuj 1 Matjaž Lazar. ALe II. Jože Korošec. Maribor Janez Vidovič. Ptuj 1.

Marjan Karas. M. Sobota Edi Butolen . Ptuj 1.

Boris Mirt. ALe III. Mustafa Rondič. Maribor Iztok Prešeren. Maribor Senad Salkič. ALe III .

Mirko Vršič. Ptuj II. Borut Erjavec. ALe III. Aleš Debeljak. Ptuj II .

T . Marzidovšek. ALe III. Zoran Peternel. Ptuj II.

0.47 0.58 0.61 0.76 0.76 0.80 0 .99 1.27 1.53 2.83 3.46 3.8 1 4. 12 4.73 4.73 8.99 10.90 13.59 25.47 30.00

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo Roman Božič. ALe 1 Branko Hrast. ALe II. Branko Mirt. ALe 1.

Dušan Intiha r. ALe 1.

Benjam.in Šmid. ALe 1 Bojan Zmavc . Ptuj II .

Matjaž Lazar. ALe II. Dušan Frank . ALe II. Janez Vidovič. Ptuj 1.

Iztok Prešeren. Maribor Jože Korošec. Ma ribor Edi Butolen . Ptuj 1.

Stanislav Čuš. Ptuj 1.

Janez Pfajfar. ALe II. Silvo Puhek . Maribor Janez Vrbančič . Ptuj 1.

Mustafa Rondič . Maribor Boris Mirt . ALe III. Marjan Karas . M . Sobota A leš Debeljak . Ptuj JI .

T. Marzidovšek. ALe III. Zoran Peternel. Ptuj II. Borut Erjavec. ALe III. Mirko Vrsič. Ptuj II. Senad Sa lki č. A Le II 1.

Vrbančič

26.58 26.92 27.53 28.30 28.66 30.84 31.00 32.42 24.99 25.17 26.14 27.12 27.13 27.49 27.61 30.90 30.94 32.00 32.00 32.00 32.00 32.00 32.00 32.00 32.00

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo SKUPINSKI SKOKI NA CILJ

O~W

Salkič

31.35

6. Aeroklub Ptuj II. Bojan Žmavc, Aleš Debeljak , Zoran Peternel. Mirko Vršič

32.26

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo 10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo

o

...

Člani

00. 16 01.03

.~

c..

2 .~ ~

U

(.!.,

1. Roman Božič . ALe 1.

2 2. Branko Mirt. ALe 1.

1 3 3. Dušan Intihar. ALe 1.

6 4. Branko Hrast. ALe II .

5. Benjamin Šmid. ALe 1.

4 5 6. Dušan Frank. ALe II. 7. Bojan Žmavc. Ptuj II. 9 8. Matjaž Lazar. ALe II. 12 9. Silvo Puhek. Maribor 7 lO. Janez Pfajfar. ALe II. 8 Il. Janez Vidovič. Ptuj 1.

14 12. Stanislav Čuš. Ptuj 1.

10.

13. Jože Korošec. Maribor 13 14. Janez Vrbančič. Ptuj 1.

II 15. Edi Burolen . Ptuj 1.

16 16. Iztok Prešeren . Maribor 19 17. Marjan Karas , M . Sobota 15 18. Mustafa Rondič, Maribor 18 19. Boris Mirt, ALe III .

17 20. Senad Salkič. ALe III. 19 21. -Mirko Vršič . Ptuj II. 21 22. Borut Erjavec. ALe JII. 22 23. Aleš Debelj ak. Ptuj JI .

23 24. T. Marzidovšek . ALe JII. 24 25 25. Zoran Peternel. Ptuj JI.

til

1 3 3 4 4 7 2 8 5 9 8 13 6 15 7 19 15 22 14 22 9 23 13 23 II 24 1627 12 28 10 29 18 33 17 35 18 35 18 37 18 39 18 40 18 41 18 42 18 43

Člani

Skupaj 1. Alpski letals ki center Lesce 1.

Duša n Intihar. Ro ma n Boič . Benjamin Šmid.

Branko Mirt 2. Alpski letalski center Lesce II. Matjaž Lazar. J anez Pfajfar.

Bra nko Hrast. Dušan Frank

05.81

4. Letalski center Maribor Silvo Puhek, Iztok Prešeren , Jože Korošec, Rondič Muuafu 5. Alpski letalski center Lesce III .

Tomaž Marzidovšek . Boris Mirt, Borut Erjavec. Senad

SKUPNA UVRSTITEV POSAMEZNIKOV

FIGURATIVNI SKOKI 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Il. 12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

18.

18.

18.

18.

18.

18.

18.

3. Aeroklub Ptuj 1.

Stanislav Čuš , Edi Butolen, Janez Vidovič, Janez

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Ro man Božič. ALe 1.

Dušan Frank. ALe 1.

Edi Burolen. Ptuj Iztok Prešeren. Maribor Boris Mirt. ALe 1.

Senad Salkič. ALe II .

Mirko Vrsič. Ptuj

I

1 2

224 3 4 7 538 459 5510 7 5 12

PADALSTVO

»Gradbinca« vesolju

V

Ameriška vesoljca, posadke vesoljskega plovila Atlantis, ki bosta v vesolju od 27. novembra do 4. decembra, bosta prva »vesoljska gradbinca«.

JERRY ROSS in SH. SPRING bosta montirala in od mo ntirala kovinsko konstrukcijo. Kot so pojasnili strokovnjak i NASA, bodo tok rat prvič preizkusili tehnične metode, ki jih bodo nekega dne uporabljali pri gradnji stalnih orbitalnih postaj. Ross in Spring bos ta v šestih urah mo rala sestaviti kakih 60 al uminijasti h gredi, dolgih 13,5 metra, v posebno ko nstrukcijo, jih nato razmo ntirati in vrn iti v vesoljsko plovilo. S težo gred i kajpak ne bo težav, pač pa jih bo toliko težje sestaviti. Posadka plovila Atlantis bo med drugi m izstrelila mehiški telekomunikacijski satelit Morelos B. Ede n izmed članov posadke bo tudi prvi mehiški vesoljec Rodolfo Neri Vela.

(PO DELU) č lana

V sedmih letih nared indijski »shuttle«?

Indija bo okrog leta 1992 lahk o izstrelil a svoj lastni »s hut tle«, je izjavil predsednik indijske organi zacije za vesoljske raz iska ve prof. Ra o.

Kot je pojasnil , bo indijs ki sa t elit IR S, ki ga bodo izstrelili pr edvidoma leta 1987 a li 1988, prvi ko rak k ures ničitvi tega cilja.

Po njegovih besedah bodo sa telit izstrelili z indijskega ozem lj a in z lastno nosiln o raketo.

(PTI)

~efL419

8.

9.

10.

II.

Borut Erjavec, ALe II. 8 Aleš Debeljak, Ptuj 9 T. Marzidovše k , ALe II. 10 Z o ra n Peternel , Ptuj II

5 5 5 5

13 14 15 16

10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo SKOKI NA CILJ

23. Republiško člansko padalsko prvenstvo 10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo

1.

2.

3.

4.

5.

5.

7.

8.

9.

10.

II.

SKUPNA UVRSTITEV EKIP

Ro m a n B ožič. ALe 1.

Dušan F ran k. ALe 1.

Edi Butolen. Ptuj Bo ri s Mirt , ALe 1.

Izto k Prešeren. M aribo r Senad Salkič, ALe II. Mirk o Vršič. Ptuj Borut Erjavec, ALe II. Aleš D ebelja k , Ptuj T. Marzidovšek. ALe II. Zoran Peternel. Ptuj

S kupaj 0.06 0.20 3.46

3.46 4.73 4.73 8.99 10.90 13.59 25.47 30.00

Člani

1. Alpski letalski cent er Lesce 1. (Dušan Intihar, Roman Božič, Benjamin, Šmid , Branko Mirt) 1 3 2. Alpski let alsk i center Lesce II. (Matjaž Lazar, Janez Pfa jfar, Branko Hrast, Dušan 2 2 2 6 Frank) 3. Aerc klub Ptuj 1.

(Sta nislav Čuš. Edi Buto len . J anez Vidovič, Janez Verbančič) 3 3 3 9 4 . Le talski cen t er Ma ribor (Silvo Puhek . Iztok Preše ren. Jože Korošec . Mus tafa Rondič) 4 4 4 12 5. Ae rok lub Ptuj II. (Boja n Ž mavc. Aleš Debeljak. Zoran Peternel. Mirk o Vršič) 5 5 6 16 6. Alpsk i letalski ce nt er Lesce II 1. (To maž Marzidovšek . Boris Mirt. Bo rut E rj avec.

6 6 5 17 Senad Salkič) Mlad inci I . A lpski letalski center Lesce I. (R o man Bož i č.

Duša n Frank. Bo ris Mirt) 2. Aerok lub Ptuj (Mirko Vršič. A leš Debeljak.

Edi But o len) 3. A lpski letalsk i cenl"er Lesce II. (Tomaž Marzidovšek. Borut Erjevec. Senad Salkič)

10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo FIGURATIVNI SKOKI 1.

2.

3.

4.

5.

5.

5.

5.

5.

5.

5.

Ro ma n Božič, ALe 1.

Dušan F rank, ALe 1.

1. Prešeren , Maribor Edi Buto len, Ptuj Boris Mirt, ALe 1.

A leš Debeljak, Ptuj Tomaž Marzidovšek, ALe Zo ran Peternel , Ptuj Borut Erfj avec , ALe II .

Mirko Vršič, Ptuj Senad Sa lki č, ALe II.

26,5H 32,42 25,17 27,12 32,00 32,00 32,00 32,00 32,00 32,00 32,00

10. Republiško mladinsko padalsko prvenstvo SKUPINSKI SKOKI NA CILJ Skoki Skupaj

3 2

3

2

3

2

3

6

9

1. Alpski letalski center Lesce 1.

Dušan F-ank. Bori\ M ir t.

Roman Božič 2. Ae rok lub Ptuj Mirk o Vrš i č. Aleš Debeljak.

Edi Butolcn 3. Alpski letals ki cen ter Lesce II. Tomaž Marzidovšek. Borut Erjavec. Senad Sa lk ič

02.97 IH.32 19.2H

23. RPP - člani: v zgornji vrsti naJbolJAI v generalni uvrstitvi, repubIlAki prvak R. Bolič (tudi mladinski prvak) ln zmagovalec v skokih na cIII Branko Mirt '"- v drugi vrsti: zmagovalci v figurah Bolič, Hrast ln Mirt, v skokih na cIII posamezno Mirt, Bolič, Intihar ln najboijiI v skupni uvrstitvi posameznikov Bolič, Mirt ln Intihar levo: skupna ekipna uvrstitev Lesce 1, Lesce II ln Ptuj - spodaj: zmagovalne ekipe ALe z direktorjem Francem Primoilčem

10. RPP - mladinci: v zgornji vrsti republilki prvak Roman Božle prejema pokal ln medaljo, ekipa ALe I prejema odlieja za zmago - v drugi vrsti: najboijii v skupni ekipni uvrstitvi: ALe 1, AK Ptuj ln ALe II, skupni zmagovalci med posamezniki Božle, Frank ln Butolen, desno: Leleani s svojim nenadomestljlvlm Kengsom - spodaj: ·treba je le le zložiti padala ln razdeliti odlieja... (Vse fotografJje: Jurij Pestotnik)

Schempp-Hlrthov janus c.

Dvosedežniki na pohodu V 2500 za A 320 Proizvajalec letalskih motorjev International Aero Engines poroča, da se je tudi Cyprus Airways odločil za njihove motorje V 2500, ki jih bodo vgradili na nova Airbusova letala serije 320. Naročilo ciprskega zračnega prevoznika je povečalo število rednih naročil za motorje V 2500 na 86, število opcij pa na 152. Od sedmih kupcev, ki so se odločili za nova Airbusova letala, so se Air France, Air Inter in British Caledonian odločili še za motorje CFM 56-5, medtem ko so Pan Am, Lufthansa, Inex Adria in Cyprus AiJways izbrali V 2500.

A(ADRIA)

Lani sta bili v ZR Nemčiji dve pomembni tekmovanji za dvosedežna jadralna letala: I. nemško prvenstvo za dvosedežniki konec maja v Aalen-, E1chingenu ter DUO-CUP '84 pod pokroviteljstvom Fliegermagazina v Klippenecku. Takšnih tekmovanj ni bilo od svetovnega prvenstva v St. Yanu (Francija) 1. 1956. ko so dvosedežniki nastopali .zadnjič . Na DUO CUP '84 je tekmovalo 39 posadk. prijavljenih pa je bilo nad 50. kar kaže. da je danes zanimanje za takšno prvenstvo in za dvosedežna jadralna letala spet veliko. Upati je. da se bo razred dvosedežnikov nekoč znova pojavil na svetovnih prvenstvih.

Seveda pa so dvosedežna jadralna letala iskana tudi zaradi njihovega osnovnega namena-šolanja pilotov. O tem. kakšni so trendi na področju dvosedežnikov. kdo so glavni jJroiLvaja1ci in prevladujoči tipi letal ter. kako je potekal razvoj v zadnjih desetih letih. govori spodnji zapis.

Prvo moderno dvosedežno jadralno letalo. izc;lelano iz umetnih snovi je prvič vzletelo julija 1972. To je bilo letalo SB-

10 akademskega aerokluba iz Braunschweiga. Bilo je pravzaprav poskusni zajec za novo tehnologijo. Za osnovo so vzeli krilo enosedežnika SB-9, dodali zakrilca in ustrezno spremenili profil. največji razpon paje znašal 29 m. Uporabili so ogljikova vlakna. Seveda je nastal dvosedežnik vrhunskih zmogljivosti.

Vendar se je SB-IO prav uveljavil šele po desetih letih. H. W. Grosse in H. Kohlmeyer sta v Alice Springsu v Avstraliji z njim postavila vrsto novih svetovnih rekordov: trikotnik 776 km sta oble tela s poprečno hitrostjo 132 km/h , prvič sta obletela trikotnik 1.000 km z dvosedežnikom in pri tem dosegla 129,5 km/h , v disciplini cilj - povratek pa postavila rekord na 970 km.

Leto pred rojstvom velikana SB-IO je vzletel Calif A-21 firme Capproni Vizzola iz Italije. Danes to letalo nosi oznako A.21 S. To je docela kovinsko letalo, s pravokotnotrapecastim krilom iz dveh delov. opremljeno z zakrilci, ki pri polnem odklonu služijo tudi kot zavore.

Značilno podobo Califu daje široka kabina (1.05 m). v kateri sta sedeža pos-

JADRALNA LET ALA Tudi Calif se lahko pohvali z nekaterimi rekordi. Poljak E. Makulaje v Nevadi \. 1972 z njim postavil naslednje rekorde: cilj-povratek -710 km, hitrost v trikotnikih 100, 300 in 500 km je izboljšal na 126,113 in 100 km/h. Ti rezultati so že krepko preseženi, ne moremo pa trditi, da je Calif danes že zunaj konkun:nce.

Italijanka Adela Orsi s Califom še vedno drži rekord v trikotniku 300 km s hitrostjo 97,74 km/h.

Pri Schempp-Hirthu so začeli z razvojem Janusa 'že v letu 1969. Pet let pozneje je vzletel prvi prototip. Konstrukter tega letala je bil Klaus Holighaus, letalo pa je bilo zasnovano kot visokosposobno.

Kolo pri prvotnih izvedbah ni bilo uvlačljivo . Janus B je dobil dušeno višinsko krmilo , Janus C (C kot Carbon) pa 20 metrska krila, udobnejšo zadnjo kabino. uvlačljivo kolo ter, kot se za pravo visokosposobno letalo spodobi-rezervoarje za 240 I vode. Do danes so izde la li prek 200 jadralnih dvosedežnikov Janus .

MLI 27 Iz Akafllega MlInchen tavljena drug poleg drugega. Tudi glavni kolesi sta nameščeni vzporedno in ju po vzletu pilot v celoti uvleče . Kljub svoji širini je trup aerodinamično zelo lepo izpeljan.

fs 31 Iz Akafliega Stuttgart

E. Mueller in D . Schaeffner sta z J anusem C postavila nekaj novih svetovnih rekordov v Južni Afriki , decembra 1983 pa je E. Mueller s sopilotom Sennejem v Bond Springsu v Centralni Avstraliji izboljšal še Knauffov rekord v letu ciljpovratek na 1040 km . Na prelomnici 76177 se je pojavil Grobov Twin Astir.

Uvlačljivo ko lo . profil E 603 . dokaj dobre zmogljivosti. vse to je dajalo vtis . da želi Grob. če upoštevamo še zelo privlačno ceno , ponuditi zahtevnejšim pilotom letalo. ki je alternativa že uveljavijenemu Janusu . Kmalu je na trgu tudi Twin s fiksnim kolesom in končno oznako G 103 Twin II z dvemi glavnimi. neuvlačljivimi kolesi v tandemu in hitrejšim, aerodinamično bolje izpeljanim trupom . Ta izvedenka, nekaj slabša od prvotnega Twina je bolj namenjena za šolanje in trenažo jadralnih pilotov. POkazalo pa se je, da je Twin II sposoben tudi za rekorde. Tom Knauffin R. Gannon sta leta 1981 v ZDA izboljšala Grossejev rekord na SB-IO z 970 na nekaj nad 1000 km.

SF-34 Delphin je prvič poletel jeseni leta 1978. kmalu potem pa Schlekchnerjev ASK-21. Obe letali sta zasnovani podobno kot G-103. Ustrezata tako za osnovno šolanje. kot tudi za uvajanja v prelete. Tudi rešitev podvozja je enaka kot pri Twinu II. Za Delphina so značilni še klasični rep. majhen razpon in nizka masa . Nekoliko boljši ASK-21 je danes zelo razširjen po evropskih aeroklubih.

JADRALNA LETALA

ICJi!fL424

4.5 milijona potnikov 1ranska nacionalna letalska družba je v zadnjem poslovnem letu prepeljala rekordnih 4,5 milijonov potnikov in s tem zaslužila 120 milijonov dolarjev.

v serijski proizvodnji. Drug poleg drugega nameščena sedeža omogočata boljši stik med učencem in učiteljem in verjetno tudi uspešnejše šolanje. Kljub temu so zelo redka jadralna letala s takšno kabino, nasprotno pa je šel razvoj pri motornih-jadralnih letalih prav v to smer.

Pri akademskem aero klubu v Berlinu razvijajo projekt B-13 , ki naj bi bil nekje Povsem kovinski romunski IS-28B2, s med pravim jadralnim letalom in motorsedemnajstmetrskimi krili, zakriIci in nim-jadralnim letalom. Sedeža- bosta uvlačljivim kolesom je po svojih zmogdrug poleg drugega. Letalo samo ne bo ljivostih enakovreden Delphinu . zmožno vzleteti , motor mu bo služil le kot pomožna »sapa« in ga bo mogoče Ideja o drugačni razporeditvi sedežev povsem uvleči v trup. Berlinčani gradijo v kabini je spet zaživela leta 1977, ko je vzletel prototip H 121 Ursule Haenle in . le trup, krila pa nameravajo vzeti od DG500. leto pozneje francoski E-78 Silene. Do Takšna delna gradnja je značilna za serijske proizvodnje H 121 z astirjevim akademske aeroklube. Omejijo se na profilom in fineso okrog 36 ni prišlo, konstrukcijo trupa, krila pa so navadno medtem ko Silene izdelujejo z uvlačljivim serijska. Tako leti B-12 z Janusovimi krikolesom v osnovni izvedenki in s fiksnim li , stuttgartski FS-31 in hannoverski AFH 22 pa s Twinovimi . Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko so ta letala zaradi boljšega trupa dejansko boljša od serijskih . Zal je bila njihova udeležba na lanskih tekmovanjih premajhna , da bi lahko iz rezultatov kaj oprijemljivega sklepali.

V skupino šolsko-trenažnih plastičnih dvosedežnikov sodi tudi poljski Puchacz SZ~ 50-3. Tandem izvedba podvozja, klasičen rep, Schenpp-Hirthove zračne zavore na zgornji in spodnji strani krila in negativna strela, so njegove glavne značilnosti. Med plastičnimi dvosedežniki je najskromnejši s faktorjem komaj 92.

Ob številnih svežih pobudah na podrra zvoja dvosedežnih jadralnih letal v zadnjih desetih letih pa so se povsod obdržali stari profili, čeprav so le-ti v zadnjem času doživeli precejše n razvoj (LS-4, OG-300, ASW 22). Nova znanja na tem področju bosta skušala v območju dvosedežnikov uveljaviti DG-500 in Centrair s projektom Marianne. očju

Omeniti je treba še muenchensko H U 27. To je povsem na novo skonstruirano dvosedežno letalo s spremenljivo geometrijo krila. Le-to lahko s pom očjo električno gnanih Foevlerjevih za krilc spremeni svojo površino za 36%. Letalo tehta kar 710 kg in ima enak faktor kot Janus C, zagotovo pa s svojimi 22 metri ne doseže njegove športne gibčnosti .

Najzahtevnejši piloti pa bodo verjetno segli po ASW 22-2. Dvosedežnik , ki gaje Schleicher sestavil iz ASW 22 (krila) in FS-31 (trup), bijih res moral zadovoljiti .

V tabeli so nanizani najvažnejši podatki za večino trenutn'o letečih jadralnih dvosedežnikov . Oklepaji naznačujejo , da gre bodisi za enojno posadko, ali za maksimalno površino pri MU 27, ali največjo razpetino pri SB-IO.

Schelbe flugzeugov SF-34 delphln Iz Bau Dachaua

Po Fliegermagazin (7 ,84) in Aerokurier (584) povzel ANDREJ ČAS

AL~X'

PROIZVA- S('HLEI-CHER - JALFC ZR. ....

IME TIPA

NAMEN

"SK 21

s/Tip

RA'2PoN(IIIl 17·00

AKAFLIf( CAPRONI SoIR.;N BERLIN VI2Z0LA Al(jENTO,. MAILAND -Sell C.UU$I

ZRN 812.

P

fS .31

Š

Š/P

S/T

\ '1.00 17.76 i7·28

1'7.00

E603

rx'i-1'~

A-21S

p

2.0·3&

iS·OO

"S·OO 12·00

16·20

VIT"O~"

16·10

ZO.OO

25·']0

FJt ''l-K- FI. ''71(.-4'10

360

()SR·VICA&IN\

220kg

H.U. HA!>A~~

bOO

25ALASTOli

SMAST (k!l Of>1t·kllL

/

/

~oz.

*

582. /

/

~I 24-5 -3~-4 2"'-35·'\

2S0

590

/

3Z - 3'·1 2S - ~1· S

/ /

Z4 -)t·5 lV,-?l'l.·3

230

63

2.50 71

43

38

SS

37 85

34 90

0·'5

O'bb

80

85

73

fOS

0.'12(0",5)

0·60

0.60

•

80

*

10'+

.*

103

3(j5/~'10

6~

365 250~~

'~S/6BO 620/'100 b50/- 620 {700

2oolzt..o

/

2.20 65

25'0

90

..

tu

5bO

/

Z.RN

ZRN

HU 2'7 58-10 P

P

,tk. . ,) I Int

Fl\,- ('1-VC-

rl '1-~-\iO \'70 /~'!t(, F~

56S /

41

96

E603 Fx'7-IHI0

230l~ 240/210

/

SG\.4WEI4 !Jou

FI'

2.20t! /

"KAfU.ca A"Af'lI~C. SC~E'&. PZL - jAlcAnUiC HUN"IEN &""\1'" - FLUCiU\J4- _ DliL!oI(.C ,",ANtoIO

w.ctA,

u·.-:%·~

2$".!t •

u·,

Z'1- 37 2S - 40

'o-

'li O

6~8

*

'*

SOO

\1(,

88~(US)

POLJSKA Z.RN ~Z.D-50..;l

DEI-V",N PU"'4'%.

Afl-l2l

5/T/P ~/T

5/P

{S.H;

t'tlO .7.80

.5'·30

'0-

320

360

390

220t!

i90t~

210k!

540

550

GOO

/

/

/

100

/

/

U"'-~O·I C'&~)

us (93)

90

2S'l'~'S 2.~.5·

30 iS

9S

0-'-'

0.60

80

go/gS ~oa ('1'1)

118

~.'l-~'1

35

1]5

100/.96 104/108 108

I 30·1

2.20

0 .67

~5

/

25'0 65 95 0·1

9~

t7.50

F~ '"-\l~ J:Jl.Gi-tU 'GO~ Fl,o-t11t I=ll t1C.

O.'?/O.fif O·'S/o·GO O·'S(o"" ().C(~ (0.'11)

gO

iG-G7 .

&89

St ('.\H)

VER

SF -31t

/

220/250 300~40) 200 250 G5 68(6Z) '5-'lo/,g * 51(53) 't'1( 3.,) 3&'5/31 3'·S/4'!J.S HO/iOS uo/ss-UO

- I!oIALA

ZRN

17.50 18·2/20.0 22·00 2G{2g) 15·80 18·24 {7·1/IU " .G/I7.~ t'1.G(2~·~) 21.'(2~·') ~,,·,o iS·jlO 1'1.1/1']. Z. 20/23.1 2'1.5 (20.'2. 31·00 17·00

2.00 ~'3

.34

FAKTOR

T/P

208kg 644

'Il

l~] 'Il ( G7)

'Š / T

T/P

360

GS

fill

JANUS&/G

3~O

/

ZRN

C.'O~TW'.1l

3GS'

Vmin (~] DI1.SNO ST.

Wmin [~]

IS-28 ~2.

ZRN jnrIN "~Tlll

436

280

PRI

RO.HUNW

FX'~-

J:X ,o-'t~ -fSS-'"

Vm4l [":]

. tk:]

!>E~TIW-

SC~EHPP

FLU4uuC. -IolUt1'H

- 64U HAT. "'lC: Ilfi Iti

Su.INE E 'lB

1G.60

HASA [kq]

-<;4R.T

I=RAWCIJA ZRN

18·2.0

u GO-1t. - 'Vo liSO

BRA.SOV

ITALIJA

17.95 S:W~02-IU)

~TVTT-

GROS

ICA

CAL.I F

POVR !'!t.tArnf' j

PROFIL

AKAfUiC&

94

58

75

Sz.

2'70 70

• 70

*

Bila Je lepa,

sončna

sobota ...

Kamniške »Kavke« nad PlanjavD »Atraktlvno« strmoglavljenje Da se na vojaških manevrih dogajajo nesreče, ni nobena skrivnost, le malo pa je takih, ki so jih zabeležili s fotografskimi aparati. Sovjetske pomorske sile so imele velike vojaške manevre v Norveškem morju, ki so jih zvesto spremljali opazovalci iz NATO. Zato so lahko zabeležili trenutek, ko je v morje strmoglavilo neko letalo, ki je poletelo z letalonosilke Kijev, pilot pa se je rešil s padalom. Prav gotovo pa je pri vsej stvari zanimivo, daje pilota iz morja rešila posadka britanskega rušilca Newcastle.

(PO DNEVNIKU)

Bila je lepa, sončna sobota, 27. julija.

Ta dan se nam je vtisnil v spomin. Nekaj zmajarjev se nas je odločilo , da gremo letet. Termični veter je obračal listje dreves po pobočju Velike planine. Vse je kazalo, da bo lep dan, primeren za letenje. Malo so nas motile le nizke baze oblakov, zaradi katerih ne bi bil možen prelet.

Odpravili smo se na zgornji štart na Veliki planini. Pihal je izredno močan veter. Morali smo pohiteti, da se ne bi še bolj pojačal. Po uspel em štartu nas je takoj odneslo v višave in že smo jadrali nad Veliko planino. Clovek si težko predstavlja, kako čudovit občutek te obhaja, ko gledaš na zemljo s ptičje perspektive, ko mečeš senco svojega zmaja na turiste, ki se brezbrižno sončijo po obronkih. Naenkrat se pogled zastre in že letiš nad oblakom, ki se je naredil pod teboj. Vidiš samo še nebo , pot em pa postan.: vse mlečno belo . Znajdeš se v oblaku, ki v nekaj trenutkih spet izgine. Takšen oblak pride prav za prijetno osvežitev.

Tako smo se vozili kakšno uro po oblakih in meglicah in uživali v mirnem

letenju. Potem sem se odločil za prelet proti Krvavcu. Boruta nisem videl nikjer, ker je bila vidljivost slaba zaradi inverzije·tJezerca pod Krvavcem so bila v oblakih, tako da se je le s težavo dalo prileteti do cerkvice Sv. Ambroža. Ker sem bil nizko, se ni splačalo leteti naprej, zato sem odletel nazaj na Kamniški vrh, od tu pa na pristajaini prostor v Mekinjah.

Po pristanku smo se odžejali s hladnim pivom in v tistem trenutku nam še na kraj pameti ni prišlo, da bi šli v takšni vročini še enkrat v zrak. Čez nekaj časa paje Boruta , ki se je medtem ohladil, spet prijelo in po kratkem prerekanju smo se ponovno odpravili na Veliko planino.

Na višini je pihal močan zahodnik.

Odločili smo se za štart s spodnje rampe na Šimnovcu. Najprej se mi sploh ni dalo sestaviti zmaja, ker sem bil že rahlo utrujen, pa še občutek sem imel, da z jadranjem ne bo kaj prida . Ko pa sem videl Boruta , kako veselo jadra, me je utrujenost minila in hitro sem bil v zraku.

Takoj sem 'občutil nekaj nenavadnega - nobenega premetavanja kot ponavadi,

ZMAJARSTVO

"2'L427 le mirna in konstantna dviganja do 2 mis. Zahodnik in večerna termika sta po vsej verjetnosti pripomogla k temu. Malo sem si ogledoval Kamniške planine in oblake nad njimi, ki so hitro bežali proti vzhodu . Že od nekdaj sem si želel leteti nad planinami, ali pa da bi se spustil po strmini z enega izmed vrhov. To sta uspela dva zmajarja že takrat, ko je bilo zmajarstvo še v povojih. Spustila sta se z vrha Grintavca. Prvemu je podvig uspel, drugi pa je postal žrtev tega tako aktraktivnega športa. Potem je nekaj naših zmajarjev že letelo s Kamniškega in Kokrškega sedla. Do sedaj pa še noben zmajar ni prijadral na katerikoli vrh v Kamniških planinah.

British Airways v novi podobi o spremembi celotne podobe British Airwaysa smo že pisali. Pred kratkim so objavili, da jih je prememba veljala 120 milijonov funtov šterlingov. Direktor Colin Marshall meni, da je omenjena poslovna poteza najpomembnejša v zgodovini te letalske družbe. Dobro polovico sredstev so potrošili za televizijske reklame širom po svetu, 45 milijonov funtov pa je stalo barvanje letal, izdelava uniform in ostalih predmetov z novimi oznakami . V zadnji akciji konec septembra pa so predstavili še svoje osebje, ki naj bi bilo »najnaj«.

Pri tem so uporabili različne oblike in klišeje sodobnega trženja, v katerih poudarjajo novo vzdušje, toplino in prijateljstvo. Direktor Marshall trdi, da celotna akcija prenove, ki je trajala kar dve leti , ni samo ena izmed oblik uspešnejšega trženja , temveč je nastala zaradi zahtev delavcev BA, ki so želeli nov slog vodenja, spremembo celotne podobe (imagea) in s tem novo identiteto letalske družbe.

(ADRIA)

Ta želja me je vlekla proti planinam in iz previdnosti sem najprej letel samo do Rzenika. Ves čas je variometer konstlmtno kazal nič. To se mi je zdelo kar neverjetno. kajti le malokdaj se zgodi , da povsod tako »drži« .

Z Borutom sva se še enkrat odpravila proti Kamniškemu dedcu in naprej proti Planjavi. Do grebena je bilo letenje mirno. potem pa naju je začelo premetavati in morala sva obrniti. Tako se je želja. da bi letel nad Kamniškimi planinami. razblinila v nič. Ko sva se vračala nazaj na Veliko planino. je bilo mirno.

Ostali zmajarji so še vedno jadrali, čeprav je ura kazala proti šesti zvečer. Čez čas pa me je spet pograbila močna želja, da bi videl planine z ' orlovske perspektive in neka nevidna sila me je povlekla nazaj. Se močnejša pa je postala , ko sem videl Radkota in Boruta , kako »vrtita« nad Kamniško Bistrico v smeri proti Brani. Odločil sem se za svojo pot in usmeril zmaja proti Rzeniku. Ko sem priletel kakih dvajset metrov nad vrh. nisem čutil nobenega posebnega dviganja , dokler nisem obrnil čez stene. Nenadoma se je oglasil variometer in že se mi je vrh izmikal spred oči. Takrat mi še na misel ni prišlo , da se bom spreletaval nad Planjavo. Obrnil sem zmaja proti Konju in Presedljaju, ker sem imel občutek , da morajo segrete stene Rzenika in Šraj peska v vznožju »nekaj dati od sebe«. Pot, po kateri sem včasih hodil , rdeča skrinjica na vrhu Konja, od koder imam še fotografije doma, so se mi "edno bolj oddaljevale. Višinomer mi je kazal natanko 2000 m nadmorske višine.

Pogled na Planjavo pa me je gnal naprej in naprej. z zahodne strani je bila še obsijana s soncem. bila je videti tako čudovita . da me je čisto prevzela. Kaj takega vidi človek le malokrat v življenju. Še nikoli se mi ni zdela tako zanimiva. bila je blizu in dostopna , kot še nikoli.

Proti Planjavi sem letel na višini Sukalnika in zagledal Boruta, kako se vozi pod menoj. Tudi on je počasi krožil proti zastavljenemu cilju, ki pa ni več daleč. Želja, da bi prišel vsaj do Sukalnika in videl kočo na Kamniškem sedlu, je sedaj premalo, ko pa je vrh tako blizu. Kako lepa je pesem variometra, ko se z Borutom bližava vrhu, kako vzburljivo je kroženje v bližini skal, kako polna užitka so takšna dviganja. Na Sukal niku naju opazuje nekaj planincev, opazili so naju tudi gamsi in se od strahu zapodili po grušču navzdol, saj tako velikih orlov še nikoli niso videli.

Z Borutom sva že na vrhu Planjave. toda dviganja še ni konec. Kroživa še naprej in vrh je že natanko pod nama.

Nepopisno lepo ti je pri srcu. ko se ti uresničijo sanje. Od navdušenja tulim na ves glas. Vrh , ki je obsijan z večernim soncem je sedaj ves čudovit . čeprav mi ni bil nikoli všeč , ko sem se ves prepoten vzpenjal nanj . Sedaj sva že visoko nad njim in odpre se prelep pogled v Logarsko dolino, kočo na Kamniškem sedlu in na Korošici . Planinskih koč na Veliki planini ni več videti, tako daleč so že. Z Borutom letiva na višini 2700 m in se polna vtisov pogovarjava . Ura je sedem zvečer in še čez, postaja hladno. midva pa kar jadrava in jadrava ...

Pogled na Grintavec mi ne da miru. in odpravim se še tja. Toda daleč se ne da . priti , samo do koče v Kamniškem sedlu .

Pojavijo se rotorji, kijih dela Brana zaradi močnega zahodnika.

Po polurnem jadranju odletiva nazaj na Veliko planino. Tam še vedno Jadrata Radko in Dule. Brane pa že pristaja na Kopiščih. Še in še bi lahko jadrali . vendar nas vse zamika mrzlo pivo in odločimo se za pristanek.

Nikomur ni žal časa. ki gaje zapravil v zraku . Takih uspešnih dni je malo in ne ponavljajo se radi . Po srečnem pristanku si zadovoljno nazdravimo in si zaželimo še veliko takih poletov. Nepozabnih ...

SREČO ŽAGAR

~~'t.4

28

Airbus gre na obisk v Peking Delegacija zahodnonemških poslovnežev, ki bo obiskala oktobra Kitajsko , bo posebno pozornost namenila možnostim nadaljnje uvrstitve evropskih letal konzorcija Airbus v to deželo, ki je v začetku leta že naročila tri širokotrupna letala A 310.

Drugi Airbus · adut pa je pravkar začet i program A 320, ki naj bi bil nared do leta 1988. V delegaciji so tudi predstavniki drugih industrijskih vej, ki gredo na Kitajsko s konkretnimi predlogi o dolgoroč­ nem sodelovanju. Predstavniki letalske industrije zaenkrat še ne razmišljajo o konkretnih kooperacijskih poslih , čeprav bo to verjetno eno izmed najbolj atraktivnih vprašanj dnevnega reda.

Zaenkrat je znano le, da je Airbus že ponudil Kitajcem izdelavo nekaterih manj zahtevnih kompo nent letal, kot so npr. vrata, kar pa je seveda odvisno od razpoložljivih kitajskih zmogljivosti.

Nemci kanij o ponuditi tudi tehnološko pomoč in programe izobraževanja, ki naj bi pomaga li izpopolniti Kitajcem lastne izkušnj e pri gradnji letal , ki so si jih deloma že prido bili s sodel ova njem z McDonell-Douglasom in podjetjem British Aerospace. V nemški delegaciji so tudi vidni predstavnik i Lufthanse, ki se bodo s kitajskimi sogovorniki pogovarjali o sodelovanj u s kitajskimi letalskimi družbami, ki menda potrebujejo zmogljivosti (!l.

(ARDlAl

Ali si je kakine pOitene dirke sploh mogoče zamisliti, brez ndih dveh najzvestejiih sodniikih trupel Stane~a in Roka? Tokrat smo jih ujeli med brifingom v Ajdovičini (Foto: MIRO, Ajdovičina)

Ptujčani

ponovno osvojili »Pokale republike«

Kategorija F 1 C 18 tekmovalcev, iz Zlos 4 1. R. Truppe. Avstrija.

2. Oton Velunšek. Ptuj 3. S. Jovin , Sombor 10. K . Janžekovič. Ptuj 16. M . Praprotnik. Ptuj 17. J. Grošelj. Novo mesto

1260+269 1260+265 1234 1046 574 465

Na letališču Lučko pri Zagrebu je bilo II. in 12. oktobra mednarodno F Al tekmovanje letalskih modelarjev v kategorijah prosto l etečih modelov. za 21. pokal republike. Najštevilnejša je bila udeležba modelarjev iz jugoslovanskih klubov. iz tujineje prišlo vsega 15 tekmovalcev iz 6 držav. Iz ZLOS je tekmovalo kar 21 modelarjev iz Novega mesta.

Ptuja . Ljubljane in EMO Celj a .

V generalnem plasmanu so bili najboljši modelarji: l . AK Ptuj 8422 2. AK Novo mesto 5881 3. AK Sisak 5726 4 . EMO Celj e 5704

Kategorija F 1 A

Zvezno modelarsko tekmovanje «Stajerski pokal«

56 tekmovalcev, iz ZLOS 10 1. Darko Bauer. N . mesto 2. R . Blagojevic. Zrenja .

3. G . Stranieri. R. Emilia 13. B. Leskošek. EMO C. 16. T. Videnšek. Ljubljana 18. Borut Žu l ič. Novo mesto

1260+2 14 1260+ 184 1260+172 1190 1176 1154

Kategorija F 1 B 32 tekmovalcev, iz ZLOS 7 1. M. Gianello. Monfal.

2. K . Ju sufbašic. Visoko 3. M . Pili . Novi Sad 12. D . Stankov i č. N. mesto 13. Ž. Lipičnik. EMO C. 16. M. Brudar. Novo mesto

1260 1255 1245 1180 11 62 1152

Tekmovanje letalskih modelarjev za 18 . štajerski pokal. je bilo letos v organizaciji modelarskega kluba EMO Celje.

21. septembra na l etališču v Levcu.

Tekmovanja se je udeležil o 64 modelarjev iz 13. jug. aerokl ub ov . Udeležba iz drugih republik je bila številna. skupaj 29 modelarjev .

Kategorija F 1 A 45 tekmovalcev 1. Ivan Furjan. Ptuj 2. Matjaž Pra protnik. Ptuj 3. S. Sahinovic. Visoko

1260+174 1260+ 142 1260+101

MODELARSTVO

AUA rrodala zadnj DC ~ Austrian Airlines je ameriški družbi Muse Air prodala svoje zadnje letalo DC 9 iz serije 50.

Njihovo floto sedaj sestavlja 12 letal MD 80 in 4 DC 9-32. Eno izmed osemdesetk bo do letošnje jeseni imel v najemu Martinair.

Prihodnje leto se bo število letal povečalo še za dva nova MD 80.

(ADRIA)

Francoski kruh v vesolju Najboljši kruh za junake, alpiniste in potapljače, v zadnjem času pa še za astronavte, peče majhno burgundsko p~ djetje Epigrl. Zaposluje vsega 120 ljudi, zaslovdo pa je, preden so ga izbrali za dobavitelja kruha za astronavte v prihodnjih poletih NASA. Pekel ga je namreč že za posadke Saljut.

Največ točk mu je prinesla njegova lastnost, da se ne drobi. še tako majhna drobtinica, ki bi plavala po brezzračnem prostoru kabine, bi bila nevarna za astronavtove bronhije in oči.

Poleg tega so jim napekli za grižljaj velike kruh ke v modeIčkih 4x7 centimetrov.

Iz vsakega koščka posebej izsesajo prah, ga vakuumsko zapakirajo in pustijo pod vplivom infrardečih žarkov, da preprečijo razvoj plesni. podobno kot .. morski piškoti.. je tak kruh primeren za tiste, ki morajo skrajno varčevati s prostorom med podvigi v skrajnih okoliščinah.

(Po DELU)

ntL429

5. T. Videnšek, Ljubljana 12. D . Požun, S. Konjice 14. Borut Žulič, N . mesto

1210 1165 1154

Kategorija F 1 B 10 tekmovalcev K. Jusutbašie, Visoko S. Hadžovic, Mostar 1. Sinanagie, Visoko M. Klenovšek, EMO Celje 5. D . Stankovič, N. mesto 7. T. Hribar, LjUbljana

1.

2.

3.

4.

1258 1233 1223 1110 1069

990

KategOrija F 1 A 31 tekmovalcev iz 9 klubov 1. B. Leskošek, EMO Celje 2. V. Mazej EMO Celje 3. Damjan Zulič, N . mesto 4. M. Bradan, EMO Celje 5. Darko Bauer, N. mesto Ekipno: 1. EMO Celje 2. AK Ljubljana 3. AK Ptuj

897 832

829 753 745

2482 1896 1881

Kategorija F 1 C Kategorija F 1 B

9 tekmovalcev 1. Ž. Kovački, Zrenjanin 2. Janez Grošelj , N . mesto 3. Milan Pavlov, Pančevo 5. Janez Brejc, Lesce 6. K. Janžekovič, Ptuj 8. Oton Velunšek, Ptuj Ekipni rezultati: l . AK Novo mesto 2. AK Visoko 3. AK Ptuj

1260 1259 1151

926 720 545

6657 6643 4862

Zvezno RC tekmovanje »3. pokal ljubljane« Zveznega tekmovanja radijsko vodenih jadralnih modelov (F 3 B), ki je bilo 8. septembra, na modelarski stezi AK LjUbljana, se je udeležilo 17 tekmovalcev iz 7 klubov (EMO Celje, Kranj, Ljubljana, Velenje, Trešnjevka, 1. Sarie in .. Zelezara" Sisak) l . M . Klančišar, EMO Celje 8.533 2. M. Rašpica, Trešnje\'ka 8.342 4. Š. Miholič, EMO Celje 8.299 5. Borut Perpar, Kranj 8.254 6. Sašo Krašovec, Kranj 7.938

Republiško prvenstvo kategll'ij prostolelečih modelov Z .. manjšo« zamudo Je objavljamo rezultate republiškega prvenstva modelarjev v kategorijah prostoJetečih modelov, ki je bilo 8. junija v organizaciji AK Vrhnika. Tekmovanje je potekalo v slabih vremenskih pogojih in je bilo zaključeno s 5 turnusi . Istočasno je bilo tudi medklubsko pionirsko tekmovanje. katero pa se je zaključilo po 3 turnusih . Člansko prvenstvo je bilo istočasno tudi ekipno.

8 tekmovalcev iz 4 klubov 1. M . Klenovšek, EMO Celje 2. T. Hribar, LjUbljana 3. M . Mastnak , EMO Celje , 4. D. Stankovič, N . mesto 5. Ž. Lipičnik , EMO Celje Ekipno: 1. EMO Celje 2. AK Novo mesto 3. AK LjUbljana

771 714 713

616 602

2086 1481 714

Kategorija F 1 C 7 tekmovalcev iz 4 klubov I . Janez Brejc, Lesce 2. A. Videnšek , Ljubljana 3. Oton Velunšek , Ptuj 4. Janez Grošelj, N. mesto 5. Slavko Može , N. mesto Ekipno: 1. AK Novo mesto 2. ALC Lesce 3. AK Ljubljana

730

615 570 554 547

1413 730 615

Medklubsko pionirsko tekmovanje Ka1e-gorlja.pion. model A 1 17 tekmovalcev iz 6 klubov 1. Mitja Brudar. N. mesto 2. Jani Černe. N. Gorica 3. Š. ROl,man. Ljubljana 4. M . Gutnik , Vrhnika 5. Gregor Mavrič, Litija Ekipno: 1. AK Vrhnika 2. Nova Gorica 3. Litija

490 451 439

229

195 192 188 172

MOTORNO LETENJE

Zmagovalni par po kretnji predsednika čaka le na zadnji pokal, ki ga je Izročila Danica Repič, Klavdijeva vdova, sicer tudi nekdanja padalka (desno v bell bluzl) Foto: MIRO Ajdovičina

»NLP« na tržnici Delček kolesa z boeinga 737 belgijske letalske družbe Sabena je priletel skozi streho glavne londonske pokrite tržnice, da je »počilo in eksplodiralo kot bomba«, kot so potem rekli prestrašeni branjevci in kupci. Ugotovili so, da se je »delček«, ki je tehtal dobrih deset kil, odtrgal od letala med pristajanjem.

12. oktobra je ajdovska motorna sekcija pripravila tretji memorial •• Klavdija Repiča« za prehodni pokal, ki se podeljuje samo najboljšemu primorskemu tekmovalcu, dočim so ostale nagrade enakovredne za vse tekmovalce. Poleg domačinov so se letos tekmovanja udeležili še člani iz AK •• Edvard Rusjan«, AK Postojne, Posoškega AK in številna flota iz Ljubljane. Vabili smo tudi Portorož, Vrsar in Reko, ki pa se tekmovanja niso udeležili. Navkljub manjši udeležbi kot smo pričakovali, se je tekmovanje kar zavleklo, saj je za 44-minutno pot plus en šolski krog vzletelo vsako letalo po dvakrat, eno celo trikrat. IlO km dolga pot je popeljala tekmovalce preko Krasa. do Pivke in Postojne in nazaj do Ajdovščme.

Med letom so tekmovalci morali prepoznati 10 fotografij , opraviti še 14 drugih navigacijskih nalog, biti točni na vmesni

Rezultati 1. Stegovec-Nikolic, N. G.· Ajd. 2. Rot-Štokelj E., N. G .Ajd. 3. Jablanšček-Maraž, N. G .

4. Sosič-Plešnar, Ajd. 5. Milenkovic-Nardin, Ajd . f>.Ormota- Podbevšek, Postojna 7. Jerman-Meže, Postojna 8. Jeras-Mencinger, Ljubij.

9. Miklavčič , Ljubij.

10. Šmigoc-Dolničar, Ljubij .

Il. Birk, Ljublj .

12. Rode-Kužnik, Ljublj.

13. Špacapan-Luznik, N. G. -Tolmin

Skupno

ČT

PT NAV

890

117

180

593

761 753 743 727

103 60 109 73

140 120 130 50

518 573 504 604

715 694 652 607 512 471 464

60 108 106 109 100 51 41

180 130 70 160 30 120 80

475 456 476 338 382 300 343

446

73

80

293

časovni točnosti in v doletu ter nazadnje še dvakrat pristati.

Ker pravilnik ne predvideva ekipne uvrstitve, so bile možne tudi mešane posadke. Tako sta bila jadraica iz Ajdovščine kopilota prvo in drugo uvrščeni­ ma pilotoma iz Nove Gorice, tolminski jadralec pa prav tako pilotu iz Nove Gorice. Čeprav so pokale odnesli iz kluba, je ob zaključku prevladalo prijateljsko vzdušje, tekmovalci, ki so se dovolj namučili, pa so bili enotnega mnenja, da se tudi na manjših tekmovanjih marsikaj pridobi .

Kot vodja tekmovanja moram izreči zahvalo tudi Roku in Stanetu, ki sta nam bila v veliko pomoč.

EMIL FRAS

Zvezno tekmovanje »VI. memorial Ivan Saric« Zveznega tekmovanja vpreciznem letenju, ki je bilo 28. in 29. septembra. v Subotici, se je udeležilo 32 motormh pilotov iz 10 aeroklubov in oz. 4 republik in I AP. Iz ZLOS-a je sodeloval samo en tekmovalec in to Verbančič Oto iz Le Maribor, ki je bil tudi zmagovalec memoriala. točk

1. Oto

Verbančič,

Maribor 2. Geza Kujundžic, Subotica 3. Nijaz Delic, Borovo

36 55 99

Slavko Kos spet dolenjski prvak Lepe septembrske nedelje so se dolenjski motornjaki zakadili na svoje tradicionalno merjenje letalski h---sposo bnosti Rall y dolenjskih pilotov. 13 tekmovalcev je tokrat letelo čez Belo krajino in Gorjance do Škocjana in mimo Trebnjega spet proti domu . V 40 minutah je bilo treba razvozlati osem fotografij . pri enem izmed (športnih) objektov na njih ugotoviti namembnost. pri enem pa narisati tloris arhitektonsko zamotanega poslopja. ki je bilo na posnetku pokrito z belo liso . Seveda je šlo tudi za merjenje ra zdalj. smeri . za razne točnos ti in natančnosti in vse drugo. kar k taki dirki sodi . Za izvid niške in navigacijske na loge je bilo na razpolago 400 točk. za pristajanje 200. za časovno točno s t pa 120 točk (torej približno razmerje 4:2: I J. kar se nam zdi pravšna mera za preizkus uporabnosti pilota .

MOTORNO LETENJE

Ob britanski obali nalil le en del Indijskega letala Blizu britanske obale so našli še en del indijskega potniškega letala, ki je 23. junija strmoglavilo v Atlantik blizu Irske.

V nesreči je umrlo 329 potnikov in čla­ nov posadke. Del letala, na katerem je videti sledove požara, je v rokah britanske komisije za raziskovanje nesreč. Strokovnjaki sodijo, da tovrstni sledovi pričajo o eksploziji ali požaru.

V dosedanjih ugotovitvah so zavrnili možnost izbruha požara v zraku, zato domnevajo, da gre za sledove eksplozije.

(PTI)

Bundeswehr prelzkula sovjetsko orožJe Zahodnonemške oborožene sile .. že leta« preskušajo - sovjetsko orožje, ki ga .. nekaj« kupujejo v prijateljskih državah.

Kako pridejo do .. ostalega« ni znano. To .. vrhunsko skrivnost« je .. izbrskala« in v zadnji številki objavila stuttgartska revija Flug, nakar obrambnemu ministrstvu ni preostalo nič drugega, kot da zadevo potrdi. Predsednik ministrstva je na primer potrdil, da zahodnonemško vojno letalstvo trenutno preskuša lovec bombnik ..suhoj SU-20«. Po njegovih besedah preskušajo sovjetsko orožje zato, da bi ugotovili, .. kako lahko Bundeswer nanj odgovori.cc, (Tanjug)

Najbolje se je odrezal Slavko Kos s 624 hitro za njimje bil Iztok Pekolj s 575 in tretji Jože Uhan s 483 točkami. Ti trije imajo tudi največ potrebnih izkušenj proti skupini naslednjih petih tekmovalcev s tesnimi rezultati (med 415 in 400 točkami - A. Šuštar, Glavač, M. Kos, Vidrih in Slapničar) , ki so imeli do zdaj mnogo manj priložnosti okusiti prava tekmovanja. Ostalim petim pilotom z okrog 50% možnih točk pa je tako jadranje bolj pri srcu!

V časovni točnos ti je bil najtočnejši Marko Glavač. v točnosti pristajanja je moral Slavko Kos deliti prvo mesto z Dolfom Šuštarjem. v izvidovanju pa so se najboljši skavti razvrstili takole: S. Kos (320 točk) . Pekolj (277) in Miha Kos (225). No, Miha je diplomiran arhitekt in slovit urbanist pa je komaj zadovoljivo narisal tisto arhitektonsko zamotanost ...

M. MOŠKON točkami ,

Medklubsko tekmovanje v Celju Tekmovanje je bilo 12. oktobra z udeležbo 17 pilotov iz aeroklubov Celje, Velenja in Slovenskih Konjic.

I. Leon Bauer, Celje 792 2. Slavko Lakovič , Celje 787 3. Andrej Florjane, Celje 696 Zmagovalci disciplin: - časovna točnost Slavko Lakovič - točnost pristajanja - Andrej Florjane - navigacija - Leon Bauer

(Nadaljevanje z 2. str.) vsekakor manjša, če upoštevamo stopnjo inflacije.

Struk't ura pri hodkov je naslednja : Lastna sredstva iz dopolnilnega dela članstva znašajo 68,384556.- din, ali 48% Sredstva TKS in ZTKO 14, 127.903.- din , ali 10% Sredstva TIS in PIS PZ 4,529.194.- din , ali 3% Sredstva JLA, TO in SLO 11 ,859.552.- din , ali 8% Sredstva ZOTK 6,744.220.- din, ali 5% Ostala lastna sredstva 37,097.599.- din , ali 26% I z te analize je videti , da so sredstva iz naslova izobraževalnih skupnosti še vedno premajhna ~a sofinanciranje strokovnega programa, ki vsekakor sodi na področje usmerjenega izobraževanja. Isto velja za %

rce,u'31 sredstev iz naslova JLA, TO in SLO. š~ vedno dominirajo lastna sredstva iz naslova dopolnilnega dela članstva v višini 48% ter ostala lastna sredstva iz naslova letalskih uslug, ki znašajo 26%, ali skupno lastna sredstva v višini 74%. Iz tega sledi, daje ZLOS prejela v letu 1984 le 26% združenih sredstev iz raznih SlS in JLA, kar je vsekakor premajhen odstoteJ v odnosu na pomembnost te organizacije za celotno družbo.

Odhodki: Za OD z dajatvami 23,390.713.- din, ali ' 16% za strokovno dejavnost 68,429 .073.- din , ali 48% za modelarstvo 2,294.719.- din, ali 1% za anuitete 6,424.349.- din, ali 4% za investicije 16,759.244.- din, ali 11% ostali odhodki 28,725 .801.- din , ali 20% Skupni odhodki v letu 1984 so znašali 141,993.902.- din.

Iz strukture odhodkov je videti, da vse premalo skrbimo za podmladek, t.j. za modelarstvo. Vsega 1% sredstev za razvoj modelarstva je več kot premalo. Sklep skupščine ZLOS pa je bil, da moramo modelarstvu posvečati več pozornosti in letno odvajati za to dejavnost 10% skupnega prihodka. Ta sklep je še vedno samo na papirju za mnoge članice ZLOS. Ostali odhodki v višini 28.725.801.- din predstavljajo enostavno reprodukcijo, ki ni zajeta v rubriki strokovna dejavnost. Zanimiv je tudi podatek, da so samo stroški goriva v le, tu 1984 znašali prek 2 milijardi starih dinarjev, da bodo v letu 1985 še višji.

Pri pregledu teh številk, ki niso majhne, toda za normalno delo ZLOS premajhne, se človek nehote vpraša, kje so izhodi iz tega težkega finančnega položaja, ki se bo še , stopnjeval. Mislim, da bomo morali vsi skupaj, mislim na celotno članstvo , vložiti več naporov za reševanje te problematike.

Delno razbremenitev vidim v tem , da bi morale SlS za izobraževanje ter PIS PZ bolj prisluhniti našim zahtevam glede sofinanciranja OD za učitelje letalskih šol in mehanike , ker je to pedagoško delo za potrebe združenega dela in sodi po zakonu v usmerjeno izobraževanje. To je le ena izmed smeri reševanja te problematike. verjetno pa je še kakšna, zato naprošam celotno članstvo , da se aktivno vključi v reševanje te problematike skozi polemiko in predloge prek revije Krila .

Vsaka pobuda in predlog bo zelo dobrodošla za PS ZLOS , ki je pred skupščino ZLOS odgovorna za normalni razvoj te dejavnosti v Sloveniji.

MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

Svetovni rekordi v jadralnem letenju (veljavni 31. 3. 1985) ZENSKE

MQSKI

dva.ecI

enosedi

v ravni liniji

enosedi

dva.. .

993,76 km - 31 .10.82 1.460,8 km - 25.4.72 Georgeson/Georgeson H.W. Grosse - Ger. Oce. Janus e ASW. 12 Nova ZeilrIda

949.70 km - 20.1.80 Karel K. - Gr. Br. LS.3 (AustraIla)

884,86 km - 3.6.67 PavlovaIFilomechkina Bllrllk URSS

na cilj

1.254.26 - 14.1.78 Georgeson - Drake Speicht - Nuova Zel. Nimbus 2

993.76 km - 31 .10.82 GeorgesonlGeorgeson Janus e Nova ZeilrIda

748.37 km - 17.8.83 ShawJ. - USA Nimbus 2

884.86 km - 3.6.67 Gorokhovall<oslova Bllrlik URSS

na cilj s povralkom

1.648.68 km - 25.4.83 T.L. Knauff - USA Nimbus 3

1.052,74 km - 26.12.83 Muller/Senne Janus e Germlrlia Occ.

1.127.68 - 28.9.81 GroveD. - USA Nimbus 2e

617.43 km - 14.5.80 Majawsk&'Malcher Halny Polonia

v trikotniku

1.112.62 km - 28.12.79 1.3J6.85 km - 4.1.81 H.w. Grosse - Ger. Occ. GroseIKohlmeyer SB. 10 (Australia) ASW.17 Germlrlia Occ.

847,27 - 5.8.84 Shaw J . - USA Nimbus 2

10.809 m - 5.3.75 Nurr/Duncan SGS 2-32 USA

ol

'i' "o :il

a:

Absolutna vi$ina

14.102 m - 25.2.61 Bikle P. - USA SGS 1 - 23E

13.489 m - 19.3.52 Edgw/Klieforth Prali-Read USA

12.637 m - 14.2.79 JackinteII S. - USA Astir es

8.430 m - 17.10.67 Dankowsk&'Mateliska Bocilrl Polonia

Relalivna vi$ina

12.894 m - 25.2.61 Bikle P. - USA SGS 1 - 23E

11 .680 m - 5.11.66 Josefczak/Terczon Bccian Polonia

9.119 m -13.1.61 Burns A. - Gr. Br. Skylwk 3 (Sud Africa)

126,28 km/h - 1.8.76 Dankowsk&'Gorzelack Halny Polonia

139,45 km/h - 2.2.79 Martin S. - Australia LS.3

123,30 km/h - 7.12.84 Muller/Muller Janus e (Sud Africa) Germlrlia Occ. 93,70 km/h - 4.5.80 Dankowsk&'Pialek Halny Polonia

...

::l

'Ä?

177.-

km/ h - 26.7.84

100 km

195,30 km/h - 14.12.82 Renner 1. - Australia Nimbus 3

300 km

149.30 km/h - 28.12.84 162,19 km/h - 9.12.84 Muller/ Schaffner H.w. Grosse - Ger. Occ. AS 22-2 (Australia) ASW.17 (Australia) Germlrlia Occ.

138, 70 km/h - 8.12.84 Muller 1. - Germ. Occ. Ventus B (Sud Africa)

500 km

146,69 km/h - 13.12.81 159.84 km Ih - 20.12.83 Muller/ Senne H.w. Grosse - Ger. Occ. MU 2 (Sud Africa) ASW.22 (Australia) Germlrlia Occ .

133.14 km/h -29.1 .79 Martin S. - Australia LS.3

750 km

131 ,84 km/h -14.1.80 158.65 km/h - 8.1 .85 H.w. J3rosse - Ger. Occ. Grosse/Kohlmeyer SB.10 (Australia) ASW.22 (Australia) Germ<rlia Occ.

110.53 km/h - 17.11 .84 Hawkins - Gr. Br. ASW. 17 (Australia)

1000 km

129,54 km/h - 21.12.79 145,32 km/h - 3.1.79 Grosse/Kohlmeyer H.w. Grosse - Ger. Occ. SA.10 (Australia) ASW.17 (Australia) G ~; m<rlia Occ.

1250 km

133.24 km/h - 9.12.80 A.w. Grosse - Ger. Occ. iASW. 17 (Australia)

...E

(5

SommerIAndresen Janus e Germlrlia Occ.

>

~

J:

Ger. Oce. RSS

ZRN

Ger. Occ URSS

= ZRN

= SZ

USA

GR. BR.

ZDA V. BritlW1ija itd.