Krila 11 1981

NOVEMBER *81

~

Kako gospodarimo v Zvezi? Živimo v času, ko se na vseh zaostrujejo ekonomski pogoji gospodarjenja. To velja tudi za našo organizacijo, pa čeprav mirno trdimo, da smo se tudi v času konjukture obnašali stabilizacijsko. Že sam podatek, da aktivni člani sami ustvarijo 66 odst. potrebnih sredstev za uresničitev letnega programa je do'!:olj zgovoren. se bolj zanimiv pa je podatek, da znašajo stroški v strukturi odhodkov za osebne dohodke, skupaj z dajatvami za profesionalno zaposlene delavce v ZLOS, vsega 18,5 odst. Če to primerjamo s podatki, da smo v letu 1980 naleteli 9.276 motornih in 9.332 jadralnih ur, preleteli 76.000 km z jadralnimi letali, opravili 8.225 padalskih skokov, prepeljali 16.475 turistov, šolali pogodbeno za KVL in RŠTO ter organizirali vsa republiška tekmovanja v štirih panogah tega športa, potem vidimo, daje režija zaposlenih oseb v primerjavi z rezultati dela zelo nizka.

To pomeni, da je v tem športu še vedno veliko entuziazma, kar je pozipodročjih

LETALSKIM ZVEZAM REPUBLIK IN POKRAJIN Beograd, 19. 10. 1981 S 5. členom Statuta Letalske zveze Jugoslavije je predvideno, da smejo člani LZJ nositi uniforme, značke in posebne oznake. . , .

Opazili pa smo, da posamezni člani letalskIh organizacij na uradnih tekmovanjih ne nosijo priložnostnih uniform, značk in oznak svojih organizacij.

Moramo vedeti, da so tekmovanja in vse druge letalske prireditve javni nastopi, na katerih si "!loramo prizadevati za utrjevanje ugleda letalskega športa ln športnikov.

Mislimo, da je temu vprašanju treba posvetiti posebn.o pozornost in predpisati ustrezne uniforme, značke ln ostale oznake, ter za njih sestaviti protokole in jih vnesti v pravilnike tekmovanj.

Polkovnik letalstva PETER STEPANCIC sekretar Predsedstva konference LZJ

tivno in kar je treba gojiti tudi v pa čeprav ima ta dejavnost status posebnega družbenega pomena.

Ob teh ugotovitvah pa ne moremo mimo dejstva, kako nekateri športi, ki nimajo statusa posebnega družbenega pomena, neodgovorno trošijo družbena sredstva. O teh nepravilnostih se veliko govori in piše, toda v praksi se trenutno še ni ničesar menjalo. Člo­ vek se upravičeno vpraša, kdaj bo temu konec.

V letu 1980 so skupni prihodki ZLOS znašali 50.381.418 din, skupni odhodki pa 47.034.725 din. Od tega 8.633.430 din ali 18,5 odst . za osebne dohodke z dajatvami, 30.162.754 din ali 64 odst. za strokovno dejavnost in prosto reprodukcijo, 4.979 .208 din ali 10,5 odst. za anuitete ter 3,259.309 din ali 7 odst. za investicije. To navajamo zato, da bi ti podatki služili za osnovo za izhodišča vaših planov in finančnega.plana ZLOS za leto 1982.

Marsičemu se bomo morali odpovedati in marsikaj bomo morali spraviti v realne okvire. Pri tem mislim na posamezne motorne pilote, ki letno naletijo več od dogovorjenih norm. Da so sa.'Ili ustvarili prihodek za svoj nalet ni opraVičilo , saj je širša družbena skupnost zagotovila devizna sredstva za nakUp letal in letalskega goriva. Samo za gorivo potrebujemo letno 200.000 US in prav toliko tudi za vzdrževanje obstoječe tehnologije, ki je uvožena s konvertabilnega področja.

S tem smo dolžni seznaniti celotno članstvo in tudi ostalo javnost. Ko boste sprejemali plane za leto 1982, bi rad posebej opozoril vse samoupravne organe včlanjenih organizacij, da zahtevajo od strokovnih služb individualne plane naleta za vsakega posameznega člana v letu 1982.

Vsak let mora biti UTEMEUEN! To načelo mora biti vedno v ospredju vsem tistim, ki samoupravno odločajo o družbenih sredstvih . To ni samo njihova pravica temveč tudi dolžnost in odgovornost pred celotno družbo .

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC bodoče,

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

NOVEMBER *81 LETO XI. ST: 11

naslovna

S to številko KRil smo končno ujeli predvideni rok izida - to nam priznava tudi stroga in natančna tekmovalna komisija! Posnetek komisije pri merjenju časovne točnosti objavljamo danes na naslovnici, saj do zdaj še nikoli nismo posebej opozorili na njeno zahtevno in občutljivo delo: kadar so namreč favoriti na "svojih" mestih - vse v redu, sicer pa lahko vsaka tisočinka sekunde povzroči sodniškim truplom sive lase ... (Foto: Vojko Grobovšek) - Iztekel se je rok za odgovore na naša vprašanja, pa objavljamo poročilo o anketi in srečne dobitnike nagrad. - Nekaj daljših, zelo zanimivih prispevkov smo morali odriniti za . naslednje številke, prav gotovo jih boste zaradi tega še težje pričakovali!

stran 4

stran 12

Kdaj "prosto na starti" tudi za zmajarje Letalska pošta Solarni raziskovalec preletel Rokavski preliv Dvodnevno srečanje v Vojvodini

4 8 10 12

Tudi aeroklubi za devize Vsem, ki ste sodelovali, iskrena hvala I Polikarpov PO-2 Med nebom in zemljo Analiza jesenskih izpitov Sport

16 17 22 24 26 30

Ke.,,.

stran 24

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljan i, Lepi pot 6 • Revija izhaja vsak me~. razen juli;. in,vgusta· Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avt or fotografije, uporabljene za naslo"V'no stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poroč ili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti, kot modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno leterie. raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajhti, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i • Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tine Brudar, Tone Čerin, Jur ij Franko, Domin ik Gr egl, Luč~a Hočevar, Beliz.- Keriič, leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric in Ciril Trček * Naslov uredništva: Marjan MaJkon, pohni predal 33, 68001 Novo mesto· Prispevki za naslednjo ~ tevilko morajo biti v urednihvu najpozneie do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih d'apozitivov in tujih knjig, če je priložena ovoinica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami· Naslov uprave: Zveza letalsk ih organ izacij Slovenije, Lep i pot 6, pahni predal 496. 61001 WUBLJANA, telefon (061)-21-918, tekoči račun pri ZLOS, !tev. 50101-678-51077. Spremembo naslovI sporočite upravi revije ter ol:JJezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, Če revije ne prejemate r.dno • Letna naročnina 150 din, cena posamezne številke 20 din · Lektoriranje rokopisov, oblikO/anje, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto

路 路 "prost na tart 1" z ~~ ajarj ?

ZMAJARSTVO Pred nekaj leti so se na našem nebu pojavili prvi zmaji. V jih je bilo le dobra desetina in spuščali so se z večjih ali manjših hribov. Z leti pa so se letaine sposobnosti, tako pilotov, kot letalnih naprav, boljšale in tudi njihovo število se je povečalo, da cenimo danes število aktivnih letalcev z zmaji na več kot 100. Hkrati z razvojem te nove panoge letalstva so se pojavili tudi problemi. O njih in njihovem reševanju je v našem razgovoru spregovoril predsednik Letalske zveze Jugoslavije in nekdanji predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije, tov. Stane Menegalija. začetku

~.

Kdaj ste se prvič srečali s problematiko zmajarstva tako na republiški kot na zvezni ravni?

S problematiko zmajarstva sem se leta 1976 na ZLOS, leta 1979 pa smo se spoprijeli s temi problemi tudi v Letalski zvezi Jugoslavije. prvič srečal

Kako in kdaj so se začeli reševati problemi v zvezi z zmajarstvom?

Kot sem že omenil, smo 1976 opazili, da so se v Sloveniji pojavili zmajarji. Ta letalska zvrst se je razvijala predvsem na podlagi samo iniciative posameznikov. Dejavnost je bila neorganizirana, skratka samorastniška.

Sčasom se je število zmajarjev močno povečalo, prišlo je tudi do nesreč.

Njihovo letenje je bilo neorganizirano, letaine naprave neregistrirane , kar pa že načelno ni v skladu z Zakonom o zračni plovbi.

Zato je ZLOS sklical nekaj sestankov s predstavniki zmajarjev. Ti so bili pripravljeni sodelovati, vendar takrat še niso bili organizirani v društvih in niso imeli izdelanih strokovnih pravilnikov. Na žalost so dogovori na tej točki tudi obstali. Zato je Republiški sekretariat za notranje zadeve izdal leta 1977 odlok v Uradnem listu, ki naj bi vsaj minimalno uredil dejavnost zm~jarjev.

Sele v zadnjem obdobju so se stvari premaknile. Organizirana so bila društva, ki imajo svoje statute in tudi strokovne pravilnike, ti pa žal niso usklajeni med društvi in v nekaterih točkah tudi z Zakonom o zračni

plovbi ne. Zato je predsedstvo skupščine ZLOS sprejelo zmajarstvo kot dejavnost, društva pa bodo sprejeta kot enakopravni člani ZLOS, ko bodo urejena tudi vsa vprašanja okrog strokovnega pravilnika.

Strokovni pravilnik mora urediti način letenja z zmaji in odnose do ostalih uporabnikov zračnega prostora, ker ob neupoštevanju teh pravil lahko pride do ogroženja ostalih uporabnikov.

Moram pa še poudariti, da zmajarstva ni v zakonu o zračni plovbi in tudi ne v predlogu sprememb tega zakona, zato se bo ta dejavnost urejala na podlagi predpisov zveznega komiteja za promet in zveze v soglasju z Letalsko zvezo Jugoslavije.

Problemi se očitno niso reševali. Ali so za to odgovorni le zmajarji?

Odgovornost leži predvsem na strani zmajarjev in njihovega neresnega odnosa do urejanja teh stvari. Leta 1976 smo sklicali občni zbor vseh zmajarjev, ki pa pozneje žal ni dal nikakršnih rezultatov. Obstajajo pa na drugi strani tudi objektivni razlogi, tako kadrovski kot finančni pri ZLOS. Le ta ne dobiva prav nobenih sredstev v ta namen od telesne kulture, čeprav smo v letošnjem letu zmajarje kljub temu sprejeli kot enakopravno dejavnost v ZLOS. Kateri so najbolj pereči problemi na tem področju danes in kako ocenjujete način re§evanja le teh?

Danes smo prišli že daleč v reševanju najbolj perečih problemov. Or-

Start v Podbočju (Foto: J. Pavlin)

ganiziranje zmajarjev v društva in nji· hova registracija sta rešena . Trenutno najhujši problem je vprašanje strokovnega pravilnika. Ko bo le ta napisan, ga bomo sprejeli na zvezni ali pa vsaj na republiški ravni.

Tudi drugih perečih problemov je še mnogo. Naj jih samo nekaj opišem: registracija zmajev, tehnična sposobnost, učni program, izpiti in licence, proizvodnja zmajev, zakon o gradnji, homologacija zmajev, vprašanje padal za zmajarje ipd. Kot vidite je teh zadev mnogo in treba jih bo rešiti v najkrajšem času. Poleg neštetih vprašanj, ki so predvsem strokovna, pa se pojavljajo še vprašanja okrog tekmovalnega sistema in financiranja iz naslovov tehnične in telesne kulture.

Kako ocenjujete delež zmajarjev pri reševanju teh problemov, odkar so pod okriljem ZLOS? Odkar so zmajarji vključeni kot dejavnost v ZLOS, se je njihova prizadevnost na organizacijskem področju zelo povečala. Razmere so se močno

izboljšale, ustanovljena je komisija za prosto letenje in tudi komisija za nesreče, ki pa žal še ni verificirana od zveznega komiteja za promet in zveze.

Vendar pa bi bili zmajarji lahko še bolj aktivni in ažurni v svojem delu. še vedno opažamo, da je v zmajarskih vrstah preveč nediscipline in samovolje, pa tudi privatizacije. Poudarjam, da je samo skupno dogovarjanje pot do nadaljnjega uspeha.

Kako rešujejo te probleme v drugih republiških zvezah?

V drugih republikah ta šport še ni razvit, obstajajo prvi zametki, ki so vključeni v republiške zveze, vendar prav tako kot v Sloveniji še nimajo izdelanih strokovnih in drugih pravilnikov. Ker pa je pri nas v Sloveniji ta šport daleč najbolj razvit, bomo vse te stvari uredili najprej tu, in to naj bi bil vzorec za druge republike, kakor tudi za celotno Jugoslavijo. V statutu Letalske zvez~ Jugoslavije je zmajarstvo zapisano kot dejavnost, zato

~e'L,4

ZMAJARSTVO ~ •

'7

T

bomo v najlcraj!em času ustanovili komisijo za prosto letenje pri PS LZJ, ki bo imela tudi svojega predstavnika v predsedstvu LZJ.

Kaj lahko ukrene LZJ pri vključe­ vanju naših predstavnikov zmajarjev v deloFAI? Že nekaj let so zmajarji samostojna sekcija v F Al. Zato bo morala LZJ imenovati predstavnika v tej sekciji, kot jih imamo v drugih komisijah.

Tudi to nalogo mora LZJ kar najhitreje rešiti.

Kaj lahko po vaše LZJ naredi za širjenje tega športa v ostalih republikah in pokrajinah?

Naša prva naloga je v tem trenutku predvsem prenesti izkušnje pri organizaciji zmajarjev iz Slovenije v druge

I

Nad domačo vasjo (Foto: J. Pavlin)

7

republike. Takoj za tem pa pride skrb za proizvodnjo zmajev in padal za zmajarje v Jugoslaviji.

Kako osebno gledate na razvoj te novi zvrsti letalstva in kje vidite njegove dobre in slabe strani?

Vsekakor je to panoga letalstva, ki je v zadnjih letih doživela najhitrejši tehnični napredek, ta pa se bo v prihodnje zanesljivo ~ stopnjeval.

Vsekakor so zmaji m danes zanimivi zaradi svoje enostavnosti in majhne tem za namene teritorialne obrambe in sistema SLO. Nikakor ne smemo tega športa ovirati, ampak mu moramo tudi v bodoče nuditi kar največjo podporo.

S predsednikom se je pogovarjal: JURIJ FRANKO

BlA LETALSKA POŠTA PAR AvrON o AIR 11AIL VIA AEI o

o

14.Stajerski pokal Tekmovanje je bIlo 3. 10. 1981 na Levec pri Celju. Organiziral ga je Modelarski klub Društva ljudske tehnike EMO Celje, ob veliki pomoči AK Celje. Tekmovalci in organizator so imeli veliko sreče z vremenom, saj veter ni presegel 3 mis, tako da klub majhnemu terenu ni bil izgubljen niti en model.

V jadralnih modelih so bili doseženi zelo dobri rezultati. Kar 12 tekmovalcev je zbralo preko 1200 točk.

Temu je pripomoglo tudi neomejeno mahanje. Pokazalo se je namreč, da nihče ne maha zato, da bi onemogočil nasprotnika, ampak da bi dosegel več točk. V fly - ollu Videnšek ni startal zaradi bojazni (opraviče,!e), da bi izgubil model, Sokolic in Zagar pa sta startala s 30 m vrvice.

Gumenjaki in penjači so imeli težave zaradi kratko trajnih ozkih dviganj, zato so bili tudi rezultati pod pričako­ vanji. Pri mnogih se tudi pozna utrujenost od celotnih nastopov.

V skupni uvrstitvi je zasluženo zmagala ekipa Novega mesta, mlada in homogena ekipa z nekaj odličnimi posamezniki, ki je dosegla poprečje preko 1130 točk na tekmovalca.

Pritožb ni bilo. Stirje tekmovalci na startnem mestu, hiter potek tekmovanja, turnus 45 minut in lepo vreme vse to je pripomoglo, da je tekmovanje v celoti uspelo.

B. LESKOSEK Celje letališču

Proslavljali smo skromno

o

Milivoj Sircelj, ki je bil takrat direktor SGP Primorje v Ajdovščini. Od takrat naprej deluje aeroklub, razen z nekajletno prekinitvijo, vseskozi uspešno in organizirano. O njegovem tridesetletnem delu bomo pisali drugič.

Ajdovski letalci smo se odločili, da bomo svoj jubilej proslavili delovno in športno brez velikih stroškov. V poča­ stitev 30 letnice smo pripravili nekaj prireditev, ki so prikazovale delo aerokluba, zlasti pa aktivnosti njegovih članov. Proslavo smo imeli 28. junija, ko smo priredili tekmovnje motornih pilotov primorskih aeroklubov in nastop modelarjev z radijsko vodenimi modeli. Ob tej priliki smo nameravali odpreti tudi novozgrajeno modelarsko stezo, vendar je žal nismo mogli dokončati.

Tekmovanje motornih pilotov je bilo dopoldne, ob 14 uri pa je bila razglasitev zmagovalca ter svečani del proslave. Ob tej priliki je predsednik aerokluba v svečanem govoru orisal prehOjeno pot kluba, od skromnih začetkov pred 30. leti pa do danes.

Proslave so se udeležili tudi predstavniki drutbenega in političnega življenja v občini Ajdovščina. Na proslavi smo žal pogrešali predstavnika ZLOS. Tekmovanje motornih pilotov je obsegalo navigacijsko nalogo, časovno točnost nadle tenja ciljne linije ter točnost v prstajanju. Udeležilo se ga je 16 motornih pilotov iz aeroklubov Nova Gorica, Tolmin, Postojna, Portorož in Ajdovščina. Zmagal je Boris Gerzej iz aerokluba Ajdovščina, drugi je bil Benjamin Ličer iz Portoroža, tretji pa Matija Kodrič iz Nove Gorice. Tekmovalci so tekmovali na letalih PA-I8-150, PA-38-112, Aero 3 in Utvi 75.

SKROMNO, BREZ VELIKEGA POMPA IN STABILIZACIJSKO SMO AJDOVSKI LETALCI V ZAeETKU LETOSNJEGA POLETJA PRAZNOVALI 30 LETNICO OBSTOJA IN DELA AEROKLUBA "JOSIP KRIŽAJ".

Domači modelarji in modelarji iz aeroklubov Nova Gorica, Vrhnika in iz Italije so pokazali občinstvu spretnosti v letenju z radijsko vodenimi modeli. ki so vzbudili pri gledalcih veliko zanimanja.

Aeroklub Ajdovščina je bil ustanovljen leta 1950. Pobudnik za ustanovitev in njegov prvi predsednik je bil jadralni pilot iz Velikih Blok tov.

Po zaključku uradnega dela proslave in podelitvi pokala zmagovalcu v motornem letenju so letalci pokazali svoje spretnosti še v skupinskem le-

mA LETALSKA POŠTA PAR AVION o AIR 11AIL VIA AEI o

o

o

tenju motornih letal, naletujadralnih letal ter v akrobacijah z jadralnimi in motornimi letali. Že teden dni pred proslavo smo v izložbi blagovnice Nanos v Ajdovščini priredili razstavo. Na razstavi smo s fotografijami prikazali razvoj delavnosti kluba ter modelarsko aktivnost.

Posebna privlačnost razstave pa je bil prikaz razvoja letalstva od 1914 do danes. Razstavljenih je bilo več kot 250 plastičnih maket /etal, ki so sijih z zanimanjem ogledali zlasti mladi in najmlajši gledalci iz Ajdovščine in okolice.

BORISGRZEJ Ajdovščina

Klavrna problematika V reviji Krila za maj 1981 pISe sekretar ZLOS ob koncu članka na str. 29: "V kolikor imate tudi vi predloge, o katerih bi po vaši oceni moralo razpravljati PS ZLOS, nam to sporočite z vašo pismeno obrazložitvijo ". On tudi piše: pripravljamo "problematiko ': Po mojem mišljenju je to klavrna "problematika ': Imam namreč vtis, da VSJ sploh nima svojega sodobnega in perspektivnega plana razvoja in dejavnosti te organizacije. Še vedno so ljudje, ki ne morejo razumeti, da je v našem jadralnem športu dramatična demobilizacija našega ustvarjanja in da smo neuspešni v

svetovni jadralni konkurenci (letos sploh nismo šli). Tu ni več kaj govoriti o "problematiki", temveč o planu po katerem bi vedeli kaj hočemo in kaj zmoremo. Kje je tretja generacija našega ustvarjanja; druga gre h kraju?

Kakšno vrhunsko jadralno letalo smo skonstruirali v zadnjih dvajsetih letih?

Kakšen zmaj "deltaplan " ali pa motorno letalo? Edina izjema je motorna "jedrilica" ŠOLE in še ta je zaprta v hangarju, namesto da bi fantje z njo letali, predvsem pa uči­ telji letenja. To je problematika! O tej problematiki pa nihče ne govori, na nobeni ravni!

Pred dvajsetimi leti je bil napravljen perspektivni plan razvoja jadralstva v VSJ. Veljalo bi si ga ogledati in ga tudi prebrati. Ce je kaj nerazumljivega v njem, bi morali vprašati strokovnjake! Vsekakor pa morajo biti tisti, ki vodijo politiko razvoja, vrhunski strokovnjaki, sodelovati pa morajo tudi ekonomisti. Mnogo stvari je mogoče rešiti brez ozira na inflacijo in objektivne težave, ki nas pestijo. Fantje morajo imeti motiv za delo po planu, v katerem vsakdo lahko najde tudi sam sebe in to ne samo na letenju, ki je odvisno od mnogih elementov. Nimam namena objokovati "black outa" našega ustvarjanja. Osebno mislim, da sem precej prispeval na tem področju, razorožili pa so me tedaj ko sem bil, po mojem mišljenju, še vedno potreben.

Dr. int. BORIS CIJAN Beograd

Po enem letu letenja

Med pripravami na starem štartu na Joštu

Velikokrat sem bil na vrhu Jošta.

Nadihal sem se svežega zraka. Z novimi močmi sem se vrnil domov.

Sedaj letim z Jošta. Mnogo truda je bilo treba, da smo zmajarji uredili štart in spoznali lastnosti terena. Zelo sem vesel, če lahko jadram nad vrhom Jošta. Posebno lepo je jadrati na termiki.

Tudi to mi daje nekaj, kar si želim.

JURIJ PODPECAN Kranj

Solarni raziskova- · lee v Pontoisu

Solarni raziskovalec preletel Rokavski preliv

~eprav se je v naših časopisih za Mac Creadyjevo letalo .

"Solar Challenger" res uveljavilo ime "Solarni raziskovalec", želimo našim bralcem posredovati tudi dobesedni prevod, ki morda bolj · poudarja smisel izvirnega imena. Solar po. meni v tehniki: tisti, ki ga poganja sončna energija. Challenger pa: izzivalec, pozivalec, kljubovalec. Vsek . si zdaj lahko sem sestavi najprimernejte , ime, mi pa pred laga- . mo "Izzivalec Sonca".

(Uredniltvo:'KRIL)

;:

"Solarni raziskovalec" je letalo, ki ga vleče vijak na elektromotor. Tega napaja z elektriko akumulator, ki ga polnijo sol arne celice. To je popolnoma novo letalo, ki ga J'e razvil znani ameriški znanstvenik in jadralec - Dr. Paul Mac Cready. To konstrukcijo je razvil na osnovi izkustev, pridobljenih Ih G na prej zgrajenih leta i ,,'ossamer Condor" in "Albatros", ki so bili gnani s človeško močjo. Od "Gossa. " l'k . td' melJa se raz 1 uje samo vem, a Je novo letalo namenjeno samo za raziskovanje pogona s solarnimi celicami. Krilo je svobodno noseče, na njegovi gornjO i površini pa so nameščene solarne celice. Da bi bilo za pogon propelerja dovolj potrebne električne energije, ima letalo velike horizontalne repne površine. ki so nameščene bl'lZU te ž'šč .

1 a 1e taI a.T u d'1 na t eh Je zgornja površina pokrita s solarnimi

celicami. Tako znaša skupna površina solarnih celic 22,76 m2 , ki pri navpičnem obsevanju proizvajajo 2676 W/ električne energije.

Konstruktor je odstopil od prve zamisli, da bi bilo letalo v obliki race.

Propeler je postavil pred trupom, ki ima obliko cevi, pod trupom pa je kabina za pilota, ki je slična tisti na "Condorju". Za horizontalnimi repnimi površinami se nahajajo vertikaIne repne površine. Po podatkih, ki jih je objavila francoska revija "AIR Cosmos" v štev. 869. z dne 18. julija t. \., je teža .,Solar Challengerja" pri startu znašala 152,8 kp, od tega je na pilota odpadlo 54,4 kp. ostalih 86,4 kp pa na letalo.

Vijak sta poganjala dva enaka elektromotorja, postavljena drug za drugim. s premerom 67 ITJm in dolžino 165 mm. Motorja sta se vrtela s

KAKO DELAJO DRUGI

Solarni raziskovalec, slikan 14. junija po 23 minutnem letu (Foto: AFP)

7.000 obr./min in pri tem ustvaIjala 4,5 kW. Preko reduktorja s prenosom 1:23 se je vijak obračal samo za 320 obr./min. Motorja z reduktorjem sta bila težka 6,8 kp . moč

Izrazita je visoka vrednost gostote obsevanje celic, ki znaša 117 W/ m2.

Mac Cready čestita pilotu po pristanku v Manstonu

~efL4

11

Računati mora~~s tem, da so karakteristike solarni~,:. celic ugodnejše pri nižjih temperaturah, torej na večjih višinah, kjer temp.eratura pada. V svojem znanstvenem delu "Some thoughst on the ', fessibility of solarpowered plane" (OSTIV publication XV 1978) dr. Gedeon navaja, da sodobne solarne celice dosegajo stopnjo izkoristka med 0,13 in 0,18 odst., oziroma 160 do 220W /m2.

Z omenjenim lt~talom je 28 letni pilot Steve Ptaček : 7. julija 1981 poletel s francoskega Cormeilles-en-Vexin blizu Pariza ob . 11 uri in 28 minut, nadle tel v smeri Boulogne-sur-Mer ob 14,40 uri mesto Le Treport, preletel ob 15,35 kap Griz-Nez, preletel Rokavski preliv in se ob 16 uri in 51 minut po francoskem času spustil v Manstonu (Kent) v oblasti Ramsgate in Canterburry. Skupna dolžina poleta znaša 368 km, trajal pa je 5 ur in 23 minut pri povpre.Čni hitrosti 68 km/h.

V prvi uri se je' let odvijal na višini 1560 m, ob koncu poleta pa je dosežena višina znašalil 3300 m.

Dr. inž. BORIS CIJAN

Predsednik, občinske skupičineBela Crkva pozdravlja letalske veterane

Dvodnevno srečanje v Vojvodini

V "stroju" po 37 letih.

Ne spominjajo se več, kdaj je ka· sama "Slavka Munčan-Sava" v Beli Crkvi bila videti tako svečana in veličastna, kot je to bilo pred kratkim, ko je kolona več kot 300 pripadnikov nekdanjega mladinskega letalskega centra šla skozi špalir vojakov te enote, ki so s slavoloki, zastavami, parolami in cvetjem okrasili okolico in prostore, v katerih so se pred 37 leti zbirali borci NOB in mladinci iz vse države. Od tu so jih pošiljali na oole v naše in inozemske centre, da bi z izšolanimi kadri popolnili komaj ustanovljene letalske enote.

Da bi videli in pozdravili svoje nekdanje someščane, se je v bližini kasarn zbralo veliko meščanov iz Bele Crkve in okolice. Tu so bili borci, mladina, pionirji, mladinske delovne brigade in taborniki iz odreda "Žarko Zrenjanin-Uča" .

Svečani "stroj", v katerem so stali

~ug poleg.d~u~ega

aktivni in upokojezastavniki m polkovniki, kapetani ID generali, letalski mehaniki in doktorji znanosti, kot tudi vojaki v sivo-olivnih uniformah, je pozdravil komandant gamizona tovariš Dragiša Jeremic, ki je prisotnim gostom zaželel ugodno bivanje v kasarnah v katerih so nekoč že bivali. ' ~

V imenu mesta gostitelja je spregovoril predsednik skupŠČine občine Bela Crkva, tovariš Sava Stojanov, ki je toplo pozdravil vse navzoče, posebno pa še letalske veterane.

Več kot tri desetletja v prvih vrstah.

O življenju in delu okoli 3.000 pripadnikov nekdanjega mladinskega letalskega centra tu v Beli Crkvi, o

KAJ DELAJO sodelovanju z mladino in meščani Bele Crkve in okolice, o tem kako so se šolali borci NOR za pilote, navigatorje , radiotelegrafiste , zračne strelce, letalske inženirje, letalske tehnike in za ostale službe, ki so bile nujno potrebne vojnemu letalstvu, je govoril Ljubomir Krstič, eden iz te generacije letalcev.

Nanizal je podatke, ki so pokazali, koliko so mnogi člani te generacije v že več kot 30 letih prispevali k razvoju in krepitvi borbene moči vojnega letalstva nove Jugoslavije, veliko pa jih še danes odgovorno opravlja svoje dolžnosti v enotah in ustanovah VL in PVO. Dosti jihje, ki uspešno opravljajo svoje funkcije v civilnem letalstvu in v drugih ustanovah naše družbe.

Nepretrgane vezi z ljudmi, enotami in ustanovami, v katerih so se nahajali, dokazujejo, da so ti tovariši v bistvu ostali zvesti letalstvu.

Po obhodu kasarne in njene okolice so letalci v mestnem parku položili venec na spominsko okostnico in tako izkazali spoštovanje ne samo žrtvam, katerih kosti so leta 1945 izkopali in jih prenesli v skupno grobnico, temveč tudi vsem ubitim in umrlim tovarišem, ki so pripadali tej grupaciji in svojemu slavnemu in nepozabnemu vrhovnemu komandantu, maršalu Jugoslavije, Josipu Brozu-Titu.

V "stroj" namesto brata.

,,Moj brat Prvoslav Bačkovič je bil borec druge proletarske brigade od leta 1941. Iz brigade je bil poslan v Belo Crkev in zatem v pilotsko šolo, ki jo je uspešno skončal . Ko smo jaz in vsi moji izvedeli, da bo brat kot predstavnik letalcev 25. maja leta 1948, predal maršalu Titu za njegov rojstni dan štafetno palico, smo bili nenavadno srečni. Toda samo dva dni po srečanju s svojim vrhovnim komandantom se je brat smrtno ponesre· ~i1 pri opravljanju službene naloge.

Zelim, da se v Beli Crkvi uvrstim v "stroj" njegovih soborcev in da izpolnim izpraznjeno mesto".

S tem pismom se je oglasila tovarišica Ružica Jakovljevič-Bačkovič, ko je izvedela, da se pripravlja tovariško

srečanje letalcev veteranov. In res, tovarišica Bačkovic je bila v "stroju", bila pa je tudi zaprošena, da v domu JLA odpre razstavo z okoli 500 foto grafijami in dokumenti, ki jih je organizator pripravil in posvetil življenju in delu pripadnikov mladinskega letalskega centra, kateremu je pripadal tudi njen brat Prvoslav .

Mladost za veterane Srečanje letalcev se je naslednje jutro nadaljevalo v kasarni ,,Maršal Tito" v Novem Sadu. To je bilo tam, kjer je v začetku februarja leta 1945 pričela s svojim delom prva šola letalcev NOV Jugoslavije . Na vse navzoče, posebno pa še na letalce, so napravili nepozaben vtis gojenci najmlajše generacije sanitetnega šolskega centra, ki so s svojo gostoljubnostjo in obnašanjem pripomogli, da bo srečanje v kasarni ostalo vsem v trajnem spominu.

V imenu SŠC sta letalce pozdravila podpolkovnik Miroslav Pavlovič in kapetan 1. kI. Anton Miražic, v imenu mesta gostitelja, v kate· rem so se nekoč šolali prvi letalci pa . predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novi Sad, tovariš Petar Ra· dujkov. Le-ta je goste spoznal z razvojem Novega Sada časov, ko so se v njem šolali, do danes. Tudi ob tej priložnosti so letalci položili venec svežega cvetja na mestu, kjer so fašisti umorili številne rodoljube tega dela Bačke, kot tudi na mesto, kjer je bil obešen narodni heroj Toza Markovič.

Predstavnik garnizije Novi Sad pozdravlja nekdanje gojence 1. klase letalske podoficirske šole v kasarni M. Tito Zaključek dvodnevenga srečanja ,'po sledovih prvih letalskih šol, usta· novljenih v času NOB" je bil na novosadskem športnem letališču Čenej. Pri vhodu na letališče so goste sprejeli in pozdravili Radivoj Radosavljevič-Bata - predsednik letalske zveze Vojvodine, letalski podpolkovnik Isa Stanišin - v imenu pokrajinskega štaba TO in tajnik AK "Heroj Pinki", tovariš Rado Kačanski. Mladi piloti, jadralci, padalci in modelarji so za svoje starejše tovariše izvedli zanimiv in atraktiven letalski program, katerega so prisotni pazljivo spremljali in bogato nagrajevali z aplavzi. _ UUBOMIR KRSTIC

Veterani so pisali Na naslov odbora za organizacijo tovariškega srečanja, ki je bilo pred kratkim v Beli Crkvi in Novem Sadu, je prispelo več kot 100 pisem iz vseh krajev naše države, ki so jih poslali nekdanji pripadniki mladinskega letalskega centra iz Bele Crkve . Med mladinci je bilo tedaj tudi več Slovencev, od katerih se jih je nekaj tudi

udeležilo srečanja. Naj omenimo le tovariše Antona Sotlarja, Leopolda Rojino, Alojza Goloba, Vladislava Snoja, Cirila Ruperta, Leopolda Merharja, Ivana Nastrana, Ivana Lo žarja , Konrada Zajca in še mnogi drugi. Po skončanem šolanju so nekateri zavzeli komandne položaje in ostali do upokojitve v aktivni vojaški službi.

Veliko prejetih pisem ima slično vsebino. Izražajo želje za uspeh srečanja letalskih veteranov, prvega po 37-tih letih. Nekateri bivši letalci v pismih obujajo spomine in dostavljajo podatke o sebi in prijateljih za katere mislijo, da niso bili obveščeni o akciji za zbor nekdanjih pripadnikov mladinskega letalskega centra . Drugi se zanimajo za nadaljnjo aktivnost in naslove tistih, ki bi jih želeli videti ali pa dobiti podatke kje se nahajajo in kje so bili na šolanju oziroma v službi v vojnem letalstvu v prvih povojnih letih .

Objavljamo dve pismi, za kateri mislimo, da lahko na enostaven način potrdita, kolikšna je bila želja nekdan-

KAJ DELAJO jih sotovarišev, da se zopet zberejo in vidijo v čim večjem številu in na istem mestu.

Dragi tovariši!

Vse vas toplo in srčno pozdravljam Želim vam obilo zdravja, ter mimo in udobno življenje. Neizmerno mi je žal, da na dan srečanje nisem z vami. Moje zdravstveno stanje mi ne dovoljuje, da se vam pridružim in da se veselim z vami. Čeprav nisem fizično z vami, pa sem z vami v "stroju" v mislih, vedno tu poleg vas. Nosim vas nenehno v srcu, še posebno, ko se zbirate v Beli Crkvi in Novem Sadu iz vseh krajev naše lepe, svobodne, samoupravne in neuvrščene domovine. Nikoli ne morem pozabiti let 1944, 1945 in 1946.

Veselost, tovarištvo, odločnost, samozatajevanje in enotnost so bili in ostali naša osnovna karakteristika. To doka-

zuje in globoko potrjuje letošnji februarski sestanek v Zemunu in današnje tovariško srečanje.

Upam, da jih bomo še imeli in to skoraj. Še enkrat vas srčno pozdravlja in vam želi vse najboljše nekdanji sekretar skojevskega komiteta letalske podoficirske šole, ki je pričela z delom v začetku februarja leta 1945 v komaj osvobojenem Novem Sadu.

21. september 1981.

STEVO MURIŠIC major letalstva v pokoju zdravilišče Mataruška Banja

*** Dragi tovariši!

Javljam vam, da sem prejel vaš poziv za tovariško srečanje v Beli Crkvi in Novem Sadu 26. in 27. septembra za katerega se vam najlepše zahvaljujem Obveščam vas, da se ne morem odzvati vašemu povabilu, ker sem zavzet zaradi specifičnih obveznosti do enot JLA in TO ravno v teh dneh.

Vsem udeležencem srečanja želim vse najboljše, z željo, da bi uspelo tako, kakor ~mo vedno uspevali v času ustvarjanja in razvijanja našega vojnega letalstva in kasneje tudi PVO. Želim, da srečanje mine v duhu bratstva in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti, to je v duhu narodnoosvobodilne borbe in v duhu našega ljubljenega tovariša Tita.

Upam, da bomo imeli še več priložnosti, da se srečujemo, vidimo in se spomnimo na težke dneve iz časov narodnoosvobodilnega boja, in še zlasti iz obdobja povojne graditve našega RV in PVO. Najsrečnejše želje in čestitje vsem udeležencem prvega srečanja veteranov R V pošilja vaš tovariš

Če je v avtobusu 50 sedežev, 10 članov ekipe pa potuje z letali, bi bilo res skrajno nestabilizacijsko, da bi ostalo toliko praznega prostora ...

22. september 1981, Škofja Loka TOMAŽ MISLEJ polkovnik letalstva v pokoju

- Vidiš, tile v kanalu pa delajo za bencin.

- Ali za naju dva?

- To ne vem natančno. Vem pa, da so piloti, ki imajo status posebnega družbenega pomena!

Tudi aeroklubi za devize Aeroklubi bi lahko več prispevali k deviznemu prilivu!

V programu dejavnosti Zveze med ostalim piše, da razen šolanja, trenaže in športa lahko nudimo tudi razne gospodarske usluge OZD. Ta oblika dopolnilnega dela za OZD daje letno 66 odstotkov potrebnih sredstev za to dejavnost. Druga vrsta takšnih uslug so panoramski poleti za domače in tuje turiste. S takimi uslugami se stalno bavi ALC Lesce , KLC Slovenj Gradec in zadnji dve leti tudi Portorož, vsi ostali centri pa le bolj priložnostno , nesistematsko in ne organizirano, čeprav imajo za tovrstne usluge vsaj nekateri zelo dobre pogoje. poglejmo samo Celje , Novo mesto , Ajdovščino in Ljubljano, ki imajo ustrezna letala (Cessna- l72 in Varior) , uvožena prav v te namene.

V desetih letih (od 1970 do 1980) so navedeni centri popeljali na panoramske polete 130.952 turistov ali 1000 polnih letal DC-9. V ta namen so porabili 22.683 ur. Od tega so imeli 28,075.556 din bruto prometa. Usluge so se posluževali domači in tuji turisti. Devizni priliv od tujih turistov

je znašal 16,380.000 deviznih dinaIjev ali 546.000 US dolaIjev. To paje več, kot smo za vsa ta letala plačali v tujini. Z boljšo organizacijo pa bi bil devizni priliv lahko še večji.

Pred leti je KLC Slovenj Gradec za izkupiček pri uslugah tujim jadralnim pilotom, ki so v času sezone leteli v Slovenj Gradcu , iz deviznega priliva kupil vsa letala, ki jih še danes uporablja. Po odhodu tov. Kuhelnika iz tega centra so tovrstne usluge tujim jadralnim pilotom popolnoma zamrle , pa čeprav ima center vsa potrebna soglasja za tovrstno dejavnost. Menim, daje to velika škoda in da je treba usluge tujim letalcem aktivirati povsod tam , kjer so za takšno dejavnost objektivni pogoji.

Trdim, da bi lahko s temi uslugami, oziroma deviznim prilivom, ki ga prinašajo sami pokrivali stroške proste reprodukcije. Treba se bo le bolj organizirati in dogovoriti za skupni program na tem področju . Zelena luč nam je dana na razgovoru s predsednikom IS SR Slovenije.

MIRKO BITENC

ANKETA

lCeft,4 17

Vsem, ki ste sodelovali, iskrena hvala I Mala anketa, ki smo jo razposlali z letošnjo 8-9. številko KRIL, je presegla vsa naša pričakovanja. Ne morda toliko po številu odgovorov, kot po izredni resnosti in prizadetosti vseh sodelujočih. To je najprepričlji­ vejši dokaz, da z revijo čutite tako, kot mi v uredniškemodboru in izdaja· teljskem svetu, celo večina naših misli, dvomov in želja se ujema.

Lahko bi kdo rekel, da 72 odgovorov, ki smo jih prejeli, še ne pomeni mnenja vseh bralcev KRIL. Vendar smo si dovolili vzeti izid naše ankete kot vzorec, saj ste nam pisali z vseh koncev Slovenije in celo iz bratskih republik! Dejanske številke pri posameznih odgovorih pomnožite vsaj s 50, pa boste hitro vedeli, koliko naših bralcev se ogreva za ali huduje nad to ali drugo zadevo v KRILIH .

Katerih bralcev imamo

največ?

Dovolite najprej malce statistike: izpolnjene anketne lističe nam je poslalo 66 moških in 6 žensk, med njimi jih je 62 včlanjenih v aerok1ube, ostalih 10 pa ne.

S katerimi letalskimi panogami se ukvarja največ naših bralcev? Ker so nekateri navedli po dve ali celo tri panoge, je seštevek teh zanimanj večji, kot so dobili lističev. Največ (polovica!) se jih ukvarja z jadralnim letalstvom (37), kmalu za njimi so modelarji (22), nekaj manj kot jadralcev je motornjakov (17), še nekaj manj je padalcev (Il) in eden je prometni pilot. Raketarji so poslali tri odgovore po enega pa balonarji, zmajarji in amaterski graditelji letal. Z delom v klubskih samoupravnih organih in drugimi nalogami se ukvarjajo štirje anketiranci.

Te številke v grobem povedo, kakšno naj bo v reviji razmerje prispevkov po panogah, če hočemo zadovoljiti tiste naše bralce, ki jih je naj ve č. Seveda pa moramo misliti tudi na dejavnosti, ki so šele v razvoju (zmajarstvo, balo-

narstvo) ali pa zahtevajo izredno strokovno znanje in požrtvovalnost (amaterska gradnja letal), ter so za druge letalce prav tako zanimive.

Na naše prvo vprašanje, če je revija KRILA slovenskim letalcem potrebna, smo dobili krepak odgovor, "da vsekakor, saj nihče ne misli drugače. 29 bralcev (dobra tretjina) pravi, da je revija preskromna - večina teh, in še precej drugih razumnih, pa je bilo mnenja, da je tudi naročnina - premajhna.

Zakaj smo tako skromni Letni stroški za izdajanje revije bodo letos znesli okrog milijon dinarjev.

Dobro tretjino tega (370.000 din) bo mo pokrili z naročnino, vse drugo pa je treba takorekoč nažicati, pa najsi bo to pri samoupravnih interesnih skupnostih, pri ozedejih za oglase, skozi pogodbe z najbolj prizadetimi dejavniki in še drugače. To ni lahka rabota in naša uprava komaj stakne konec s krajem . ,. Če hočemo povečati obseg, da bi bralci to sploh opazili, bi ga morali najmanj za pol sedanjega - na 48 strani . To pa pomeni, da se tudi stroški povečajo za pol! Pri enakih ostalih dohodkih pade to breme seveda v celoti na naročnino, ki bi se morala povečati kar za 2,35 krat - za letošnje leto torej na okrog 350 din . Prav gotovo se vsi zavedamo , da je to, zlasti za najmlajše, le prehuda številka.

Preskromna je tudi naklada naše revije - nekaj čez 3000 izvodov. Slovensko govorečih in razumečih športnih letalcev , modelarjev in padalcev je morda pol toliko. Vendar je ljubiteljev letalstva in tistih, ki jih to področje zanima, najbrž vsaj desetkrat več, kar je pokazala tudi prodaja letalskih zbirk založbe ,,Mladinska knjiga".

Smo naredili dovolj, da bi revija prišla v roke vsem zaposlenim v letalskem potniškem prometu, v vojnem letalstvu, v šolskih krožkih, pa morda tudi potnikom v letalih Inex - Adrie, za katerih

ANKETA

------------------------------------------------------------------------večino

je vsak polet novo letalsko doživetje? Če bi, na primer, bila letošnja naklada KRIL 10.000 izvodov, bi nas stal posamezen izvod namesto 33, samo 20 din, z isto naročnino pa bi zbrali namesto 370.000 kar 1,500.000 dinarjev!

Skromni pa nismo samo pri obsegu in nakladi, temveč tudi pri vsebini.

Tega ne moremo skriti. Toda, če bi, na primer, hoteli letos zanesljivo dobiti privlačno in izčrpno reportažo z državnega jadralnega prvenstva, bi morali v Novi Sad za najmanj 14 dni poslati spretnega poročevalca. Če že ne bi (? J zaračunal pisanja in fotografiranja, pa bi mu morali plačati vsaj potne stroške in dnevnice: manj kot 6000 dinarjev ne bi bilo dovolj. Kaj pa Pančevo, Mostar, Borovo, Beograd, Bitola, Burgos, Genk, Paderborn, Gradec, Celovec in Ankara?

In končno smo skromni še pri oglasih, ki so lahko donosen vir za pokrivanje stroškov. Seveda dva, trije oglasi na leto komaj kaj pomenijo v celotnem znesku. Res da plačanih nabiralcev oglasov nimamo, vendar vemo iz izkušenj, da vsa naša vojska ljubiteljev letalstva, zlasti tistih, ki imajo to možnost, lahko zbere tudi desetkrat več denarja!

To je torej vse o naši skromnosti, prosimo za razumevanje!

Kaj najraje beremo Pa vendar so iskreni ljubitelji letalstva (in naše revije) le našli toliko dobre volje in časa, da so za KRILA napisali tudi vrsto dobrih prispevkov.

Bralci ste jim v anketi dali zasluženo priznanje in zahvalo! Našteli bomo vsaj tiste prispevke, ki so dobili dva in več glasov: Moffatov ,,zmagovati na vetru", ki ga je priredil Gustav Ajdič (25 glasov), Belizarja Keršiča "Kaj je novega pri jadralnih letalih" (15), Vinka Uršiča "Letalski motorji P&W" (14), Tineta Kosa ,,Prvih 50 km z zmajem" (9), Letalska pošta (8), Borisa Cijana "Solarni raziskovalec" (7), Gabra Pesjaka "Analiza vremena za 19. jadralno prvenstvo" (5), G. Ajdiča ,,Prve operacije v SHS" (6), 1. Naumovica "Turbulenca in krilo" (5), G. Ajdiča "ŠOle 77" (5) in "Kaj dolgujemo tovarišu Svetopolku" (4), po tri glasove so dobili "Naša zgodovina",

"Zmajarji napredujejo", ,,Petdeseti DG 100 iz Elana", "Model je drag konjiček", "Dirka s časom", ,,DC9 super 80", "Jugoslovansko letalstvo v NOB", ,,Kaj dela Zveza", po dva glasova pa "Najmanjši ekspanzivni motor," "Velesila malih letal", "Jadranje na valovih v Portorožu" in ,,Prvi evropski ultralahki". S po enim glasom je bilo nagrajenih še 16 prispevkov.

Po zanimivosti torej krepko vodijo prispevki iz jadralstva (62 glasov), zgodovine (20) in letalske tehnike (20), slede pa zmajarji (14), letalska pošta (8) ter drugi.

lil kaj v KRI LIH najbolj pogrešate?

Ojoj, želja je toliko, da jim niti Dedek Mraz ne bi mogel ustreči! Pa vendar, če poskušamo vse številne odgovore malce urediti in spraviti na nekaj skupnih imenovalcev , nam bo hitro jasno, kje smo glede vsebine najbolj šibki . Mislim celo, da se odgovori na prejšnje in na to vprašanje v anketi kar natančno ujemajo, oziroma pojasnjujejo.

Daleč največja žeja v KRILIH je po strokovnih prispevkih. Ta podatek kaže tudi na skrajno skromnost (da ne rečem malomarnost) naših odgovornih "struktur". Samo v Sloveniji so v zadnjih 35 letih izšle kar 3 (tri) drobcene brošurice ! Dve sta izšli leta 1949, ena pa 1951, ali v zadnjih 30 letih, 0,0 brošuric ... Pametni pa smo Kranjci, pametni, ali ne?

Pamet merijo nekje z izdano strokovno literaturo, nekje pa s pametjačenjem. Nesreče preprečujejo nekje s strokovno literaturo, nekje pa s prepovedjo letenja. Tehnološki napredek spodbujajo nekje s strokovno literaturo, nekje pa z metanj em polen pod noge ...

Tako se zdi, da je odgovornost, ki jo nalagate s svojimi željami naši skromni reviji, pretežko breme zanjo .

Pa vendar bi se upal v imenu celotnega uredniškega odbora zapisati, da nimamo nič proti strokovnim prispevkom - samo če bi jih kdo poslal!

Največ anketirancev pogreša splošno strokovno tematiko (36 glasov), zlasti opise dosežkov v svetu in tehni-

~e'L419

ANKETA

. "

čne novosti (15), utrjevanje znanja in napotke izkušenih letal cev (14), sestavke o vremenu, instrumentih, radionavigaciji ter šolanju začetnikov v vseh panogah (9). Težko bi bilo reči, da tudi najštevilnejši konkretni predlogi niso predvsem letalsko strokovne narave: pišite več o modelarstvu, zlasti o gradnji RC modelov, objavljajte načrte modelov (21) in več o tehniki jadranja, preletih, jadralni tekmovalni taktiki (20)! Naslednja skupina predlogov, ki nima nič manj glasov (20), zahteva poročanje o delu in življenju slovenskih in jugoslovanskih aeroklubov, o njihovem financiranju, o družbenem delu podpornih članov, o srečanjih jubilantov in kon čno tudi o delu Zveze kot celote .

Precej je tudi predlogov za obravnavo letalske zgodovine (11), zlasti domače v Sloveniji in Jugoslaviji, med NOB, zgodovine razvoja letalstva nasploh, zgodovine naših uspelih letal in predstavitve, oz . tipologije vsakovrstnih letal (9) od vojaških in potniških do športnih in rekordnih.

Takoj za temi so predlogi za popestritev vsebine s prispevki iz našega vojnega letalstva (8), športnega padalstva (8) in motornega letenja (6).

Predlogov, ki neposredno zadevajo posamezna področja, je nekaj manj, verjetno zato, k.er bralci pričakujejo, / ,. da bodo tako čtivo našli že pri splošni / strokovni tematiki in dosežkih v svetu. ~ Tako so se uvrstili: zmajarstvo (3), potniško letalstvo (3), amaterska gradnja (2), ter balonarstvo in raketarstvo po 1 glas.

Za športno področje ste predlagali poglobljeno in kritično analizo tekmovanj (4), afirmacijo dobrih športnikov (2), zgodovino našega letalskega športa in že omenjeno obravnavo tekmovalne taktike.

Vrsta pa je predlogov, ki jih ni bilo mogoče kar tako uvrstiti v nobenega od naštetih okvirov: - analize letalskih nesreč, _. razgovori z zaslužnimi letalci in strokovnjaki, - koledarji razstav in drugih prireditev, - letalska literatura (povzetki, naslovi publikacij), - srečanja jubilantov, - letalski predpisi,

~

J

- perspektive športnih pilotov.

Trije anketiranci se navdušujejo za letalske zgodbe.

Podrobno smo opisali vaše predloge in zahteve za oblikovanje vsebinske zasnove KRIL - ne samo zato, da bi s tem usmerjali prizadevanja požrtvovalnih članov uredniškega odbora, ki prav gotovo vsega tega ne zmorejo sami. Predvsem smo hoteli spodbuditi s tem seznamom vse vas, ki ste v resnici lastniki in ustvarjalci našega skupnega glasila! Ta spisek naj bo vodilo vsem, ki so voljni prijeti za pero in sodelovati pri razvoju in uveljavitvi KRIL. Boljšega delovnega programa ne bi mogel sestaviti nihče, vendar ga sam tudi uresničiti ni sposoben nihče . Na nas vseh je torej taka vsebina revije, kot jo vsi želimo.

Letna naročnina Za našo skromnost, o kateri smo že govorili , imamo vsaj eno opravičilo : 47 jih je mnenja, da je letošnja naroč­ nina (150.- din) ravno pravšnja, 24 (točno tretjina!) pa pravi, da je premajhna. Vendar polovica teh zadnjih (13) hkrati smatra, da je revija preskromna. Samo eden (!) se je našel, ki pravi, da je revija preskromna, naroč­ nina pa previsoka! Vabimo ga k sodelovanju v našo upravo, pa naj naredi čudež, če je tisto resno mislil.

Kolikokrat na leto?

Nekajkrat so se pojavljali glasovi, tudi v uredništvu in izdajateljskem svetu, da bi bilo bolje, če bi izhajali samo šestkrat na leto . Čeprav je bilo vedno nesporno, da je pri mesečnem izhajanju odmevnost revije mnogo večja, da lahko sproti zasledujemo vsa pereča dogajanja v letalski organizaciji in končno, da tako tudi bolj neprekinjeno povezujemo in združujemo njene člane, so nas pripombe o večjih stroških zaradi odpreme spravljale v dvom, ker nismo poznali vašega mnenja. Poznamo letalske revije, ki ne izhajajo niti šestkrat na leto, Poljaki pa imajo, na primer, tedenski letalski ča­ sopis na 16 straneh!

Vaše glasovanje o petem vprašanju ankete: ali 10 ali 6 številk na leto, je z več kot 90 odstotki odločilo v korist pogostnejšega izhajanja. Za izhajanje vsaka dva meseca se je zbralo samo 6

ANKETA

"2fL420 glasov, eden pa je predlagal številk na čim več straneh"!

"čim več

Od kje ste nam pisali Največ izpolnjenih anketnih listkov je prišlo iz Ljubljane in okolice (Litija, Vrhnika, Domžale) - 13, sledita Primorska in Notranjska (10) in Maribor z okolico (9), Koroška (8), Ptuj (7), Dolenjska in Bela krajina (7), Gorenjska (5), Celje z okolico (4), po en listič pa smo dobili iz Murske Sobote, Vršca, Novega Sada, Leskovca, Knjaževca, Valjeva, Banjaluke, Zagreba in Beograda.

Bili ste na seji predsedstva ZLOS 'Čeprav se je predsedstvo ZLOS, ki je hkrati tudi izdajateljski svet revije KRILA, sestalo še pred potekom roka za izid ankete , je razpravljalo in sklepalo natanko tako, kot ste vi želeli.

Vaši delegati so bili torej istih misli kot vi, ko so odločali o nadaljnji usodi KRIL: 1. revija je res pre skromna, vendar je v tem težkem družbeno gospodarskem položaju ne moremo razširjati.

Zato se bomo potrudili, da bi v prihodnjem letu imela vsaj tak obseg kot letos, se pravi 320 strani plus Letalski vestnik.

2. Izdajateljski svet nalaga vsem strokovnim komisijam , naj več prispevajo s svojega področja za revijo KRILA, organizatorji prireditev in tekmovanj so dolžni pripraviti poroči­ la za objavo, vodstva klubov so odgovorna za obveščanje o svoji športni dejavnosti in samo upravnem življenju, posamezni strokovnjaki in uspešni športniki naj svoje izkušnje posredujejo reviji! Uredniški odbor mora sproti seznanjati izdajateljski svet, oz. predsedstvo ZLOS o uresničevanju teh nalog.

3. Glede na podražitev tiska in odpreme, ter zlasti papirja, bo celoletna naročnina v prihodnjem letu znašala 200.- dinarjev.

4. Glede na programsko zasnovo, ki temelji zlasti na sprotnem obveščanju članstva in seznanjanju bralcev z novostmi z letalskih področij, naj revija izhaja mesečno, oziroma 10 številk na leto (združeni številki junij /julij in avgust/september). Uredniški odbor

pa je dolžan urediti s tiskarno in papirnico tako, da bo izhajanje tudi redno .

Kdo prejme nagrado Precej anketirancev se je nagradi odpovedalo, nekateri so predlagali, naj pošljemo njihovo nagrado kakšnemu modelarskemu krožku ali šoli, če bi bili slučajno izži'ebani. Pa vendar : obljuba dela dolg, in med preostalimi je žreb določil takole: . 1. Tone Topolšek, Cankarjeva 5, 63325 ŠOŠTANJ 2. Nadežda Petrovic, Moše Pijade 10/1, 16000 LESKOVAC . 3 . Jurij Podpečan, Dražgoška 6, 64000 KRANJ 4. Majk Lapuh, Gestrinova 7, 61000 UUBUANA 5. Miodrag Žikič, Branka R~dičevi­ ča 2/2, stan 23,19350 KNJAZEVAC 6. Tone Magister, Flandrova 21, 61210 ŠENTVID-UUBUANA 7. Franc Kuhar, Rozmanova 3, 66000 KOPER 8. Cveto Smonkar, Levstikova 25, 62380 SLOVENJ GRADEC 9. Tončka Antončič, Dečkova 46, 63000 CEUE 10. Urša in Niko Capuder, Vegova 41,61251 MORAVČE

Teh 10 izžreban cev bo prejemalo KRILA v letu 1982 brezplačno. Poslali jim bomo tudi posebno potrdilo, da imajo to pravico .

* * * Posvetili smo temu našemu prvemu tovrstnemu preizkusu ,javnega mnenja" nekaj več prostora, da bi z vsebinskim oblikovanjem revije čim popolnejše seznanili kar najširji krog naših bralcev. V nadaljevanju objavljamo še najzanimivejše pripombe, ki so jih nekateri napisali na hrbtno stran anketnih lističev, saj vsega tega v pričujoči analizi ni bilo mogoče obdelati . poskusili jih bomo upoštevati, kolikor bo le v naši moči. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali za njihovo iskreno prizadevnost in veliko resnost. Tovariški pozdrav vsem skupaj!

MARJAN MOŠKON

ANKETA Ker nekateri klubi zelo malo sodelujejo s svojimi prispevki, predlagam, da bi revija KRILA uvedla nekakšen sistem tekmovanja za dopisnike, oziroma klube, ki bi imeli glede na število članstva največ dopisnikov ali poslanih prispevkov. To naj bi bila nenagradna akcija, ob koncu leta pa bi objavili lestvico sodelujočih in morebiti dali priznanje najboljšemu klubu dopisnikov. To naj bi veljalo za vse rubrike in vse prispevke, tudi če ne bi bili objavljeni. Gre torej za razširitev dopisniške mreže, s tem pa bi bila povečana tudi strokovnost in vse ostalo v reviji. Predlagam tudi kakšno rubriko z naslovom " ZivIjenje na travniku", kjer bi lahko vsak ljubitelj letalstva napisal kakšen dogodek z letališča ali okrog njega. Prispevek naj bi bil dolg največ eno stran, naknadno bom poslal primer takšnega sestavka.

EMIL FRAS Ajdvoščina

Glede na to, da v Sloveniji ne premoremo skripta ali kakšnega drugega čtiva, ki bi bilo napisano v slovenskem jeziku, predlagam, da bi v vsaki številki revije KRILA objavili na dveh ali več straneh prevod knjige VAZDUHOPLOVNO JEDRILICARSTVO. Mislim, da bodo tisti, ki se pripravljajo na izpite, veliko lažje razumeli snov iz te knjige, če bo napisana v slovenskem jeziku.

Tovariški pozdrav!

JOZE MUROVEC Nova Gorica Mislim, da naj bi bilo v KRILIH manj zmajarstva in padalstva. Ce vzamemo za primer KRILA september/avgust, je 12 strani namenjeno samo padalstvu, po mojem pa bibilo zadosti 5 ali 6 strani za vse štorije o padalstvu. Od 31 strani nam ostane zelo malo. Primanjkuje tudi tečaj za začetnike modelarje. Spominjam se, da je nekoč bil. Lahko bi bralci poslali kopiran načrt in v uredništvu bi ga potem prefotokopirali in dali v vsak izvod KRIL. Tega bi bili modelarji zelo veseli. Tovariški pozdrav TONE MAGISTER, 12 let Ljubljana - Šentvid

Zeleo bih češce predstavljanje knjiga ojedrenju (kao što je bilo sa Moffatovim "Zmagovati na vetru") - dovoljno bi bilo samo navesti naslov knjige i izdavača u inostranstvu ili kod nas. Pokušajte saradnju sa iskusnim pilotima jedrilica - neka napišu svclja iskustva sa ranijih takmičenjaitd. Zeleo bi češe; prikaz literature o vazduhoplovnom jedriličarstvu kod nas i u svetu (periodično, jednam godišnje ili češče).

DOBRIVOJE MARKO VIC Beograd Ze nekaj časa razmišljam o tem, kdo bi bil lahko sposoben izdati, oziroma vsaj prevesti iz srbohrvatskega jezika strokovno literaturo za nas in naše mlade jadralce in motorne pilote.

Mislim, da je to nujno potrebno, če hočemo, da bo kvaliteta teoretičnega znanja začetnikov boljša, ali pa še boljša. Nekateri namreč težko razumemo izrazoslovje srbohrvatskega jezika, še manj pa to razume mlad~ začetnik, ki mora nekajkrat prebrati neki stavek, da si ga v mislih pravilno raztolmači. S tem pa izgubi dosti več časa za učenje. Verjetno ste o tem že razmišljali, ne zamerite, če sem vas s tem vznemiril. Revija pa je v redu in še zlasti primeren je njen format. Lep pozdrav in s spoštovanjem TONE TOPOLOVŠEK ŠOštanj Moti me to, da KRILA zelo neredno izhajajo in predvsem ne za tekoči mesec, ampak za dva do tri mesece nazaj.

SANDI ŠK VAR C Col Takih ,,pisem uredništw" v okviru ankete - na hrbtni strani anketnega lističa, se je nabralo več kot 30.

Računali smo, da bomo vse hkrati lahko objavili z obdelavo anketnih odgovorov in izidom žrebanja. Na žalost pa smo pri tem obsegu novembrske številke lahko rezervirali za anketo samo S strani revije. Vsa preostala pisma z mnenji in predlogi, tudi tista, ki jih boste §e napisali, bomo objavljali v naslednjih številkah v LETALSKI poSTI. Prosimo za razumevanje, urednik na§e

Zadrski "polikarc" nosi ponosno ime

. ...

.

Med prV1mlletah v naših aerok1ubih , Z ADA R takoj po končani vojni, na katerega so EKSPRES" zlasti vsi naši starejši letalci intimno navezani, je PO-2 . Eno ali dve taki letali še "živita", eno, z motorjem M-11-D ima Aeroklub Zadar.

Zgodovina tega letala sega v leto 1930, ko so so~etski zavodi letalske industrije začeli izdelovati dvokrilec U-2 po načrtih konstruktorja N. N. Polikarpova. Namenili so ga sicer za trenažo, vendar mu je njegova prilagodljivost za predelave, pri tem pa tudi zanesljivost in stabilnost, omogoči­ la še desetino drugih vojaških in civilnih uporab.

V letalo U-2 so vgradili zvezdasti pet cilindrski motor M-11 s 100 KS, imelo pa je dva odprta sedeža, drugega za drugim. Za vojaško službo zvez, taktično izvidovanje, ogenj iz mitraljeza in drugo - je bila narejena inačica U-2VS ("vojaška serija") s tremi sedeži drug za drugim in motorjem M-11-D z močjo 115 konjev.

Leta 1932 so uvedli sanitetsko inačico U-2-S-1. Tudi to je bil trised. za pilotom je sedel izvidnik, za izvid-

nikom pa so bila na rebra trupa polo· žena nosila za ranjenca. Ranjenec in izvidnik sta bila pod skupnim pokrovom, ki se je odpiral in zapiral s strani.

U-2-S-1 so izdelovali do leta 1939, ko so ga zamenjali z U-2-S-2 z močnejšim motorjem . Leta 1940 se je pojavil tip U-2-S-3, oziroma SFK, ki je pod vsakim krilom nosil po eno vrečo, tako imenovano kaseto konstruktorja A. J. Ščerbakova, v trupu pa so bili sedeži za dva ranjenca in za pilota.

Dvokrilec U-2 je v vojni nastopal tudi v neposrednih spopadih. V drugi polovici leta 1941 so ga tudi oborožili tako, da so izkoristili vse sposobnosti tega letala. Iz letala U-2VS je nastal lahki nočni bombnik LNB z motorjem M-ll-D. Na motorju je bil dušilec, letalo je bilo črno pobarvano in imelo obese za 200 kilogramov bomb .

Najprej so ga uporabljali v stalingrajski oblasti za motenje nočnih akcij nemškega transportnega letalstva, ki je oskrbovalo bližnjo Paulusovo armado.

Ker so se v teh akcijah letala dobro izkazala, so jih še naprej uporabljali.

"e,u, 23

npOLOGIJA

Murskosoboški YU-CLJ (0094) z motorjem Walter Minor 6/111 je takole letel ob otvoritvi mariborskega potniškega letališča (Foto: M. Moškon)

Tip iz serije U-2VOM-l, oziroma LS, je lahko nosil 4 rakete RS-82, 120 kilogramov bomb in mitraljez za pilotovim sedežem.

Odločilna je bila- vloga letala U-2 pri zvezah štabnih služb in pri oskrbo-

vanju partizanov. Za te naloge je bil U-2 večkrat predelan v manjših tovarnah in celo poljskih delavnicah, tako da je bilo res veliko inačic istega letala.

N. N. Polikarpov je naredil inačico U-2ŠS (za štabno zvezo) s kabino za pilota in 4 potnike. A. N. Rafaeljanc je naredil inačico U-2L (limuzina) in RAF-2 . Trup je zapolnil ves prostor med kriloma. Za posebne naloge je bil narejen U-2GN (glas neba), kije letel ponoči nad nemškimi položaji in jih z močnim zvočnikom pozival na kapi· tulacijo. Tudi ta je imel motor z dušilcem. Ker takrat še niso imeli uporabnih radarjev, je bilo tako letalo težko okriti. Dušilec je imela tudi inačica U-2NAK za nočno streljanje z mitraljezi.

Po smrti N. N. Polikarpova leta 1944 so U-2 preimenovali vPO-2. V raznih inačicah so skupaj naredili okrog 40 .000 kosov tega letala, od tega 13 .500 do junija 1941. leta. _ LADISLAV RADULIC prevedel M. M.

Novomeški PO-2 YU-CJT (0053) z motorjem M-11--D, ki trenutno nima podaljša ne registracije, resurs še ni izčrpan (Foto: M. Moškon)

čeprav

Udeleženci memo- S pllo.tl - - na memorla~.

- lOka riala na postojna.r J an k'ča OVI skem letališču v mezmcu - lepo dozIvetje Postojna, septembra Nedavno so prizadevni delavci Kluba letalcev pripravili tekmovanje motornih pilotov za memorial Darka J ankoviča. Zbralo se je 16 tekmovalcev iz Postojne, Ajdovščine in Portoroža in s prireditvijo počastilo spomin na pred desetimi leti tragično preminulega tovariša.

Tekmovanje motornih pilotov.

Kakšno je pravzaprav to tekmovanje?

Prosil sem starega letalskega mačka, ki leti na športnih letalih že od leta 1947, ali smem prisesti v njegovo letalo. "Zaradi mene lahko", je dejal pilot, "videli pa bomo, kaj bodo rekli drugi tekmovalci, kajti pravila pravijo, da mora biti v letalu samo eden."

Na dan tekmovanja, je bilo vreme kot ustvatjeno za letenje z malimi športnimi letali. Postojnski letalci so bili na letališču (in kajpak, tudi jaz) že ob sedmih zjutraj, čeprav je bil prihod pilotov iz Ajdovščine in Portoroža napovedan šele dve uri kasneje.

Na sestanku so dobili letalci tudi okvirna navodila. Leti se na višini 600 m, leteli boste tudi nad Sežano, pazite na državno mejo, vsa podrobna navodila boste dobili pet mi nut pred vzletom.

Petnajst minut pred vzlet om sva se s pilotom vsedla v majhno dvosedežno šolsko letalo "UTVA-75". Pilot je vžgal motor in nataknila sva si slušalke.

Matemat'k' I o Je t reba'Im et'I

Pet minut pred vzletom je sodnik pilotu ovojnico, v kateri so bile opisane vse naloge na približno 1SO km dolgem poletu. Ob 11,30 sva startala. izročil

"Zdaj se .bova vzpela na višino 600 metrov in po osmih minutah morava preleteti znak T nad postojnskim letališčem," slišim pilota.

Vzpenjava se, letiva nad Pivko in se obrneva proti letališču. Ob 11,38 sva preletela znak. Pilot je imel med nogami na tleh štoparico, s katero je meril čas. "V nalogi piše, da morava zaviti proti jami in tam na tleh poiskati številke, ki nam povedo novo smer letenja," pojasnjuje pilot. Številke ni bilo težko opaziti0 in že zavijeva v zahtevano smer 038 . o,V navodilih piše, da morava leteti 8 minut in poiskati kraj Xl ter izmeriti dolžino enostranskega drevoreda med krajem Xl in drugim krajem. Ne bo težko. Dr~vored je med Uncem in Rakekom". Cez nekaj minut sva nad krajem.

Pilot je zravnal letalo in mi pripovedoval. "Ko se bo krilo navidezno dotaknilo prve krošnje drevesa, bom začel meriti čas in ko se bo dotaknilo zadnje krošnje, bom štoparico ustavil.

Letiva s hitrostjo 1SO km/h, torej ne

REPORTAžA

kre.L425

bo težko izračunati dolžine." Pilot je V nalogi je pisalo; da morava leteti pazil na smer, hitrost in višino letala proti Sežani, tam poiskati gasilski in mimogrede še meril čas, vmes pa je dom in določiti njegovo lokacijo glede pripovedoval razne stvari in izračunal, na želežniško postajo in glavno cesto. da je drevored dolg 850 m. Kasneje Sam kajpaj ne vidim nič, pilot pa tasva izvedela: do metra natančno izra- koj opazi gasilski dom, ugotovi, da lečunana dolžina. ži južno od železnice in vzhodno od Obrneva proti avtocesti in h križiš- ceste. Kako more vse to tako hitro doču Lom. Tu je moral pilot narisati ski- ločiti in videti? Praksa, pravi pilot. co križišča. Letiva naprej. Naloga zaNadaljujeva polet. Smer je nakazahteva, da mora pilot prešteti okna na na v nalogi in po nekaj minutah spreravni strehi neke tovarne. Bilo je v Se- meniva kurz. Naloga pravi, da morava nožečah. Oken je bilo 16. Točno. poiskati kraj X2, tam pa narisati skico poti, ki vodijo okoli spomenika na hribčku. "Ilirska Bistrica, spomenik prekornorcem," slišim pilota. Nalogo opraviva. Letiva proti Pivki. Naloga: s časovno točnostjo poiskati na tleh postavljen znak in ugotoviti, kakšne oblike in kakšne barve je. Tri dni bi ga lahko iskal, pa ga ne bi našel. Napenjal sem oči, gledal na zemljo, ampak o znaku niti sledu. Kroživa nad Pivko.

"Imava približno pet minut prednosti," slišim pilota. "Pa znak? " ga sprašujem. "Jaz ne vidim nič , " pravim.

"Ga že vidim. Zdaj se bova spustila na tristo metrov. Znak je na tvoji desni.

Dobro glej!" Res, spustiva se na tristo metrov in pilot mi pravi, da se bova čez nekaj minut spustila na letališče.

Zdaj zagledam znak tudi jaz. Je v obliki oglate črke C rumene in bele Čestitke ob razglasitvi rezultatov barve. Menda je bilo 7 sekund čez 12,46, ko sva s skoraj milimetrsko natančnostjo dotaknila tal postojnskega letališča. Naloga je bila opravljena.

"Dobro sva letela," se smeje Gabrijel. Čakava na rezultate.

Kasno popoldne jih zvemo. Gabrijel Bogataj je prišel na 2. mesto.

MARIJAN CANTARUTTI Vse slike foto Marijan Cantarutti Rezultati l. tekmovanja motornih pilotov za Memorial Darka Jankoviča, katerega pokrovitelj je bil GG Postojna .

Posamezno: 1. Bratož Andrej, KL Postojna (390 točk) , 2. Bogataj Gabrijel, KL Postojna (362 točk), 3. Ličar Benjamin, OLC Portorož (352 točk).

Ekipno: 1. KL Postojna (906 Na zmagovalnem odru: 1. A. Bratož, KL Postojna, 2. G. Bogata.i. KL P(" ' tojna. 3. B. Ličer, Ole Portorož

točk),

2. LC Ajdovščina (830 točk), 3. OLC Portorož (791 točk).

IZPITI

Analiza jesenskih izpitov V dneh od 18. septembra do 20. septembra leta 1981 so bili na letališču v Mariboru izpiti za dovoljenja pilotov jadralnih letal in pooblastila za letenje brez zunanje vidljivosti.

K izpitu je prišlo 43 kandidatov iz 8 aeroklubov oziroma letalskih šol, dva kandidata iz dveh aeroklubov sta obnavljala svoja dovoljenja, osem kandidatov iz štirih aeroklubov pa je polagalo izpite iz slepega letenja.

Iz pregledne tabele I so razvidni podatki z navedbo aerokluba in doseženega uspeha.

TABELA I

število prijav.

aeroklub AJDOVŠČINA

6

ALC UUBUANA NOVO MESTO POSTOJNA PTUJ CEUE MARIBOR VELENJE skupaj:

1~

8 5 2 3 4 7 1 48

udeležba položil ni položilo predmetov na izpitu izpit enega dveh treh prakt.

6 10 8 4 2 3 3 7

3

2 2

43

23

12

3 5 5 3 2 2

3 3 3

Od dveh kandidatov, ki sta se iz ALC in AK Slovenjgradec prijavila za obnavljanje DPJ, je prvi uspešno opravil izpit, drugi pa Je bil vrnjen na popravni izpit.

Za osem kandidatov iz štirih aeroubov , ki so polagali izpit za pooblastilo za slepo letenje, so podatki razvidni iz tabele II.

kJ

TABELA II. aeroklub

število prijav

ALC PTUJ 4 SLOVENJG RADEC 2 CEUE 1 skupaj: 8

udeležba položilo ni položilo na izpitu izpit praktično 1

4 2 1

8

Na popravne izpite, ki so bili organizirani 19. 10. 1981 na letališču v Celju, se je prijavilo vseh osem kandidatov, ki niso bili uspešni na izpitih za DPJ. Sedem kandidatov je uspešno položilo popravne izpite in si s tem pridobilo pravico do DPJ, samo eden, in to iz AK Celje, paje prišel popolnoma nepripravljen za predmet navigacija in se bo moral prijaviti drugo leto za kompleten izpit.

Kar se tiče popravnih izpitov, ki so jih imeli kandidati za pooblastila iz slepega letenja sta dva uspešno položi-

1 2 1 1 5

2 1

3

1

mora ponoviti

4

2 1 1

8

la praktično letenje, eden pa ni prišel na popravni izpit. ln kako komentirati uspeh na omenjenih izpitih?

Komaj 53,48 odstot. uspeh na izpitih za DPJ daje povod za razmišljanje. Če ob tem pomislimo še na število letošnjih letalskih nesreč v jadralstyu, hkrati pa ugotavljamo v katerih organizacijah so se dogodile, moramo ugotoviti medsebojno odvisnost.

Slaba teoretična pripravljenost, povrhu pa še površnost v šolanju, sta osnovi za preštevilne nesreče, ki pestijo organizacije ZLOS. In kot po pravilu se največ nesreč dogodi ravno v tistih letalskih organizacijah iz katerih člani pokažejo na izpitih najmanj znanja. Če analiziramo pripravljenost kandidatov po posameznih predmetih ugotav1iamo:

IZPITI največ kandidatov, to je osem, ni imelo potrebnega znanja iz predmetov pravila in predpisi. Pet kandidatov ni zadovoljilo v predmetu padalo, trije v teoriji letenja, po ,dva kandidata pa še v predmetih navigacija, meteorologija in radiofonija.

Posebno poglavje teh izpitov pa je vsekakor praktično letenje. Kar osem kandidatov ni zadovoljilo temu pogoju, tako da se upravičeno postavlja vprašanje na kakšen način in kako odgovorni učitelji letenja sploh ocenjujejo usposobljenost v praktičnem letenju. Kaže , da so preblagi kriteriji največkrat vzrok nepotrebnih lomov na naših dragih letalih.

S tem v zvezi mislim, da je v duhu stabilizacije treba zaostriti odgovornost učiteljev za varno letenje in za najbolišo skrb za poverjena jim sredstva. Clane komisije niti najmanj ne preseneča , da se večina letalskih nesreč dogaja pri izvenletaliških pristankih, ko pa kandidati, ki prihajajo na izpite, s svojim znanjem dokazujejo, da ne znajo varno pristati niti na registrirano letališče.

Kar se tiče znanja kandidatov, ki opravljajo izpit iz slepega letenja, moram žal izjaviti, da večina prihaja k izpitom spremajhnim metodskim naletom. Razvidno je, da se nalet v slepem letenju ne opravlja po predvidenem programu in tako dolgo, da s tem dovolj izuri jadralca za primer, ko iznenada izgubi vidni kontakt z zemljo.

Kandidati, ki so prišli na popravne izpite, to mojo ugotovitev popolnoma potrjujejo. Po naknadnem dopolnilnem naletu , ki je verjetno bil tudi metodičen, so nekateri pokazali zelo dobro izvežbanost v slepem letenju.

Vsem, ki imajo položen izpit iz slepega letenja pa bi priporočil , da to letenje občasno obnavljajo, kajti brez treninga položeni izpit in vpisano pooblastilo ne bosta pomagala prebroditi težav, ki bi se pojavile v oblaku.

Na letališču Rakičan v Murski Soboti so bili od 25. do 27. septembra 1981 izpiti za športne pilote.

K izpitu za dovoljenje športnega pilota je prišlo10 kandidatov iz 6 aeroklubov oziroma letalskih šol, k izpitu za pooblastilo uporabe radio-navigacijskih sredstev štirje kandidati iz šti-

rcefL428

IZPITI' -----------------------------------------------rih aeroklubov in dva kandidata iz dveh aeroklubov za obnavljanje športnega dovoljenja.

Iz pteglednih tabel III. in IV. so .razvidni podatki o aeroklubih in o uspehu njihovih članov.

TABELA III aeroklub

število prijavlj.

AJDOVŠČINA

3

udeležba Izpitu

na 2 2 2

ALC 2 UUBUANA 2 NOVO MESTO 1 VELENJE 1 SWVENJ GRADEC 2 12 skupaj:

1 1 2 10

Uspeh kandidatov za dovoljenja športnih pilotov je 80 odstoten. Ne moremo trditi, da je ta procent, v primerjavi z izpiti za dovoljenja pilota jadralnega letala, najrealnejši saj se ob manjšem številu kandidatov komisija lahko dalj časa posveti, če je potrebno vsakemu posamezniku, kar pa prav gotovo vpliva na povečanje procenta uspeha. Razvidno je, da so bili kandi-

TABELA IV aeroklub

prijavlje= nokand.

udeležba na izpitu

položilo

Ptuj Celje lJubljana Novo mesto

4 2 4

2 1

2 1 1

1

1

položilo izpit

ni položilo predmetov enega dveh

2 2 2 '1 1

8

1 1

1 1

dati samo iz enega aerokluba neuspešni - eden v predmetu pravila in predpisi, drugi pa v predmetu teorija letenja in letalski inštrumenti.

Od dveh kandidatov, ki sta opravljala izpit zaradi obnavljanja športnega dovoljenja, je bil uspešen samo eden, medtem ko kandidat iz Slovenj gradca ni zadovoljil v praktičnem letenju.

Na polaganju izpita za pooblastilo uporabe radionavigacijs~ih sredstev (vidi tabelo IV) so vsi kandidati tudi uspešno polOžili.

Problem, ki se na izpitih motornih pilotov pojavlja že drugič pa je v tem, da aeroklubi svojim kandidatom ne omogočajo prihod s svojimi letali. To povzroči velike težave in podaljša trajanje izpitov zaradi premalega števila letal, ki so komisiji na razpolago. V bodoče bomo morali ta problem rešiti na drug način. O tem bodo letalske šole in aeroklubi pravočasno obvešče­ ni.

GUSTAV AJDIČ

ŠPORT

Pokal republike 24. oktobra je bilo na letališču pri Zagrebu mednarodno modelarsko tekmovanje za 17. pokal republike. Udeležilo se ga je 125 tekmovalcev, od tega 78 iz 19 jugoslovanskih aeroklubov, ostali pa so bili iz Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije , Bolgarije , Švice, Zah. Nemčije in Poljske.

Tekmovanje je bilo, kljub zelo pogrešani razglasni deski z rezultati tekmovalcev, kar dobro izvedeno. Vreme in teren sta bila odlična, predvsem pa je treba pohvaliti zaključno slovesnost v Pionirskem mestu v Zagrebu .

BORUT ŽULIČ Lučko

REZULTATI 17. POKALA REPUBLIKE Kategorija F1-A

1. Gobo Massimiliano (Treviso, IT) 1260 + 240 + 212 2. Szvaosek Ferenc (Budapest, MA) 1260 + 240 + 185 3. Soave Paolo (Monfalcone, IT) 1260 + 197 4. Mang Fritz (Wien, AV) 1260 + 181 1260 + 169 5. Žagar Iztok (Ptuj) 6. Karanovič Mirko (Pančevo) 1260 + 165 7. Vecchi Giuseppe (Monfalcone, IT) 1260 + 147 11 . Leskošek Branko (EMO Celje) 1230 12. Praprotnik Matjaž (Ptuj) 1224 16. Videnšek Tone (Ljubljana) 1210 17. Mastnak Milan (EMO Celje) 1198 30. Tomanič Franc (Ptuj) 1131 33 . Karner Peter (EMO Celje) 1104 43. Kranjc Stojan (Novo mesto) 1004 46. Zrimšek Marjan (Ljubljana) 979 47. Žulič Borut (Novo mesto) 978 50. Zrimšek Jože (Ljubljana) 884 51. Hribar Tomaž (Ljubljana) 882 54. Bauer Darko (Novo mesto) 787 Ekipno: (24 ekip) 1. Wien 2. Ptuj 3. Monfa1cone

3630 3615 3542

4. EMO Celje 11 . Ljubljana 14. Novo mesto

3532 3073 2769

Kategorija F1-8

1. Pufa Vince (Budapest, MA) 1260 + 234 2. Zachamel Hans (St. PoeIten, AV) 1260 + 203 3. Rummel Alojz (Muenchen, ZN) 1260 + 154 4. Djurdjevič Slobodan (Sombor) 1253 5. Gialanella Mario (Monfa1cone, IT) 1249 6. Artioli Roberto (Monfalcone, IT) 1237 7. Brudar Tine (Novo mesto) 1230 8. Peček Dušan (Ptuj) 1210 13. Varvoda Marjan (Ptuj) 1190 21. Dajčman Miro (Ptuj) .

1140 29. Stankovič Dragan (Novo mesto) 1050 31. Grešak Bojan (Novo mesto) 1039 Ekipno: (16 ekip) 1. Monfalcone 2. Muenchen 3. Ptuj 4. Novo mesto 5 . Osijek 6. Nova Pazova

3620 3574 3540 3319 3308 3280

Kategorija F1-C

1. Reinhard Truppe (Avstrija) 1260 + 240 + 300 2. Maczko Oszkar (Budapest, MA) 1260 + 240 + 279 3. Venuti Giorgio (Monfalcone, IT) 1260 + 240 + 243 4. Pavlov Milan (Pančevo) 1260 + 150 5. Mario Rocca (Firenze, IT) 1254 6. Jovin Svetozar (Sombor) 1252 10. Grošelj Janez (Novo mesto) 1240 14. Velunšek Oton (Ptuj) 1204 17. Golobič Gregor (Novo mesto) 1159 19. Žuran Maks (Ptuj) 1138

ŠPORT 27. Janžekovič Konrad (Ptuj) 32. Dravinec Aleš (Novo mesto) Ekipno: (17 ekip) l. Muenchen 2. Ptuj 3. Sisak 4. Monfalcone 5. Budapest 6. Novo mesto

925 O

3381 3267 3112 2514 2504 2399

Nova rubrika?

Večkrat smo že slišali predloge, naj bi KRILA pomagala letalcem pri nakupu letalske opreme, literature, modelarskega materiala in podobnega.

Zato smo se odločili za poskusno mbriko ,,PONUDBA IN POVPRA ŠEVANJE", v kateri bomo začasno objavljali vaše male oglase - brezplačno!

Ce bo ta kotiček zaživel, bomo morali pozneje določiti tudi podrobnejše pogoje za objavljanje v njem. Za zdaj pa naj velja, da bomo sem uvrstili tiste vaše ponudbe in povpraševanja, ki sodijo strogo v letalsko področje, in ne bodo daljše od 30 besed in naslova. Za prvič - dva taka oglasa:

Želim dobiti kompleten pravilnik za A-I in B-l (brzinci za pionirje).

Plačam po povzetju!

ARPAD ŠALAMON modelarstvo-maketarstvo Cesta XIV. divizije 3 63320 VELENJE

***

Usnjene letalske bluze lahko kupijo aeroklubi pri Jugoslovanski krznarski industriji v Indiji po 4.200.- din (sicer je maloprodaj na cena 6.500.din), če prl1ožijo naročilnici izjavo, da jih bodo njihovi piloti in letalsko tehnično osebje uporabljali za, zaščito pri delu. Za informacije se lahko obrnete na direktorja prodaje Petra Obradova, telefon (022) - 51-178.

V oktobrski številki smo poročali o 24. JAR v Borovem. PO nerodnosti je izostala preglednica uvrstitev, ki jo objavljamo danes (desno).

Rezultati JAR ZVANI(~NI

PLASMAN NA 24. JAR-u

Posada

Aeroklub

DELIC NIJAZ LUGONJA MIROSLAV TRIFUNOVIC SVETOZAR STRUGAR BRANKO MIJO BAN TOMINAC MILAN HOJNIK DANILO MUR~nC BRANKO VERDžANIC OTO PUCKO ZVONKO CAVAR IVO BUMBAR MATO KOLARIC KOSTJA VINKO PISEK KREPEL KARL PFEIFER VLADIMIR KORDA RADOVAN DIMIC ZORAN ZECEVIC VUKA MIHAJLOVIC VUKALICA PUKANIC SLOBODAN WALTER ALEKSANDAR PREMUž ZORAN ROJNIC 2:ELIMIR

BOROVO

1513

ZAGREB

1511

OSIJEK

1505

PTUJ

1485

MARIBOR

1452

BANJA LUKA PTUJ

1429

PTUJ

1404

ZEMUN

1376

IVANGRAD

1345

ZAGREB V. Z. S. RIJEKA

1344

BANJA LUKA CEUE

1295 1291

BEOGRAD

1284

KRAUEVO

1271

NOVO MESTO SARAJEVO

1269

NOVO MESTQ BANJA LUKA CEUE

1260

SKOPLJE

1140

ZRENJANIN

1111

TUZLA

1102

KNE2EVIC LJUBISA

MERDANIC !DRIZ LAKOVIC SLAVKO BAUER LEON B02:IC DOBRICA PANTELIC IGOR JOVANOVIC MIJAT SIMEUNOVIC MILAN PEKOU IZTOK PLETERSKI BORIS BUSIC ZVONKO BOSKOVIC BRANKO KOS SLAVKO JEVSCEK MATEJ KAURIN ANTO MARJANOVIC DARKO KARNER PETER FLORJANC ANDREJ KARAPANCOV TIHOMIR CACKIROV DORDE DIMIC MILAN žIVKOV LAZA LUKIC ZDRAVKO MESIC MURADlF JANEVSKI BORIS PETKOVSKI NIKOLA KUKAVICA VLADO PROKIC SLA VOUUB HEGEDlS MIHAJLO KUJUND2:IC GEZA MITROVIC SASA' ATANASIJEVIC MIOMIR ANTONIC VELIBOR MURSEUI HASIM DRESAJ HIVZI NEDlC STANKO

Bodovi

1407

1336

1262

1223 1181

STIP

984

BOROV O

954

SUBOTICA

906

LESKOVAC

824

PRISTINA

678

PRISTINA -BOROVO

580

Ti~iomake

aVIona

U-75 YUDEY U-75 YU-DEX U-75 YU-DED U-75 YU-DGL Roben YU-DGB C-172 YZ-DBK U-75 DPA C-150 YU-DEl C-150 YU-CDC U-75 YU-DGJ C-150 YU-CDH U-75 YU-DGB C-172 YU-DBH PA-38 YU-DDJ PA-28 YU-DAZ UT-75 YU-DFL C-172 YU--DEJ U-75 YU-DEP PA-28 YU-DGS UTVA YU-DFI' C-170 JU-DEl UTVA-75 YU-DFZ WILGE YU-DEK C-172 YU-DBL UTVA YU-DFB U-75 YU-DFR U-75 YU-DEC WILGE YU-DEL YU-DGK UTVA-75 YU-DEA

Ee

LETALSKI VESTNIK

Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *stevilka 4. ~, leto VI. november 1981

Kako leteti na območju AKlljubljana?

Načelnik

Aerodromske kontrole letenja Ljubljana Zoran Džuranovič nam je poslal zapis o sklepih z razširjenega sestanka AKL Ljubljana z aeroklubi, VP Ljubljana, "DELTA" klubom in izobraževalnim centrom IAA . Dokument nosi datum 9. oktober 1981 in številko 236, glasi pa takole: Zaradi povečanega prometa na letališču Ljubljana, kakor tudi zaradi varnosti zračnega prometa je bilo na sestanku dogovorjeno sledeče : 1. Okolica letališča se razdeli na sledeče pilotaŽlle zone : Kropa, Naklo, Gorenja vas, Vrhnika , Ig, Kamnik, Preddvor, Duplje in Brezje.

Pogojno se odobrijo zone Škofja Loka in Medvode.

Prepoveduje se letenje severno od aerodroma v zoni Cerklje. Prepoved velja tudi za šolanje helikopterjev.

2. Letenje z. zmaji se dovoljuje na odskočiščih, ki se nahajajo izven zone : Krvavški vrh , Litija , Ljubljana mesto, Dražgoše , Križe, vrh Krvavca.

Izrecno se prepoveduje letenje v omenjenem prostoru, posebno še Šmarna gora, Krvavec , Kamnik in Jošt.

Za ostala odskočišča velja letenje v nekontroliranem zrač ­ nem prostoru in sicer 2 NM od odskočišča do višine 300 m nad terenom .

.. -

,

.... -.

. -.

3. Za potrebe preizkusa motorjev se dovoljuje letenje nad samim letali š čem v soglasju z AKL in trenutno prometno situacijo .

4 . Vsa letala, ki vstopajo v zono aerodroma Ljubljana, se . morajo obvezno javiti na frekvencah 118 ,75 ali 118,00. Obveza velja tudi za jadralna letala . Jadralna letala brez radijske zveze ne smejo zapustiti matičriega letali š ča.

Aerodromska kontrola se obvezuje izdelati zemljevid z označbami meje aerodromske zone in postopek javljanja letal pri vstopu v zono. Navodilo bo v najkrajšem času objavljeno tudi v glasilu "KRILA" .

'

5 . Aeroklubi so dolžni da vsakodnevno najavijo zač~tek letenja na letališču kontroli le tenja na AID Ljubljana, ki bo v soglasju z vojnim sektorjem izdala dovoljenje za začetek aktivnosti.

6. AKL bo v primeru potrebe prepovedala letalsko aktivnost na športnih letališčih in to telefonsko , ali s pomočjo telegrarnov.

7 . Zaradi specifične lege letaPostojna, je treba pred· hodno opozoriti vse pilote helikopterjev, ki kontrolirajo avtomobilsko cesto Vrhnika - Razdrto, na letenje v aeroklubu postojna. lišča

Dosedanji odlikovanci za zasluge v letalski organizaciji Ko se pripravljamo na letno ZLOS, zbiramo tudi predloge za odlikovanja , ki naj bi jih ta naš najvišji organ podelil . Za marsikoga morda mislimo , da je odlikovanje že dobil , marsikoga pa ste predlagali, če­ prav odlikovanje že ima. Da bi vam delo pri predlaganju zasluženih olajšali, je tovariš Stane Bizilj pripravil popoln pregled do zdaj podeljenih odlikovanj po posameznih letih . Morebitne pomanjkljivosti v tem seznamu, prosimo, takoj sporočite Zvezi letalskih organizacij Slovenije , Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 UUBUANA. skupščino

PLAKETA EDVARD RUSJAN (LZJ) (Podeljena 1969 leta v Novi Gorici) dr. ing. Kuhelj Anton (Ljubljana) Nedog Janez (Ljubljana) Kabaj Vinko (Ljubljana) Slanovec Marjan (Ljubljana) Jeras Venceslav (ZLOS) Petek Božo (modelar) Lakovič Danica (Celje) Lorencon Edvard (Ajdovščina) Primožič Franc (Lesce) Ganza Alojz (Ptuj)

PLAKETE ZLOS

1973 (Podeljene na delovni konferenci) Jeras Venceslav (Ljubljana) Hlavaty Zdenko (Novo mesto) Cerjak Jože (Celje) Golob Rok (Ljubljana) Gregl Dominik (Ljubljana) Jesenšek Gabrijel (Maribor) Klemenčič Franc (Novo mesto) Kovačič Peter (Ljubljana) Kralj Ivan (Ljubljana)

Kuhelnik Franc (Slovenj Gradec) Lakovič Alojz (Celje) Lorencon Edvard (Ajdovščina) Možina Alojz (Lesce) Nedog Janez (Ljubljana) Polenec Anton (Lesce) Poredoš Ludvik (Murska Sobota) Primožič Franc (Lesce) Primožič Jože (Kranj) rukl Srečo (Celje) ~irca Jože (Postojna) Spacapan Anton (Nova Gorica) Trček Ciril (Ljubljana) Zagar Anton (Ptuj) Bitenc Mirko (Ljubljana) Bizilj Stane (Ljubljana) Brezar Janez (Ljubljana) Dimnik Nada (Ljubljana) KRV i PVO, Beograd VP 5551, Zagreb VP 3363, Cerklje AO Ajdovščina SO Murska Sobota SO Nova Gorica SO Novo mesto Radio Ljubljana - športna redakc.

TV Ljubljana - športna redakc.

Meteor Ljubljana Brnik Del~ - športna redakcija Naša obramba, Ljubljana Pionir, Ljubljana

<.;estnik Matevž (Ptuj) Cerne dr . Zdravko (Lesce) Figelj Rajko (Nova Gorica) Gajzer Truda (Ptuj) Ganza Alojz (Ptuj) Gorenjec ing . Janez (Slovenj Gradec) Jere Franc (Lesce) Kus J ože (Lesce) Lakovič Danica (Celje) Mihev Ivan (Slovenj Gradec) Novak Jo že (AjdOVščina) ~tariha Janez (Ljubljana) Sofejič Ljubo (Maribor) Šporn Franc (Maribor) Šuštar Adolf (Novo mesto) Vrečko Edvard (Maribor) Belin Cvetka (Novo mesto) Mesarič ing. Leon (Lesce) Mordej ing. Franc (Ljubljana) Moškon Marjan (Novo mesto) ~erhavc ing. Jože (Ljubljana) Sali Severin O'Jovo mesto) Bažec Ivan (preds. SO Piran in OK 1. EPP) SO Ptuj

1976 (Podeljeno 27 . Il . 1976 v Mariboru ob proglasitvi športnikov) Gabriel Drago (Postojna) Maks (Celje) Seško Danilo (Maribor) Zazula Pavel (Maribor) Kuhar Srečko (Maribor) Novak Ernest (Murska Sobota) Gorjan Srečko (Murska Sobota) Skupščina občine Maribor VP 3363 IR Cerklje VP 1226 / 8 B Ajdovščina ~ulej

Aeroklub Maribor (ob 50 letnici) Pavšer Franci (RTV Ljubljana) Terček Tomaž (RTV Ljubljana)

1978 (Murska Sobota - Moravske Toplice 11 . 2. 1978) Kerčmar

Alojz (Murska Sobo-

(Podeljena na skupščini AK za dolgoletno delo)

ta) Malek Anton (Maribor) Erjavec Rudi (Maribor) Gajšek Franc (Celje) Zlatnar Mirko (Lesce) Labura Zvone (Lesce) Tolar Pavle (Lesce) Sinic Alojz (Murska Sobota) Matej Janez (Murska Sobota) Robida Peter (Velenje) Magister Pavle (Ljubljana) Kabaj Vinko (Ljubljana) Peček Vincec (Ljubljana Ajdič Gustav (Ljubljana) Gojčič Alojz (Ptuj) Petric Srečo (Novo mesto) Belec ing. Teobald (Ljubljana) Sukič Karel (Murska Sobota) Kučan Janez (Murska Sobota) Mikulčič Emil (ZSH) Cvek Ivan (ZSH) Hočevar Lučka (GZS) TTKS Murska Sobota Platana JAT Ljubljana Banfi Štefan (Murska Sobota) Yidovič Silvo (Murska Sobota) Safarič Janez (Murska Sobota)

Spinelli Anton (OK VIII . JPP), Portorož Rugale Jože , (aeroklub Kranj)

1979

1974

VP 8164 Maribor (predal LC Maribor na proslavi brigade) Miloševič Vlado Murska Sobota (na skupščini AK) (Podeljene na občnem zboru ZLOS 28. 5.1977)

(Plakete, podeljene na proslav: 35-letnice part. letališč, Otok pri Metliki, 8 . 9.)

1975 (Podeljene na ju)

1977

skupščini

v Ptu-

Avbar Avgust (Novo mesto) Bajuk Stane (Ajdovščina)

KRAJEVNA SKUPNOST ST ARI TRG KRAJEVNA SKUPNOST DRAGATUŠ

KRAJEVNA SKUPNOST GRIČEKČRNOMEU

KRAJEVNA SKUPNOST PODZEMEU KRAJEVNA SKUPNOST SUHOR KRAJEVNA SKUPNOST GRIBUE (Plakete podeljene na skupščini ZLOS, Ljubljana, 10. 11.

1979 .)

Antalič Štefan (Murska Sobota)

Bratuž ing. Aleksander (Nova Gorica) Čerin ing. Tone (Lesce) Gašper' Anton (Ljubljana) Gorišek ing. Lado (Lesce) Kolenc Bojan (Mirna) Kosaber ing. Drago (Celje) Pestotnik Jure (Brežice) Potočnik Pavel (Lesce) Rijavec Miloš (Vrhnika) Zadravec Mirko (Maribor) (Plaketa, podeljena 10. 11.

1979 v Domu JLA v Ljubljani) l. Klub leta1cev Slovenije

1981 (Podeljene na skupščini ZLOS, 21. 02 . 1981 v Ljubljani) Šetinc Franc, CK ZKS Branko, genpolk .

Sever Franc , gen . dir. AP Ljubljana Turk Janez, polk. RV Račin Gradimir, PK LZJ Dolinšek ing . Hubert, KLC Slovenj Gradec Goriup Janči, AK Ljubljana Kobal Franci, AK Ljubljana Krivenko Taras, DAGL Bloke Miladi Makuc, mentor OŠ R. Jakopič, Ljubljana Zamar Pavle , OLC Portorož Društvo LT EMO Celje Jerkič

Zbi rka letalskih predpisov Predsedstvo konference Letalske zveze Jugoslavije sporoča v službenem obvestilu vsem letalskim organizacijam ter republiškim in pokrajinskim Predsedstvom letalskih organizacij, da je odnos posameznih organizacij do sprememb v Zakonu o zračni plovbi in spremljajočih podzakonskih predpisih o zrač­ ni plovbi naravnost zaskrbljujoč. Zato navaja vse predpise, ki so objavljeni v "Zbirki letalskih predpisov, ta seznam pa po pismu Predsedstva posredujemo tudi mi:

1.1.

Zakon o vazdušnoj plovidbi

2.2 Pravilnik o letenju vazduhoplova 2.3.

Pravilnik o civilnom vazd.jedriličarstvu

2.4.

Pravilnik o proizvodnji, korišcenju i održavanju padobrana 2.5.

Pravilnik o ispitivanju udesa vazduhoplova

3.1 .

Pravilnik o stručnoj spremi, ispitima i dozvolama za nid čla­ nova vazd. posada

3.3.

Pravilnik o stručnoj spremi, stručnom ispitu, dozvoli za rad i poslovima koje može da vrši vazd. - tehničko osobije

3.6.

Pravilnik o trajanju radnog vremena i vremena trajanja letenja, broj poletanja i sletanja utoku radnog vremena, dužina dnevnog odmora članova vazd. posada.

3.7.

Pravilnik o merilima, telesne i duševne sposobnosti vazd. osoblja ...

3.8.

Pravilnik o broju i sastavu čla­ nova po sade vazduhoplova (posebno čl. 6.)

3.l2.

Pravilnik o stručnoj spremi, stručnim ispitima i dozvolama za rad stručnog osoblja koje

vrši poslove od značaja za bezbednost letenja .

4.l.

Pravilnik o postupku inačinu utvrdjivanja plovidbenosti vazduhoplova

5.3.

Pravilnik o održavanju poletno - sletnih i drugih staza na civilnim aerodromima 5.4 .

Pravilnik o obeležavanju poletno - sletnih i drugih staza ...

5.5.

Odredbe pravilnika o obeležavanju poletno- sletnih staza

5.8.

Pravilnik o vatrogasnoj službi

5.9.

Pravilnik o službi hitne

pomoči

5.l0.

Pravilnik o

koriščenju

letilišta