Krila 11 1983 by Milan Korbar

NOVEMBER *83

{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl

Med razgovorom s tovarlAem Marincem v poslopju celjske

občinske skupAčine

(Foto: po DELU)

Denar še vedno iz večih virov

Domača

ta proti

rake-

toči

Strokovnjaki titograjske delovne organizacije 19. december so izdelali novo raketo proti toči; imenovali so jo TG-S. Raketa, ki je prva te vrste v na~i državi, tehta 6 kilogramov in dosega hitrost 600 metrov na sekundo, leti pa lahko SOOO metrov daleč. Najbrž bodo kmalu serijsko izdelovali to učinko vito sredstvo za razganjanje pretečih oblakov. V 19. decembru bodo izdelali še eno raketo, ki jo bo mogoče smeriti 12.000 metrov daleč. (Tanjug)

Tudi letos smo nadaljevali s tradicijo jesenskih razgovorov z najodgovornejširni slovenskimi voditelji o prizadevanjih naše organizacije za razvijanje, pravzaprav preživetje, letalskega športa in izobraževanja v teh težkih časih. Na sestanek z našimi letalskimi delavci, predstavniki armadnih območij in letalskega korpusa, r,epubliškega štaba teritorialne obrambe in republiškega komiteja za promet in zveze smo tokrat povabili predsednika CK ZKS Andreja Marinca. Njega in goste so s poročili ; kje smo in kako naprej. seznanili 15 . oktobra v Celju predsednik ZLOS Aloj~ Gojčič , sekretar Mirko Bitenc, predsednik AK Celje Tone Jelenko, predsednik gradbenega odbora za ljubljansko športno letališče Teo Belec, podpredsednik ZLOS Leon Mesarič, delegat LC Maribor Marko Medved, urednik Kril Marjan Moškon in član predsedstva LZJ Stane Menegalija. Povedali so tudi vse, kar nas teži že več let, razpravljali pa so še o možnostih za pridobivanje deviz z gostovanjem tujih jadralcev na naših letališčih, kar zdaj ne gre zaradi zakonskih omejitev. Priložnosti za večji zaslužek so tudi pri varstvu gozdov pred požari in pri obrambi pred točo.

Tovariš Marinc je menil, da je bilo koristno, saj se Zveza komunistov z drugimi političnimi organizaci-

srečanje

jami zavzema za družbene interese, čeprav neposredno ne more reševati naših težav, in rekel: ~ "Visoko vrednotimo dejavnost , ki tako zaposluje, vzgaja in pritegne mlade ljudi. Desettisoči, ki so šli skozi vašo organizacijo, ~o danes prav gotovo dobri državljani. Njim in vašim vztrajnim aktivistom smo dolžni dati vse priznanje . Gmotno osnovo si boste pač morali, kot do zdaj, še nap.rej zagotavljati iz različnih virov. Podpirali pa bomo tudi zamisli o deviznem zaslužku z vašimi strokovnimi uslugami , še zlasti, če bodo tudi Avstrijci in Italijani pripravljeni na tako sodelovanje. Nadaljevati morate tudi prizadevanja za vključ~anje v mrežo za odkrivanje gozdnih požllrov in v obrambo pred točo. Ti sistemi morajo bolje delovati, saj gre za zaščito naše specializirane dejavnosti, gozdarstva in kmetijstva, in najti morate pravo mesto v njih." Po mnenju Andreja Marinca bi se morala Ljubljana bolj zavzeti za športno letališče, saj ima močno gospodarstvo, pa tudi skoraj četrtino slovenske šolske mladine, ki bi lahko s prostovoljnimi delovnimi akcijami veliko naredila. O padalstvu , ki je v posebno težkem položaju, pa je dejal, da bi mu morali posvetiti posebno obravnavo in seveda tudi možnost za uvoz padal. M. M

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

NOVEMBER '83

LETO XIII

ST.ll

naslovna

Zdaj so spet na vrsti strokovni in organizacijski prispevki, kar se v tej številki že pozna: ko se boste na naslednji strani lahko podrobneje seznanili življenjem portoroškega letališča, preberite še poskus zgodovine slovenskega zmajarstva, in že se lahko poglobite v meteorološke karte in njihov pomen za letalce! Jadralce bO.zanimala resnična hitrost jadralnega letala v velikih višinah, za tiste, ki bi radi vedeli, kako delajo letala drugod, pa predstavljamo mlado, a uspešno južnoameriško letalsko industrijo. Seveda je nekaj poročil tudi o športu in najbrž, da bo v prihodnji številki še kaj... Sicer pa še vedno pogrešamo poročila in vesti iz klubov, o njihovih organizacijskih in drugih izkušnjah, o uspehih in seveda težavah, ki jih zlasti danes ne manjka. Naša revija je prav gotovo najcenejši pripomoček za tovrsten razgled vsaj po domači deželi, če že od drugod ne moremo pričakovati koristnih na'potkov.. . Naslovnico smo tokrat odstopili padalcem, ki tudi sicer nastopajo v tej številki s poročilom z Jadranskega pokala.

4. stran

Letališče

8. stran

Portorož 10 let zmajarstva pri nas VII. republiško prvenstvo akrobatov XII. jadranski padalski pokal Opatija '83 Ekvivalentna in inducirana hitrost jadralnega letala Privlačno nebo nad Bovcem Novinec med velikimi Boeing 727 se poslavlja

"etL"

4 8 16 18

20 22

24 28

Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 Revija izhaja ~sak mesec. razen julija in avgusta Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva b rezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv. 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakoga r, naj sodeluje y reviji s poročili in slikami . ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, r~ketarstvo , zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pri~ržuje p raviCO skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prisp'evke glede na prostorske in Uredni&ki odbor: Gustav Ajdič . Mirko Bitenc. Stane Bizilj. Janez Brezar. Jote Cuden. kakovostne zahteve v reviji Jurij Franko. Dominik Gregl. Belizar Ker~ič . Leon Mesarič . Jure Mežnar~ič . Franček Mordej. Marjan MO&kon (glavni in odgovorni urednik). Jote Perhavc. Srečo Petric (teh~ični urednik) in Ciril Trček Lektor: Marjan Bauer Naslov uredni&tva: Marjan Mo~kon. p.oštni predal 33. 68001 Novo mesto Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni~tvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednjaitevilka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig. če je priložena ovojnica s povratnim "naslovom in potrebnimi znamkami Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6: po~tni predaI496 . 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS . štev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiiite stari in novi naslov. upravi revije sporočite tudi. če revije ne prejemate redno 'cl Letna naročnina 300 din, cena posamezne itevilke 25 din Lektoriranje rokopisov , grafična priprava in tisk: Dolenjski intormativni in tiskarski center Novo mesto.

20. stran

Pobuda za spremembo predpisov o zračni plovbi.

Plaketa NASA Jugoslaviji Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je prejel plaketo ameriške adm inistracije za aeronavtiko in vesoljstvo (NASAJ, namenjeno jugoslovanskim narodom. To plaketo, ki jo je med svojim drugim poletom junij a ponesla v vesolje ladja Challenger, je danes v predsedstvu SFRJ izročil ameriški ve leposlanik David Anderson. (Tanjug)

S tem prispevkom želimo informirati in animirati širši krog športnih letalcev in vodstva aeroklubov, da bi poiskali konkretne možnosti za večje vključe vanje v letalski turizem, ki la hk o postane v našem športnem letalstvu pomembna dopolniina dejavnost. Prinese lahko prepotrebni devizni priliv in tudi izmenjavo izkušenj z letalci iz drugih dežel. Letališče Portorož, ki je bilo zgrajeno za razširitev turistične ponudbe, je v začetku leta 1983 sk upaj z obalno kraško turistično skupnostjo sprožilo pobudo za spremembo predpisov o zrač ni plovbi, z njo želimo doseči večje možnosti za razvoj letalskega turizma . Pobuda je naletela na pozitiven odmev, podprlo jo je združenje turističnega gospodarstva Jugoslavije, tekli so pogovori, Portorož sta obiskala tudi predsednik zveznega in republiškega komiteja za promet in zveze. Pozitiven odmev je razumljiv, saj je postalo očit no , da je letalski turizem poseben vid ik turi zma. Za razvoj leta lskega turi zma imamo že vse materialne pogoje, niso potrebna nobena posebna Vlaganja . Poleg idealne naravne danosti, saj smo zarad i geografske lege v dosegu vse Evrope, razpolagamo tudi z vsemi potrebnimi materia lnimi in kadrovskimi

pogoji, ki so tudi rezultat sorazmerno razvite letalske športne dejavnosti. Letalski turizem doživlja v materialno bogatejših državah vse večji ra zma h. Z razvojem tehnik e so mala letala postala varna, hitra, ekonomična in zato široko dostopna. Vse več ljudi uporablja letalo , ki nudi poleg hitrega in udobnega prevoza tudi obilo osebnega zadovoljstva. Za lažje razumevanje le nekaj podatkov , dobili smo jih pri mednarodni zvezi zaseb nih lastnikov letal. V ZR Nemčiji pilotira 71.135 pilotov s privatno licenco na 6.225 letalih GA, registriranih je 326 malih l eta li šč. V Fra nciji je 49 .010 pilotov, 5.789 letal in 762 l e t a li šč, v Avstriji je 8.944, Švici 12.471 ter v Italiji 13.200 pilotov, v ZDA je 809.449 pilotov, 241.166 letal in 13.770 letališč . Ti podatki , v katerih niso zaje ti jadralno letenje, pada lstvo in lete nj e z ultra lahkimi letali zgovorno pričajo o razširj enosti in popularnosti letalstva. Pri tc m je potrebno upoštevati, da so v letalski turizem zajeti tudi družine, znanci in prijatelji letalcev. V Jugoslaviji (posebno pa v Sloveniji) imamo vrsto športnih letališč (Ajdovšč i na, Bovec, Celje, Slovenj Gradec, Lesce, Ptuj, Murska Sobota, Postojna, Novo

TURIZEM

Organiziranih letalskih Izletov dvakrat dnevno v Benetke ln Rimini z Jatovim letalom C-402 B (na sliki) letos nismo realizirali, ker nismo uspeli pridobiti dovoljenja od italijanskih oblasti. (Foto: Sergio Gobbo)

mesto, Maribor, Velenje), ki so lepo urejena - z letalskimi lopami, poslovnimi prostori , delavnicami , skladišči , rezervoarji za gorivo itd. Ta letališča razpolagajo s sodobnim letališkim parkom ter ustreznimi kadri , ki so sposobni za sprejem letal in vodenje tujih pilotov. Ta potencial ostaja večinoma neizkoriščen, predvsem zaradi togih predpisov o zračni plovbi in premajhnega posluha za tovrstno dejavnost. Vedeti je namreč treba, da letalski turizem ni le prihod tujih turistov z lastnimi letali najavno letališče, temveč tudi možnost letenja na vsa športna letališča tudi na letalih, ki so v turističnem kraju, turistu je treba ponuditi možnost šolanja za pilota, panoramskepolete, letenje z jadralnimi letali na širšem območju , izvajanje padalskih skokov, organiziranje letalskih prireditev, tekmovanj, letalskih pokalov, nudenje vzdrževalnih storitev itd. Kdor izkoristi te možnosti, pridobi petične goste, ki prinašajo pomemben devizni priliv in ki zdaj le redk o pridejo k nam.

Letalski turizem ima v Sloveniji tradicijo . Začeli so v Slovenj Gradcu in na Lescah v zelo lepih krajih in za letalce zelo dobrimi in zanimivimi · pogoji za letenje. Turizem pa zaradi zelo restriktivnih predpisov o zračni plovbi, ki so za tujega letalca prevelika oziroma celo nepremostljiva omejitev, ni doživel razmaha. Odločno potezo v razvoju letalskega turizma je napravilo turistično gospodarstvo v Portorožu z izgradnjo turističnega letališča za splošno letalstvo. Gre zajavno letališče , odprto za mednarodni promet, s carinsko in pasoško kontrolo, ki razpolaga tudi z letalskim parkom za potrebe turizma. Letališče Portorož, ki je bilo zgrajeno in aktivirano tudi z vel ikim razumevanjem in pomočjo ljudi v federaciji in republiki, je že dokazalo, da je tovrstni turizem dejansko mogoč . Toda prave razvojne možnosti ima šele s prilagoditvijo predpisov o izvajanju zračne plovbe sodobnemu razvoju splošnega in športnega letalstva. Letalca in turista iz Evrope privlačijo naši kraji, gostoljuben letalski sprejem in naravne možnosti za letenje, odbijajo pa ga veljavni predpisi o letenju, ki so zanj, ki leti po Evropi, kjer velja kljub večjemu prometu precej svobodnejši režim letenja, nerazumljivo ozki. Za ilustracijo sta karakteristična članek v reviji Krila, kije prinesla pisanje gospoda J. J. Raymonda, predsednika švicarskega aerokluba in funkcionarja mednarodne letalske zveze, ter objavljeno pismo našega turističnega predstavništva v Švici. Za razvoj letalskega turizma moramo prilagoditi in posodobiti naše predpise, ki urejujejo zračno plovbo, v naslednjih smereh: JI S predpisi omogočiti VFR letenje (letenje v pogojih zunanje vidljivosti) tudi tujcu enako kot domačemu pilotu na športna letališča, ki so registrirana in vpisana v register z vsemi procedurami za letenje na teh letališčih. To letenje je treba omogočiti s posebnimi zračnimi potmi aJi pa (še bolje) določiti samo pogoje in restriktne cone, kakor imajo urejeno drugod. Seveda pa mora tuji letalec pred vstopom ali pred odletom iz našega zračnega prostora opraviti pasoško in carinsko kontrolo na mednarodnem letališču. 21 Omogočiti je treba šolanje in letenje tujcev na jugoslovanskih letalih splošne aviacije brez predhodne pridobitve posebnega soglasja zveznih organov. Dovolj bi bila priglasitev letenja teh letalcev pristojnim organom. Enako bi moralo veljati tudi za letenje tujcev v šolske ali športne namene na njihovih letalih v jugoslovanskem prostoru.

V septembru smo vkopali cisteme za 100.000 litrov kerozina ln pridobili lokacijsko dovoljenje za podaljianje VPS od 850 m na 1200 m. Dela se bodo pričela v novembru, letališče bo sposobno sprejemati letala do 50 potnilkih sedežev.

V letu 1983 smo pričeli z organiziranim lolanjem. Trenutno je na lolanju 12 domačih ln 2 tuja dliavljana. Tečaj do samostojnega letenja na C-172, ki traja 3 tedne, stane 90.000 din. (Foto: Sergio Gobbo)

3/ Jadralnim pilotom bi bilo treba dovoliti slikanje iz zraka za registracijo preleten ih obratnih t očk. Ob tem bi bilo treba določiti restriktne cone ali pa taksativno določiti tiste tocke, kjer je dovoljeno slikati. Vzporedno bi bilo treba določiti tudi ravnanje s takimi filmi . (Pri jadralnem letenj u predstavlja športni rezultat prelet določene razdalje, recimo Lesce - Maribor - N. mesto Lesce (302 km) v čim krajšem času . Daje pilot dejansko preletel obratne točke športno letališče Maribor in N. mesto dokazuje posnetek obratne točke) .

4/ Tujim padalcem in letalcem z ultra lahkimi letali ter tudi balonarjem je treba dovoliti izvajanje njihove dejavnosti brez posebnih poprejšnih soglasij, seveda v skladu s predpisi o izvajanju tovrstnih dejavnosti, ki veljajo za naše letalce. 5/ Za prirejanje mednarodnih letalski h turistično-športnih manifestacij je treba določiti preprostejše poti za soglasja, saj so te prireditve devizni priliv in obenem tudi možnost pridobivanja znanja in mednarodnih izkušenj naših letalcev. Vsaka taka prireditev je tudi afirmacija Jugoslavije, našega športa in turizma. Dopolnitve pozitivnih predpisov v nakazani smeri so po našem mnenju lahko izvedljive, saj ne uvajajo nobenih novih služb, organizacije ali podobnega. Po drugi strani ne bosta trpeli tudi varnost zračne plovbe in obrambna zaščita našega prostora, saj bi preletanje meje ostalo enako kot doslej. Po neobveznih pogovorih z visokimi predstavniki JLA je zašči t a pomembnih objektov zadovoljivo rešena z določitvijo restriktnih con. Vzporedno s prilagod itvijo predpisov se mora turistično gospodarstvo skupaj z vsemi letališči in z letalskimi športnimi organizacijami, upravniki let a li šč in letalskega parka še dodatno angažirati. Le

TURIZEM

ntL" 7 tako bo letalski turizem resnično zaživel. S sosednjo Italijo je treba rešiti način preletanja iz enega v drug zračni prostor. VOJKO STAROVIČ upravnik letališča Portorož

Sredstva SlS za letališko dejavnost

-------_~'

"",. 1'>0--

Promet letallAča Portorož hitro naraAča. Do konca septembra 1983 smo zabeležili 1124 prihodov letal. V enakem obdobju lani 680 letal. Na panoramskih poletih smo prepeljali 3374 potnikov. (Foto: Sergio Gobbo)

Po samoupravnem sporazumu med uporabniki in izvajalci letalskih uslug It Sloveniji se pri SlS za letali ško dejavnost vsako leto zbirajo sredstva po dogovorjeni prispevni stopnji. Ta sredstva so namenjena za varnostne objekte na letališčih za javni zračni promet. Z našo aktivnostjo in rezultati dela nam je uspelo iz teh sredstev letno dobiti 4,5% tudi za varnostne objekte na športnih letališčih , ki so ali bodo pomembni za širše družbene interese . Ob tej p,riložnosti se v imenu vseh športnih letalcev zahvaljujem za razumevanje SlS za naše probleme in za finančno pomoč na področju varnosti in razvoja športnega letalstva v Sloveniji. Z njihovo finančno participacijo smo rešili marsikateri problem, ki ga sicer ne bi. Konkretno so v letu 1982 prejeli od SlS 2,246.000 din: AK Bovec 650.000 din, AK LjUbljana 500.000 din , AK Bela krajina 506.000 din in DLC Novo mesto 590.000 din. V letu 1983 so ali bodo prejeli klubi 3,118.800 din : AK Ptuj 500.000 din, AK LjUbljana 500.000 din, AK Bovec 400.000 din, AK Trebnje 300.000 din , AK Postojna 500.000 din , ALC Lesce 318.800 din in ZLOS 600.000 din . Vsa ta sredstva so. ali bodo izplačana na osnovi predpisane dokumentacije kot participacija za realizacijo posameznih projektov. Sredstva so strogo namenska za varnostne objekte .. Koristimo jih za črpalke in cisterne za gorivo, za nove projekte letališč in za normativne akte športnih letališč. Vse predloge članic ZLOS obravnava PS ZLOS. Dokončno odloča 10 SlS in njena skupščina.

SE("O \ 'UE. 26. oktobra - L et.Jlo DHC·7 avstrijske druibe Tyro/ean, Jej je popoldne pristaJo naletaJilču Pon arol. pomeni novo poglavje v razvoju letaJiltiJ olJ zapuščenih solinskih poJjih. Pripeljalo je 48 avstrijskih turistov in kmalu za tem odletelo s skupino 46 potnikov, Jej so prejšnji teden pripotovali v Portarol z avtobusom. Na razmeroma majhnem mednarodnem letališču (steza je dolga le 850 metrov) je lahko pr;stw o Jc letalo k3tcgorije STOL (kanadske proizvodnje). Ici mu zadostuje 200 metrovpristajalne

steze. TaAa je skupina avstrijskih tun'stov prispt!/a;z Innsbruck.. v uri in l Om;nut namesto v osmih urah" koliknr hi potreboval avtohus. Ce bodo do prihcxJnjc sezone v Setovljah res podJJljWi stezo na 1{)()() alJ

/200 mclro\', bo Jeta/HoČe šc bolj obogatilo ponudbo ob<JJnega turizma. saj se 7.a t.Jrrerske prevoze v prihoonjem I('tu poleg 8l'stnj5ke dmibe zdaj ie zanima rudi ~vicarsk; Ooss Air Zurich. (B. S.. fOlO: Janez Puk .;',f)

Želimo, da bi SlS za letališko dejavnost to našo problematiko tudi v bodoče reševal s tolikšnim razumevanjem , VARNO LETETI. MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

10 let zmajarstva pri nas (poskus kratke zgodovine)

Dva mrtva v nesreel avstrijskega letala Pri Novem brdu blizu Prištine so 28. oktobra ob 7.30 našli razbitine potniškega letala s tujimi oznakami ter trupli pilota in njegove sopotnice. Štirisedežno letalo je upravljal avstrijski državljan, 36-letni Karl Ferdinand iz Gradca. Vzroke nesreče še preiskujejo. (Tanjug)

Spomladi letos je minilo deset let od prvega poleta z zmajem pri nas. Od prvega zmaja, ki je bil narejen iz letev za drvarnico in platna za prešite odeje, smo preko "štandard" in "odprtih" zmajev v teh desetih letih prišli do zmajev, za katere ni več problem jadrati v termiki in ki so sposobni nad grebeni naših hribov preleteti tudi skoraj sto kilometrov. Ob prvi okrogli obletnici bom poskusil na kratko opisati razvoj zmajarstva po tehnični in organizacijski plati. Prvega zmaja pri nas je (vsaj po meni dosegljivih podatkih) zgradil v Selcah v selški dolini Goljevčšek s tovariši. Bilo je zgodaj spomladi leta 1973. Zmaj je bil narejen na podlagi slik iz časopisov in revij. Konstrukcija je bila iz lesenih letev in prekrita s svilo. Zmaj je uspešno opravil nekaj skokov. Fantjeso vzletali in pristajali s pomočjo smuči. Po nekem takem skoku je zmaj pristal na drevesu. Njegov edini ohranjeni del - triangel iz ukrivljenega železa - je s pridom uporabil pri svojih poskusih Stane Krajnc, ki je v

jeseni tega leta zgradil drugega zmaja pri nas. Stane je bil malce bolj zagnan in leti tudi danes. Njegova prva konstrukcija je poletela spomladi 1974. Zmaj je imel že ogrodje iz aluminijastih cevi, prekrit pa je bil s svilo za dežnike. Namesto jeklenih so ga napenjale najlonske vrvi. Po današnjih merilih stvar sploh ni letela, saj je moral pihati skoraj orkanski veter, da si se odlepil od tal. Toda leteti se je vseeno dalo. Istega leta so se v Sloveniji pojavili tudi drugi zmaji in zmajarji. Naj naštejem samo nekatere: Šorn, Herlec, Rak in drugi: Zmaji so postajali vse bolj kvalitetni. Napenjale so jih jeklene vrvi, jadro pa je bilo že sešito iz "dacrona" Njihov kot planiranja je bil med 3 in 4, hitrost spuščanja pa okrog 3 mis. Sposobni so bili daljših poletov tudi z višjih hribov. V izredno dobrih pogojih se je dalo z njimi tudi malce jadrati. Ta tip zmaja smo imenovali štandard. Ker ga danes ne vidimo več na nebu, ga bom malo natančneje opisal. Bil je značilne deltoidne

ZMAJARSTVO

Na sliki nad naslovom: "Atandard" zmaj. slika zgoraj: zmaj druge generacije.

Letali awacs v Turčiji Dve izvidniški letali NATO tipa awacs sta prispeli v turško letalsko

oporišče

Ko-

nya, kakih 200 kilometrov južno od Ankare, in sta že izvedli poskusne polete. Uradni predstavnik turškega obrambnega ministra ni hotel ne zanikati ne potrditi te vesti. O tem so se v Bruslju dogovorili pred dvema letoma vokviru "prerazporeditve sil NATO" . (AFP)

oblike. Kot v njegovem nosu je bil med 80 in 90", kasneje tudi do 100°. Jadro je bilo napeto na ogrodje v značilnih lokih - popularnih "balonih ". Letvice v jadru so bile redek pojav, frfotanje in gube pa niti ne tako redki. Teža teh zmajev se je gibala od 10 do 18 kg. Letaine lastnosti so bile zelo skromne, pri večjih hitrostih je postalo letenje zelo nevarno, zmaj se je pri določeni hitrosti postavil na nos in strmo.glavil.

Počasi so začeli izdelo"valci zmajev odstranjevati s krila vso odvečno šaro in začeli vgrajevati vse močnejše in težje cevi. Jadra so postajala vse bolj napeta in brez gub in gUbic. V sprednji rob jadra so začeli vstavljati plastično folijo, ki je zagotovila res trd in lepo oblikovan profil. Pojavilo se je tudi dvojno jadro in letalne lastnosti so se zelo izboljšale.

Že leta 1975 pa je Stane Krajnc skonstruiral prvega "odprtega" zmaja. Ti zmaji so dobili ime po večjem kotu v nosu, kije bil od 100 do 120". Imeli so večjo vitkost in na koncih krila kratko cev, kije napenjala jadro in držala fiksno zvitje, ki je zelo pripomoglo k vzdolžni stabilnosti zmaja. Ti zmaji so bili mnogo boljši in varnejši od štandard zmajev, vendar pa so bili zahtevnejši za upravljanje. Spuščali so se od 1,5 do 2 mis, planirali pa 7 do 8. S temi zmaji se je pri nas začelo obdobje jadranja na pobočniku . Fantje so takrat začeH kupovati prve zmaje v tujini. Vse manj je bilo samograditeljev in pojavila so se tudi prva padala za zmajarje. S tem se je močno izboljšala varnost letenja . Leta 1977 so se pojavili pri nas prvi zmaji tretje generacije, ki so imeli zaokrožene zaključke krila, ki so jih napenjale letvice. Leteli so podobno kot zmaji druge generacije, le da so bili bolj okretni . Pojavili so se prvi zmaji, ki so imeli z aluminijastimi letvicami točno oblikovan profil.

izboljševanjem zmajev so napredovali tudi piloti . Najprej se je začel beležiti rekord v trajanju poleta. Fantje so veliko ur prejadrali na Šmarni .gori. Najprej je bil rekord 45 minut, nato 2h 20, pa 3h 50, 4h 20 vse do danes, ko je ta rekord čez 6h. Začela so se tudi prva tekmovanja: leta 77 republiško, leta 78 pa prvo državno prvenstvo obakrat v Dražgošah. Prva državna prvaka sta bila Ivan Rupnik in Peter Soklič v štandardnem in odprtem razredu.

Danes se zmaji

spuščajo

z manj kot 1

mis in planirajo okoli Il. Skladno z

Leta 1981 smo začeli tekmovati tudi v preletih in Tine Kos je na državnem prvenstvu prvi pri nas preletel 50 km. Začelo se je obdobje preletov, ki je doseglo vrhunec letos z državnim prvenstvom in nato s preleti naših reprezentantov na svetovnem prvenstvu in nato še doma. Viktor Vrošje letos trikrat preletel okoli 90 km. Najlepšije verjetno njegov prelet z Velike Planine čez Vršič do Bovca, pa tudi prelet z Golt do Rateč ni kar tako.

RtL410

ZMAJARSTVO

Obsodili sestrelitev letala Na dnevnem redu prve plenarne seje na 39. kongresu mednarodne organizacije letalskih prevoznikov (lATA), ki se je 24. oktobra začel v New Delhiju, se je znašla sestreli tev južnokorejskega potniškega letala in zbudila živahno polemiko. V ok viru osnutka resolucije o varnosti letalskega prometa so namreč predlagali, naj bi ta hudi incident ostro obsodili, saj je izgubi lo življenje 269 potnikov in članov posadke južnokorejskega letala. Toda predstavniki več arabskih držav so zahteva li , naj bi v osnutek resolucije vnesli tudi obsodbo hudega indicenta, do katerega je prišlo pred desetimi leti, ko so izraelski lovci sestrelili libijsko potniško letalo s sto potniki in člani posadke, ki je zašlo v izraelski zračni prostor, pa še vse druge podobne incidente. Na kongresu lATA ni sovjetskih predstavnikov. saj ZSSR ni članica te mednarodne organizacije. (Tanjug)

Zasilni pristanek Britanska zakonca sta debelo pogledala, ko sta na stre hi svoje hiše zagledala malo športno letalo. To je namreč

takoj po vzle-

tu z bližnjega letališča imelo težave in po naključju "sedlo " na streho stanovanjske hiše. Nikomur se ni nič zgodilo.

Zgoraj zmaj tretje generacije, spodaj današnji vrhunski zmaj

ZMAJARSTVO

Posnetki z Venere Sovjetska med planetarna postaja Venera 15, ki je 10. oktobra začela krožiti okoli tega planeta, imenovanega tudi Danica, je poslala na Zemljo prve radijskolokacijske posnetke delov Venerine površine, ki jih z Zemlje ni mogoče opazovati. V moskovskih znanstvenih krogih imajo to za velik uspeh v raziskovanju sončne ga sistema. Avtomatska postaja Venera 15 je opravila prve raziskave z radijskimi sondami. Na Zemljo je posredovala prvi "opis" polarnih delov Venere , ki obsegajo okoli milijon kvadratnih kilometrov. Na posnetku je opaziti velikanske kraterje, vzpetine, globoke prepade, terasaste predele, gorske masi ve in izbokline, velike en do dva kilometra. Vse toje dokazzapletenih geoloških procesov pri nastajanju rdečega planeta in je dragocen vir za proučevanje zgodovine ne le Venere , temveč tudi Zemlje. Venera 15 je v oktobru nekajkrat spremenila svojo pot ; njen e radijske so nde so tako lahk o ra ziskale še druge dele površine opazovanega planeta. H krati se še ena avtomatska mcdplanetarna postaja - Vene ra 16pripravlja, da razišče zvezdo Danico. (Po DELU)

lCeIL4 Poglejmo še, kako se je zmajarstvo razvijalo organizacijsko. Prvi začetki so bili seveda divji . Poskusi vključiti zmajarstvo v društvo za letalstvo in kozmonavtiko se nekako niso posrečili. Bilo je še prezgodaj. Nekateri so se vključili v Delta klub v Ljubljani kot sekcija. Tudi ZLOS je sklical leta 1976 sestanek zaradi organiziranja letenja v okviru ZLOS. Toda žal so vabili na ta sestariek ljudi, ki se niso bili pripravljeni ukvarjati s tem. Prvo samostojno društvo je bilo ustanovljeno 26. 8. 77 v Škofji Loki . Prva predsednica "LET", je postala Milica Mitič, tehnični sekretar in "duša" društva pa je bil Janez Zakrajšek. V naslednjih letih so se razvila tudi druga društva, tako da jih je danes v Sloveniji že devet . Leta 1979 so vsi takratni klubi sprejeli enotno kategorizacij o za vso Slovenijo. Izpite od takrat naprej polagamo pred enotno komisijo. Ker zaradi nesporazuma iz leta 1976 z ZLOS nekako nismo našli skupnega jezika, smo začeli januarja 1981 ustanavljati svojo zvezo. V aprilu tega leta smo bili kot dejavnost končno sprejeti v ZLOS . Jeseni tega leta pa je ZCVUP izdal na pobudo RSNZ prepoved letenja z zmaji zaradi nesreč, ki so se pripetile v tem letu . Izdelati bi bilo treba pravilnik za letenje z zmaji . Ta pravilnik, ki ga ni bilo, je društvom onemogoča l tudi članstvo v ZLOS . Pravilnik smo zmajarji napisali in uskladili z vsemi prizadetimi na republiški ravni ter ga junija 1982 poslali v Beograd . Mine leto, mine še prenekateri dan, odgovora ni, pisemce se je izgubilo. Tako na tem področju že dobri dve leti capljamo na mestu . Tako nekako smo zmajarji preživeli 10 let svoje zgodovine. Opravičujem se, če sem zagrešil kakšno nerodnost ali netočnost, popravite me, prosim! FRANKO JURIJ

Natančna

kOfija montgolfiere

~~~~!~r~~':' ~~~o~r,~ ~ ~~n~~~~~~~~;~;1;;~j;

sode/oyal tudi Belgijec Jean Donner. Njegov baJon je na'.nm. kopija legend.. rnc monrgolfiere. s toplim zrakom napolnjene,. balona bratov Jacqucsa-Erienna in Josepha-Michel. Monf80lfier. s katerim SO 2 J. novcmbr.a / 78.1 po/et~1i prvi ljudje. (Teleloro: OPA)

Varčni

Rolls Royce

Po podatkih, ki jih je dal v javnost Rolls Royce , so povprečno porabo goriva motorja 535 E 4 zmanjšali za 10 odstotkov. Poraba med križarjenjem je zmanjšana za 8,5 odstotka, med vzpenjanjem pa kar za 12 odstotkov. Omenjeni motor bodo po letu 1985 vgrajevali v letala B 757.

Iberia se spogleduje s poslovnezi Španski državni letalski prevoznik Iberia bo za prelevitev v prevoznika poslovnežev porabila 24 milijonov dolarjev.Kot je znano, se je Iberia doslej ukvarjala samo s prevozom turistov. Odločitev je sad dejstva, da je Španija sprejeta v evropsko skupno tržišče, zaradi česar naj bi se število poslov nih potnikov (recimo v A'nglijo) povečalo za tretjino.

Napaka v stranišču? FAA bo v kratkem zahtevala nujen pregled mot o rjev za izpiranje s tranišč v vse h letalih ameriške proizvod nje . Preiskava se je začela po požaru v kanadskem DC9, ko je izgubil o žiVljenje 23 ljudi . Ugotovili so, da je treba vzroke ognja iska ti na električni napeljavi v toaletah . Motor za izpiranje stranišča se je med pos ku si pregreval v polovici primerov .

Meteorologija za letalce Poveljniško letalo preselili v notranjost Letalo, ki naj bi ga ameriški predsednik uporabil, če bi prišlo do jedrskega spopada, kot poveljniško mesto, bodo iz Washingtona premestili v notranjost ZDA. "Utegnilo bi namreč priti do napada sovjetskih jedrskih podmornic," piše danes l.Imeriški dnevnik Washington Post. Časopis poudarja, da predsednik v primeru takega jedrskega napada ne bi mogel uporabiti letala na letališču v vzhodnem delu· Washingtona. Posebej izdelan boeing 747 že nekaj let stoji v letalskem oporišču Andrew v bližini glavnega mesta. (Tanjug)

METEOROLOŠKI KOTIČEK ZA LETALCE ZNAMO BRATI METEOROLOŠKE KARTE? Del meteorološke dokumentacije za planirani let letala so meteorološke karte. Da bi malo osvežili spomin, bomo v naslednjem sestavku o njih povedali nekaj besed. Meteorologi sprejemajo na posebnih sprejemnikih (faksimilnih aparatih) poleg ostalih kart, ki jih potrebujejo za redno delo, tudi posebne karte, ki služijo le v pomoč aviaciji. Pri teh kartah ločimo: višinske karte za vse standardne pritisk ove ploskve 850 mb, 700 mb, 500 mb, 300 mb, 250 mb in 200 mb (namesto enote mb - milibar se danes uporablja enota hpa - hektopascal), karto maksimalnega vetra in višine tropopavze, karto značilnega vremena - SWC karta (Significant weather chart). Na višinskih kartah imamo izrisane izohipse (linije, ki povezujejo točke · enake višine standardne pritiskove ploskve). Razdalja med posameznimi izohipsami je podana v gpm - geopotencialnih metrih. Na kartah zasledimo črke H in L, ki označujejo središča visokega (H-high) ozr. nizkega (L-Iow) pritiska. Temperatura je označena v stopinjah Celzija.

Veter nam označujejo puščice z vrisano hitrostjo v vozlih (knotih) Npr. : ' y - pomeni veter iz smeri 240 jakosti 30 kts ~ pomeni veter iz smeri 050 jakosti 65 kts Opozarjam, da so karte prognostične in veljajo le za krajše časovno obdobje (od 6 ur do 12 ur, le redko do 18 ur). Na žalost so karte, ki jih zadnje čase dobijo v roke letalci, slabo pregledne (vzrokov je več - od slabega sprejema kart do slabih fotokopirnih strojev), zato je dobro pomniti, da so v območju zgoščenih izohips vetrovi močnejši. Na 300 mb (300 hpa) karti nekateri evropski centri , ki emitirajo te karte npr.: Frankfurt, rišejo še izotahe - linije, ki povezujejo točke enake jakosti vetra - običajno s črtkano črto. Pravilo, da piha veter na višinah, kjer ni trenja, vzporedno z izohipsami pa seveda vsi poznamo. Primere vseh navedenih kart si lahko ogledate na slikah od slike št. 1 do slike št. 4. Karta, ki nam podaja višino tropopavze (tropopavza je prehodni sloj med troposfero in stratosfero), ima višino podan o v stotinah feetov - npr.: 387 pome-

METEOROLOGljA

Novi prostori za Elanov tozd Plastika 15. o kt obra so v begunjskem Elanu odprli nove proizvodne prostore za to zd Plastika, s čim e r bodo lahko že v prihodnjem letu proizvodnj o plovil , jadralnih letal in avtomobilskih delov vrednostno p oveča li za okoli 60 odstotk ov, predvsem na ra čun izvoza. Po leg sedanjih 88 bo do bilo delo še 42 ljudi . Novi prostori so po membni tudi zaradi tega, ker bodo v njih izdelovali tudi večja plovila in pov eča li izdel avo letal s štirih na ose m letno, kar zdaj v premajhni h prostorih na F ortuni ni bilo m o go če . Prosto re, 4450 kvadratnih metro v, so dogradili v sla bem letu dni, skupaj z obratnimi sredstvi pa je stala nal ož ba 270 milijonov dinarjev. Elanu so pri tem poagali še Ljubljanska banka TB G orenjska Kranj , let a li š če Brnik in SGP G rosuplje. Po DELU)

Primer višinske karte 850 hpa in 700 hpa, ki jo je izdal AFC Frankfurt za 6. oktober 1983 ob 18 GMT

ketL,4'3

ni 38700 feet a li 11610 metrov, območje maksimalnega vetra pa nam kaže debelejša črta s puščico, na kateri so oznake, ki pomenijo višino, s mer in jakost maks. vetra. Npr.: 340:260/ 110 pomeni , da je maks. veter na FL 340 (nivo leta 340) iz smeri 260 jakosti 110 kts . Na karti zn a čilnega vremena - SWC karti (Significant- weather chart) zasledimo vse za letalstvo pomembne značil nosti in pojave na višinah od FL 50 vse do FL 450. S polno črto so izrisana obrobja oblačnih sistemov . V njih se ločijo debeleje iz-

10 ,'n'

-, II

-o

1<;

" 10

"lH ......, l b

ri sa ne tople fronte , hladne fronte in o kluzije . Z znaki4in 'smo opozorjeni na o bm o čje turbulence in zaledenitve . Znak Ra za nevihto avtomatsko vsebuje oba znaka. V kvadratnem okviru imamo podano višino O°C (nuIte izoterme). Debelina oblačnega sloja oziroma njegovo spodnjo in zgornjo mejo nam pove ulomek dveh števil - npr.: 200/30 - 30 pomeni spodnjo mejo (bazo) oblakov, zgornja številka 200 pa vrh oblakov. Pouda rjam še enkrat, da so vse višine podane v stotinah feeto v! S prekinjeno

ntLII14

METEOROLOGljA

Letalski manevri zalivskih držav Kuvajt in Saudska Arabija bosta začela skupne letalske manevre, kot predvideva vojaško sodelovanje med državami članicami sveta ob Zalivu. Namestnik vrhovnega poveljnika oboroženih sil Združenih arabskih emiratov šejk Binzaid Al Nahajan je izjavil, da se bo "takšno vojaško sodelovanje nadaljevalo na temelju nadrobno pripravljenih načrtov, katerih cilj je ustanoviti skupno vojaško poveljstvo na tem območju." Dejal je tudi, da bodo Oman in Združeni emirati imeli letalske vojaške vaje, medtem ko bodo sk upni manevri drugih štirih držav članic sveta Zaliva potekali, ko se bodo končali prejšnji. (KUNA)

črto so označena območja CAT (clear air turbulence) turbulence čistega ozračja. Besedne" okrajšave v oblačnih območjih pomenijo SKC - c\ear - jasno SCT - scattered - delno oblačno (118 do 4/8) BKN - broken - pretežno oblačno (5/8 do 7/8) OVC - overcast - prekrito (8/8) L YR -layer or layered - sloj ali slojast Naslednje okrajšave se nanašajo na CB (kumulonimbuse). ISOL:'" isolated - izoliran, osamljen f\:

!\. Ar ~ F

.'.....

N(-,HUH

f\ ( " () 1(;. _,,:-.)1 1.~1 . 50" 0 HPA'--." ' '9 '" '\. '-,

s,- r (f)

~f4

, ",<1'1'

) - Il

- 13

Letalska nes- 9°"",-,,u----,'~ ~~i~)~.-rh-i:trl~ reča v Burmi 21 i t-.

(AFP)

Primer vilinske karte 500 hpa in 300

hpa

Navajam še nekaj okrajšav, ki se redkeje uporabljajo. CLD - cloud - oblak DUC - dense upper cloud - gostejši zgornji sloj oblakov CUF - cumuliform - kumulufikacija (oblaki se razvijajo v kumuluse)

r''A-t o

Na nekem letališču na severovzhodu Burme se je 10. oktobra zrušilo dvomotorno letalo. V nesreči je izgubilo življenje devet ljudi, pet pa je bilo ranjenih. Letalo je strmoglavUo le minuto po vzletu z letališča v bližini burmansko-kitajske meje, piše lokalno časopis je, ki pa ne navaja natančnejših podatkov o vzroku nesreče.

OCNL - occasional - občasen (dobro razdvojeni CB) FRQ - frequent pogost (skoraj neprekinjeni CB) EMBD - embedded - vsebujoč (v slojih drugih oblakov imamo maskirane (kumulonimbuse).

",. 1

I.J·J J / ....

Afe fRANKfURT r "

rr w

'o -

ZO " -'

f' MV

(rt

10 1

METEOROLOGIJA

Primer vi!inske karte 200 hpa in karte, ki podaja tropopavzo ln vl!lnskl veter AFe FRANKFURT FIXED

TI~E

PROG CHART

SIGN WEATHER(fl 50 - 450 )

Primer karte 'značilnega vremena

~L415

STF stratiform stratifikacija oblakov INC - in cloud - v oblakih JTSTR - jet stream - močan zračni tok CNS - continuous ..-: zvezen LOC - locally - lokalen COT - at the coast - na obali MON - above mountains - nad hribi WDSPR - widespread - razprostranjen FCST - forecast - prognoza, napoved OBS - observed - opazovan FIR - flight information - področje letalskih informacij BTN - between - med, vmes BL W - below - spodaj, pod CA VOK - ceiling and visibility OK baza oblakov in vidnost sta boljši od predpisane vrednosti NOSIG - no significant change - ni bistvenih sprememb (TREND progn .) GRADU gradu al postopen (mišljeno na spremembo v meteorologiji) RAPID - rapid - hiter, nagel TEMPO - temporary - občasno INTER - intermittent - kratkotrajna pogosta sprememba PROB - probability - verjetnost (v meteoro logiji izražena v % ) INTST - intensity - jakost NC - no change - brez sprememb MIRAN FERLAN 61231 Ljubljana C. Štuparja 3

VII. republiško prvenstvo akrobatov Zbor tekmovalcev pred razglasitvijo rezultatov (slika nad naslovom)

Po športnem koledarju ZLOS bi moralo biti prvenstvo koncem junija, zaradi novega termina JAR in premajhnega števila prijavljenih pa je bilo prvenstvo izpeljano od 9. do Il. septembra. Kljub preložitvi pa je na prvenstvu tekmovalo vsega šest pilotov iz ZLOS, izven konkurtnce pa po eden iz Beograda, Zadra in Zagreba. Povrh vsega tekmovanju ni bilo naklonjeno tudi vreme . Edini tekmovalni dan je bil 10. september. Po otvoritvi prvenstva je bil na sporedu obvezni znani sestav ("B" program državnega prvenstva). Za,adi nizke oblačnosti so morali tekmovalci program na polovici prekiniti, se ponovno povzpeti na razpoložljivo višino in dokončati. Nič

GENERALNI PLASMAN l . Škrlec Matija 2. Kolarič Igor 3. Ličer Benjamin 4. Lajovic Franc 5. Vaupotič Maks 6. Polenec Janez

AK Ljubljana AK Ptuj OLCPortorož ALC Lesce AK Ptuj ALC Lesce

Skupaj Obvezni 6.8 18,2 2.389,6 6.617,9 2.568,3 6.613,3 2.454,4 6.378,6 2.411,9 4.008,3 1.373,3 1.379,7 1.379,7

Prosti 4.428,6 4.049,6 4.158,9 3.966,7 2.635,0

7.032,5 6.167,6 3.278,3

4.604,4 4.061,9 2.252,4

IZVEN KONKURENCE l. Bivic Borivoj 2. 3.

Bagarič Ivan Popovič Miloš

AK Zadar (RV) AK Zagreb AAKBeograd

2.428,1 2.105 ,7 1.025,9

boljši pogoji niso bili popoldne, ko so morali tekmovalci pokazati prosti sestav. Nedelja se je pričela z dežjem, ko je nehalo deževati, pa je veter onemogočil tretjo disciplino tekmovalnega programa: obvezni neznani sestav. Tako je bilo prvenstvo zaključeno z dvema disciplinama. Pred proglasitvijo zmagovalcev po disciplinah in v končnem seštevku doseženih točk so tekmovalci tekmovali še za nagrado pokrovitelja prvenstva tovarne LI PA iz Ajdovščine v " atraktivnem programu". V slabih vremenskih pogojih je bil zmagovalec tudi tokrat Matija Skrlec iz Ljubljane. Nagrada - gugaini stol bo prišla prav za trening v zimski sezoni .

PRVOPLASIRANl V DISCIPLINAH A.OBVEZNIZNANIPROGRAM 1. Kolarič Igor (AK Ptuj) 2.568,3 2. Ličer Benjamin (OLC Portorož) 2.454,4 3. Lajovic Franc (ALC Lesce) 2.411,9 B. PROSTI PROGRAM 1. Škrlec Matija (AK Ljubljana) 4.428 ,6 2. Ličer Benjamin (OLC Portorož) 4.158,9 3. Kolarič Igor (AK Ptuj) 4.049,6

MOTORNO LETENJE

"etu, 17

Zmagovalci republiškega prvenstva akrobatov Skrlec, Kolarič ln Ličer

Priznanja je podelil podpredsednik PS ZLOS Janez Bauman .

Obvezni znani program. za katerega je mogoče v osemnajstih figurah zbrati 300 točk

Zmagovalec atraktivnega programa Skrlec preizkuša ..akrotrenažer"

XII. jadranski padalski pokal Opatija 1983 JPP je bil od 17. do 25 septembra 1983 v Opatiji in na letnici na otoku Krk.

Tekmovanja se je udeležila ekipa SFRJ. ekipa ZS Hrvaške pod imenom Jug os lavija Il in en posam ezn ik. Ekipo so sestavljali: Dušan Intihar ALC Lesce, Branko Mirt, ALC Lesce, Bogdan Jug, ALC Lesce, Uroš Šumar, AK Novi sad, Roman Božič, ALC Lesce Trener ekipe: Medven Srečko Kot posameznik je sodeloval na tekmovanju Dušan Frank v sestavi ekipe, kot povabljenec organizatorja, katerim je ALC nudil tehnično pomoč z elektronsko ničlo in video sistemom. Na JPP smo računali na kak vidnejši rezultat predvsem v klasičnih disciplinah, ker smo prav na tem področju delali celo leto oziroma delamo že več let z ekipo. Rezultati: Bulent Georgee 2. Runjancev Boris Bučnev Vladimir 3. Božič Roman 5. Mirt Branko 6. 15. Frank Dušan 16. Jug Bogdan 18. Intihar Dušan 22. Šumar Uroš 1.

Turčija

SSSR I SSSR I YU YU YU YU YU YU

O O O O O 18 15 23 2

I O O O O O O O 1 O O O 2 O I O O O 4 O I 7 3 O O I O 5 O O 2 7 O I O 6 I 5 O 2 7 O 6 42 2

I I ]

4 II 24 25 37 59

Skoki na cilj so bili izvedeni v središču Opatije, na mestno plažo Slatino . Cilj je bil vsekakor atraktivno izbran in tudi število gledalcev je bilo izredno veliko. V posamični konkurenci skokov na cilj je bilo izvedenih 6 skokov. Naši tekmovalci so dosegli pričakovani rezultat. Roman Božič se je do predzadnjega skoka potegoval za l. mesto in ima v skupnem seštevku 5. "nul" in 4 cm. Zasedel je 5. mesto, na 6. mestu pa je Branko Mirt, ki je imel izredno smolo v četrtem skoku, ko sta se zaradi turbolentnega vremena znašla v isti višini z Božičem . V tem skoku je udaril 7 cm, skupno pa jih je imel Il. Ostali naši tek movalci so vsi naredili napako v prvem skoku, ko je bilo izredno turbolentno. Veter je pihal po pobočju proti morju in za hoteli oziroma hišami na obali se je pojavilo turbolento ozračje, ki je vplivalo na ta prvi skok. Intihar je v tem skoku nabral 23 cm od skupno 37, Jug IS od 25. V skupinskih skokih na cilj so šteli v plasman samo 3 skoki in zaradi prvega

PADALSTVO slabega skoka smo zasedli tu 3. mesto z rezultatom 62. cm. Razlog prvega slabega skoka sem že navedel, lahko pa še dodam, da lahko delno krivdo naprtimo tudi padalom, ki so v taki atmosferi izredno nestalbiina . Rezultati: 1. SSSR; 8 4 O 12 2. Turčija 20 4 4 28 3. YU 38 9 15 62 Figurativni skoki so bili izvedeni na letališču Krk . Izvedeni so bili trije skoki in sicer levi mešani, desni mešani in desni komplet. V tej disciplini je prišla do izraza premoč sovjetskih padalcev, izredno pa smo lahko zadovoljni z rezultatom Bogdana Juga, ki se je edini od vseh ostalih tekmovalcev uspel vriniti med tekmovalce SSSR (na 6. mesto) . Rezultati: 1. 2. 3. 6. 10. 13. 14. 21.

Dino Artur SSSR yšmajev Niki SSSR Sk!lropat Sergej SSSR Jug Bogdan YU Intihar Dušan YU Božič Roman YU Šumar Uroš YU Mirt Branko YU Frank Dušan YU

6.1 6.56 6.73 6.46 6.43 7.06 6.96 6.43 7.26 7.73 7.50 7.40 7.73 8.23 9.43 8.60 8.06 8.73 8.86 8.53 8.66 8.36 9.06 8.76 9.86 10.23 10.20

19.39 19.95 21.28 22.63 25.39 25 .39 26.05 26. 18 30.29

V klasičnih disciplinah je v generalni uvrstitvi ekipa Jugoslavije zasedla 2. mesto za ekipo SSSR 1. To je vsekakor velik uspeh naših padalcev na tem tekmovanju, saj če pogledamo generalno uvrstitev posameznikov, imamo med prvimi desetimi tekmovalci uvrščene le sovjetske in naše padalce: Dino Artur SSSR 10 I. 2. Bučnev Vladimir SSSR 34 3. Runjancev Boris SSSR 65 Božič Roman YU 125 6. 8. Mirt Branko YU 232 Jug Bogdan YU 292 9. 15 . Intihar Dušan YU 424 17. Šumar Uroš YU 653 Kot za nimivost naj navedem še to , da je Rom a n Božič v generalnem plasmanu posameznikov uvrŠČ C l1 pred Nikolaja Ušmajeva, nosilca medalje z zadnjega svetovnega prvenstva. Na likovne skoke se ni smo dosti pripravljali in zato je tudi rezult at temu primeren. Nastopili smo v pos ta vi: Božič, Mirt, Intihar in Bogdan Jug. Ta disciplina potrebuje za doseganje rezu ltatov resen trening ekipe, katera mora biti vigrana in mora trenirati dalj časa skupaj. Naši fantje so izvedli letos vsega skupaj okoli 30 skokov RW, zato se niso mogli resneje meriti z ostalimi ekipami:

Rezultati: 4 6 7 SSSR I 66 23 555 SSSR II 5 20 Norveška 4 443 15 120 YU 3 6 Nastopilo je 7 ekip. V likovnih skokih s kupolo pa niso imeli fantje v letošnjem letu takorekoč nobenega treninga in tudi pri teh skokih smo namenili večji del pozornosti varnosti, kot pa rezultatom, ki so temu tudi primerni. Ekipa Jugoslavije je nastopila v postavi Božič, Intihar, Jug in Mirt. Rezultati: 1. Avstralija 16 14 30 2. SSSR I 3 3 6 3. SSSR II 3 3 6 4. YU I O I Posebna disciplina JPP je b il tudi skok v vodo. Ekipa Jugoslavije je nastopila z dvema tekmovalce,!11a : in to Bogdanom Jugom in Urošem Sumarjem. Razlog za nenastopanja ostalih naših tekmovalcev je bil pomanjkanje padal, saj padala s katerimi skačejo, niso sposobna prenesti še dodatne obremenitve skoka v morje (sol), ker so že tako a li tako v zelo slabem stanju, od AK Reka pa nismo dobili pomoči v padalih PS - 06, za katera smo jih zaprosili. V skokih na vodo je zmagal Bogdan Jug pred sovjetskimi tekmovalci. Izvedel je dva skoka, ker je bil v prvem oviran od čo ln a, ki je pobiral padala iz morja (slaba organizacija - nekoordinirano delo zemlja - zrak). V ponovljenem skoku je potem dosegel realni rezultat. Uroš Sumar je nastopil s padalom, katerega je posodil AK Reka in dosegel povprečni rezultat. Ostali naši tekmovalci (Mirt, Intihar, Božič in Frank) so bili diskvalificirani, ker so skočili na kopno . O tem dogodku prilagam posebno poročilo, Z nastopom naše reprezentance na JPP smo lahko popolnoma zadovoljni in fantje so to tudi dokazali z zavzet im delom in rezultati. Trener padalske reprezentance SREČKO MEDVEN 1. 2. 3. 5.

••• Drago vzdrževanje Stroški letalskih prevoznikov za tehvzdrževanje nenehno naraščajo. 60 svetovnih letalskih družb, med katerimi so napravili anketo, je leta 1982 porabilo za vzdrževanje in popravila letal 9,1 milijarde dolarjev. nično

JADRALSTVO

UfLl'20

Ekvivalentna in indicirana hitrost jadralnega letala Bolivijska vojska vzpostavila redni promet Na ukaz bolivijske vlade so enote kopenske vojske in letalstva 25. oktobra zasedle vsa civilna letališča v državi in vzpostavile redni promet , kije bil prekinjen zaradi splošne stavke osebja na 32.letališčih v državi. To je bilo prvikrat, da je vlada predsednika Silesa Suaza uporabila pri razbijanju stavke vojsko. (Tanjug)

Venera-16 v Venerini orbiti MOSKVA, 14. oktobra - Druga sovjetska avtomatska medplanetna postaja Venera-16 se je danes vtirila v orbito okrog Venere in postala njen umetni satelit , poroča agencija TASS. Venera-16 je opremljena s podobnimi znanstvenimi napravami kot Venera-15 , ki je že od ponedeljka v Venerini tirnici. Medplanetno postajo Venera-16 so izstrelili 7. junija. Podatki, ki jih pošiljata obe postaji v kontrolni center, bodo obogatili znanstvena spoznanja o površini in ozračju tega planeta.

Brzinomeri, kijih uporabljamo na jadralnih letalih, so zgrajeni na pravilu aneroidne barometrske komore , katere notranjost je povezana s skupnim pritiskom , ki ga ustvarja Pitotova cev, okoli komore pa deluje statični pritisk, ki obkroža tudi samo letalo. Brzinomer torej kaže razliko med skupnim (pJ in statičnim (P st) pritiskom. Pri odlično izvedeni instalaciji brzinomera bo razlika med pritiski pri majhnih hitrostih po znani Bernoullijevi enačbi: I 6P=P s -P st~2P V2 (a) Dimenzionalno: I p "2 V2 = [M . L- 3 • U . r 2] =

= [M . L-'. T -2] = pritisk

dinamični

pritisk

zračnega

iz (a)

(dejanska - prava hitrost) Brzinomer je kalibriran na ustrezajočo gostoto zraka na morski gladini (označujemo jo ZP6). Domnevajmo, da leti jadralno letalo z dejansko hitrostjo V (m/sek) v odnosu na zrak z gostoto p, potemje pripadajoči aerodinamični pritisk podan z enačbo "a". Predpostavimo, da je ta razlika v pritiskih uporabljena za gibanje mehanizma brzinomera, potem je odčitavanje hitrosti na instrumentu ek vivalentno hitrosti VE' Izračunamo jo pod pogojem, da je gostota zraka po = 1,226 kg/cm 3 z I 2

2" po

6 P=

Vrednost za gostoto p izračunamo iz izmerjene temperature in pritiska . Na podlagi izmerjene razlike v pritiskih 6p lahko izračunamo hitrost jadralnega letala V. Izraz Y2 p V2 ime-

nujemo toka.

V=V2~P

V lO

(b)

Obe enačbi"a 10 "b" izražata enako razlik o v pritiskih 6 p, zato jih pišemo:

1.2PV

-2poVE s tem pa je definirana ekvivalentna hitrost (E. A. S. - equivalent air speed)

iz Pitod.T1

.tat16D1 priti.k na j aualn_ ;tetalu

na jadralnem letalu

1.'&.5.

ra:tL421

JADRALSTVO . D1agraa pos101jate napake

ralnim letalom. Potrebno je izdelati diagram "pozicijske napake", ki jo predstavlja E. A. S. kot funkcija od 1. A. S. V ta namen vzporejamo hitrost brzinomera 1, ki je vgrajen v letalo, s hitrostjo, ki jo kaže brzinomer II (kontrolni), ki sprejema statični pritisk iz posebne, zajadralnim letalom vlečene sonde (V. S. glej slike). Način vgradnje preizkusnega sistema je prikazana na sliki 1. Dolžinacevčice, na katero je priključena vlečena sonda, mora znašati približno dva razpona krila letala. Pozicijska napaka (P. E. C. - position error corection) predstavlja odvisnost E. A. S. od 1. A. S. (to je diagram A . E. c.) nasproti 1. A. S. V tem primeru je E. A. S. algebraični seštevek 1. A. S. in P. E. C. Pri jadralnih letalih je P. E. C. ponavadi pozitiven .

/ 'o,

/ /

/ 400

/ 40

V so

400

1;<0

1t.J

160

-180

2.!)0

l20

/.A.5. limi!' / V E = V'"V

rIJ po

V E= VVa

Raketna vojna Titograjska tovarna, ki edina izdeluje rakete proti toči , je naročnikom sporoči

la, da se bodo v prihodnjem letu tovrstni izstrelki podražili za 40 odstotkov, pa še naročiti in tudi polovico vsote je treba plačati še letos. Zato se v nekaterih slovenskih o bčinah zavzemajo, da bi tudi pri nas izdelcvali (cenejše) rakete proti toči, kar pa bi morda utegnilo močno zaplesti celo ženevska pogajanja. (Pa še to - DELO)

Količnik p/po = a, ki ga imenujemo "relativna gostota", in predstavlja odnos med gostoto na relevantni višini leta in gostoto na morski gladini. ZVE označujemo ekvivalentno hitrost jadralnega letala, ki bi jo pokazal brzino mer, če ne bi imel pozicijske napake . Dejansko (resnično) hitrost V je mogoče izračunati samo iz ekvivalentne hitrosti, če je znana lokalna gostota zraka. Dejansko hitrost označujemo s T . A. S. (true air speed) in predstavlja hitrost letala v odnosu na zrak, v katerem leti letalo. Pri a= 1 sta dejanska in ekvivalentna hitrost enaki . Indicirana hitrost VI (1. A. S. indicated air speed), ki jo kaže brzinomer , se razlikuje od ekvivalentne hitrosti zaradi netočnosti pri sami izdelavi mehanizma brzinomera in napak v pritiskih, uvedenih iz Pitot cevi in statičnega sistema. Napako instrumenta je mogoče odstraniti samo s proceduro kalibriranja pri preizkusnih poletih z jad-

Pri polari hitrosti jadralnega letala so ~mljivo hitrosti razumljivo ekvivalentne. Če označimo hitrost zgubljanja višine jadralnega letala z Vz' potem bo znašala ekvivalentna hitrost zgubljanja višine V z. Tako krivulja sposobnosti jadralnega letala (polara hitrosti) predstavlja odvisnost V ZE od V E'

va.

Tabela gostote zraka po 1. S. A. Nadmorska Gostota zraka (m)

a = pipo

o 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000

1 0,9074 0,8215 0,7420 0,6685 0,6007 0,5383 0,4810 0,4285 0,3~05

0,3367

0,9526 0,9064 0,8614 0,8176 0,7751 0,7337 0,6936 0,6546 0,6168 0,5802

Primer izračuna: Jadralno letalo leti 8.000 mvisoko s hitrostjo 210 km/h. Koliko znaša dejanska hitrost letala v odnosu na zrak po standardnih pogojih? V = VE/Va = 210/0,6546 = 321 km/h

Dr. inž. BORIS CIJAN

JADRALSTVO

Privlačno V KOlumbi,'i strmoglavi o letalo V bližini kolumbijskega mesta Fundacion je 10. oktobra strmoglavilo letalo, v katerem je bila marihuana, namenjena ameriškim uživalcem mamil. Življenje je izgubilo sedem ljudi, med njimi pet Američanov. Kot poroča časopisna agencija EFE, je predstavnik kolumbijske policije dejal, da gre za letalo tipa douglas DC-6, v katerem je bilo več kot 15.000 kilogramov marihuane. Po prvih ugotovitvah je odpovedal eden izmed motorjev, letalo pa je nato zaradi preobremenjenosti strmoglavilo. Kolumbijske oblasti so pozvale ameriške, naj pošljejo svoje strokovnjake, ki bodo sodelovali v preiskavi.

Upravnik AK PosoBogo Bajc

čje

nebo nad Bovcem

Drugi jadralni tabor, namenjen alpskemu letenju, v katerem se je v štirinajstih dnevih izmenjalo natančno dvajset jadralnih pilotov, je po mnenju večine jadra1cev uspel. Zaradi treh deževnih dni število preletenih ur ni bilo posebno veliko, kljub vsemu pa so dosegli osnovni namen tabora - še bolj se je utrdilo spoznanje, da je športno letališče v Bovcu izredno dobro izhodišče za alpsko jadranje ob skorajda vseh vremenskih razmerah. V času, ko sta Slovenijo prešli vsaj dve izrazitejši vremenski spremembi in ko na drugih slovenskih športnih letališčih ni bilo pravih možnosti za jadralno letenje, je bilo v Bovški kotli ni kar živahno. Štiri jadralna letala, po dva sta cirrusa in DG-100 Elan, so bila ob vsaj minimalni možnosti zajadranje vselej v zraku, ob termično izrazitejših dnevih pa so jadraIci izkoriščali vzgornike v območju celotnega Triglavskega narodnega parka. Ob prav vsakem vetru, ob različnih variantah zahodnika ali pa severnika, so se ob Polovniku, Javorščku ali pa Svinjaku odpirala izhodišča za nadaljnje korake v zračni svet JUlijcev. Seveda so imeli jadra Ici , ki so že lani nabirali izkušnje na tem taboru, prednost, saj zahteva jadranje v alpskem svetu kar dobršno mero izkušenosti, poznavanja terena, nemalokrat pa tudi dobrih živcev. Tako so mlajši piloti še bolj tipali ob vrhovih v bližini letališča, drugi pa so svoj življenjski prostor razširili tja do Kranjske gore, Bohinja in Tolmina. Med najaktivnejšimi sta bila Boštjan Vovk in Sandi Grdešič, ki sta opravila nekaj takih krajših preletov v opisanem trikotniku. Zanimivo Je bilo predvsem spoznanje, da so ob močnih jugozahodnih vetrovih

gorski grebeni ka r prepreženi z ,.valovni mi " vzgo rniki, ki sicer niso segali prek 3200 m višine. Seveda pa to še ne pomeni, da je na tej višini tudi zgornja meja, do katere je mogoče prodreti zjadrainimi letali. Zagotovo se v tej smeri odpirajo še lepe možnosti višinskega jadranja, seveda pa bo treba prave točke še poiskati. V dveh ali treh ugodnih dnevih v zadnjih dveh letih, ko so se Ljubljanča ni srečali z valovi, prav gotovo niso dobili popolne slike. Podobne možnosti so se odpirale tudi ob močnejših severnih vetrovih. Izhodiščna točka za pobočno jadranje je bila izredno ugodna lega Polovnika, vleka do mesta odpenjanja na višini 350 m pa tudi ni trajala več ko minuto in pol. Ob običajnih termičnih dnevih pa jadralna letala niso več vlekli v pobočja, saj je bilo v neposredni bližini letališča nekaj močnih vzgornikov. Bogo Bajc, upravnik posoškega aerokluba, ki si bo že letos, pod okriljem Alpskega turističnega centra Bovec, uredil prve pokrite objekte ob letališču, je bil ob tako raznolikih možnostih jadranja izredno navdušen: "Upam, da bo kmalu zaživela letalska dejavnost aerokluba v Bovcu , saj bi tako najlažje raziskali vse možnosti alpskega jadranja. Menim tudi, da bi ob primerni organiziranosti letalske dejavnosti ponudili to aktivnost tudi turistom in Bovec, ta biser ob Soči, obogatili še z eno športno rekreativno dejavnostjo. Bovec bi tako ob lepih možnostih za kajakaški šport, ribištvo, izletništvo, pozimi pa smučanje, ponudil gostom še eno izredno zanimivo dejavnost. " Najbrž aeroklub v Bovcu še nekaj časa . ne bo zaživel, saj se bo treba prej posvetiti vzgoji lastnega naraščaja , tako da bo intenzivnejše let~nje bolj odvisno od naključnih akcij . Zal pa je treba reči, da piloti aerokluba iz Ajdovščine in Nove Gorice to letališče vse premalo izkoriščajo, v pogledu možnosti turistične ponudbe, kot tudi običajnega športnega jadranja. Letos sta se ljubljanskim jadralcem tudi dva pilota aerokluba iz Vrhnike. Jože Keršič, ki je letel v drugem delu akcije in ni bil deležen boljšega vremena, pa je vseeno z navdušenjem govoril o letenju v tem predelu Alp : "Od današnjega jadralnega pil ota , ki ima na voljo dobro letalo, zahtevamo vsestpriključila

JADRALSTVO

mtL~23

------------------------------------------------

XIX. pokal republike Tekmovanje po koledarju F Al je bilo 15. oktobra na letališču Lučko pri Zagrebu. V vseh treh kategorijah so nastopili 104 modelarji iz Avstrije, Italije, Madžarske, Švice, Turčije in Jugoslavije . Iz ZLOS je bilo 18 tekmovalcev.

Srečo Smld ln Janez Stariha, ki sta vodila tabor ln le'·-nje.

Ponovno poleti z Alžirom in Tripolijem Po nekaj let ih bodo znova vzpost avili Ic:talsko zvezo med Alžirom in Kairom oziroma med Tripolijem in Kairom, je izjavil Faud Morsi, direktor egiptovskega potniškega letalstva . V Kairu so bili precej presenečeni ob tej izjavi , še zlasti , ker omenja letalsko povezavo med Libijo in Egiptom , kljub zelo napetim odnosom med tema državama . Pred kratkim je več deset libijskih potn(ških letal na podlagi nekega sporazuma pristal o na kairskem letali šču ; peljali so roma rje v Saudsko Ara bijo. Ni pa znano , ali je mo rda pra v to prispeva lo. da so vzpos tavili direktn o zvezo med Libijo in Egiptom. (Tanjug)

ranost, k čemur zagotovo sodi tudi jadranje v alpskem ' svetu. Prav zato bi vsakemu jadralcu, posebno tistim, ki letijo pretežno v ravnini , priporočal vsaj enotedensko spoznavanje tudi s tem svetom. Bovec ima gotovo edinstveno lego in prav zato bi morali s temi akcijami nadaljevati. V vrhniškem aeroklubu smo še bolj na začetku in ko bodo naši mlajši jadralc·. bolj usposobljeni za tako letenje, bomo gotovo redni gostje tudi v Bovcu ." Akcijo je letos organizacijsko pripravil Srečo Smid. letenje pa je vodil Janez Stari ha , poklicni pilot , ki pa je znan po velikem veselju do jadralnega športa. Om eniti je treba tudi njegov štart , ko je v deževnem vremenu , tik nad letališčem ujel "rotor" in se kljub močnemu dežju s hitrostjo 5ml A dvignil 2000 mvisoko. Tudi Stari ha je mnenja, da dobre možnosti, ki so jih dvakrat za pored imeli ljubljanski jadralci, niso naključne : " Spoznali smo, da je Bovec odlična letalska postojanka. Že konec poletja spominja vreme na pomladanske dneve, ki so za jadranje najugodnej ši. Izredno zanimivo bi seveda bilo raziskati, kakšne so jadralne možnosti pomladi." "Morda ne bi bilo odveč , ko bi drugim slovenskim jadralcem posredovali podatk e, da je možnost bivanja večjih ali manjših skupin v Bovcu več kot ugodna v vojašnici nad mestom . Le taje sedaj , ko v njej ni vojaštva, namenjena turistični dejavnosti . Bivanje - s prenočiščem in hrano - pa je seveda tudi izredno ceneno ," je še povedal Bogo Bajc in dodal , d a imajo to možnost seveda tudi vsi drugi špo rtniki . NIKO SLANA

Kategorija F - 1 - A, 61 tekmovalcev 1. Stranieri G. (Italija) 1245 2. Bauer D . (N. mesto) 1217 Džordže M. (N. Pazova) 1217 4. Žagar 1. (Ptuj) 1171 . 8. Mastnak M . (EMO Celje) 1147 14. Videnšek T. (Ljubljana) 1110 Ekipno: 1. Monfalcone (Italija) 3408 2. Zrenjanin 3032 3.Ptuj 3012 Kategorija F-I-B, 23 tekmovalcev 1. Franic J . (Split) 1251 2. Fichera 1. (I!alija) 1247 3. Gaensli F. (Svica) 1204 13. Peček D . (Ptuj) 923 15. Žagar 1. (Ptuj) 872 18. Grešak B. (N . mesto) 760 Ekipno: 1. Trešnjevka 3219 2. Turčija 2758 3. Ptuj 2435

Kategorija F-I-C, 18 tekmovalcev 1. Torrisi G. Italija 1260 +' 20 I 2. Grošelj J . N. mesto 1260 + 158 3. Kraus W . Avstrija 1260 + 147 9. yelunšek O. Ptuj 1226 12. Zuran M. Ptuj 1205 16. Janžekovič K. Ptuj 855 Ekipno: l . Monfalcone (Italija) 3770 2. Sisak 3381 3. Ptuj 3286

GENERALNI PLASMA: 1. Monfalcone (Italija) 9550 2. Ptuj 8733 3. Sisak 7210

Bandelrante EMB 110 med letom (na sliki nad naslovom) ln EMB 312 Tucano lakico (na delni Itranl)

Brazilska tovarna Embraer Empresa Brasileira de aeronautica SA je bila ustanovljena leta 1970. Njen sedež je ob stezah letališča Sao Jose das Campas, kakšnih 80 km od Sao Paula. Razmeščena je na okrog 500 000 m2 , pokritih površin je že več kot 100.000 m2 , zaposluje pa nekaj tisoč delavcev. Zakaj si je Brazilija privoščila letalsko industrijo? To vprašanje ima dva odgovora. Prvi je brazilsko nagnjenje do letalstva, ki se je i~kazalo že v začetku stoletja na travnikih okoli Pariza, kjer je Brazilec Santos-Dumont letal na svojih prvih letalih. Drugi odgovor je bolj praktičen. Za deželo, ki meri od severa do juga 5.000 km in 3800 km od vzhoda do zahoda, kjer na 8 milijonih km živi preko 100 milijonov prebivalcev, je letalo nepogrešljivo. Zakaj ne bi torej imeli svoje letalske industrije?

Sedanji brazilski letalski park je ocenjen na približno 6000 enomotornih štirisedežnih in dvomotornih 4,6 ali 8 sedežnih letal - z obnovo letalskega parka do 10 % letno. To pomeni okrog 600 letal letno. Dolga leta je bila obnova letalskega parka zagotovljena preko Združenih držav, natančneje preko Cessne , kije pokrivala okrog 80 % vseh naročil. Leta 1974 je vstopil Embraer in podpisal s ~iperjem pogodbo o sodelovanju. Ze v letu 1975 je zmanjšal sedež Cessne od 600 prodanih letal na 4. Pogodba je slonela na proizvodnji šest tipov letal (450 do 500 letal letno) na osnovi protidobav delov. Tako je letalo Boeing 707 vsakih deset dni vozilo v Združene države dele, ki so jih proizvajati v Braziliji, in pripeljalo iz ZDA potrebne dele za montažo. Letala so imela brazilska imena kot so Carioca, Corsico, Minuano. Sertanejo, Seneca II in

Navajo. Za izvoz po vsej Latins ki Ameriki izd elujejo letal o za potrebe kmetijstva -IPANEMA , narede jih 13 na mesec. Z motorjem 300 ~M ima akcijski radij 938 km in lahko nosi 680 litrov snovi . Dolžina steze pri vzletu 300 m, hitrost od 109 do 212 km/h. Vojaško letalo, zaradi katerega so tudi osnovali tovarno, je bilo dvosedežno trenažno-borbeno, eno motorno letalo po licenci italianskega Aeronautica Macchi iz Varezeja. Skupaj so izdelali 175 teh letal z imenom Xavante. Verjetno bo Embraer v bodoče našel kooperacijsko možnost za proizvodnjo bolj zahtevnih vojaških letal. V času nastajanja tovarne je naročilo vojno letalstvo tudi 80 primerkov letala nosilnosti okrog 1500 kg, skupne teže do 5700 kg. Še preden je šlo letalo v proizvodnjo, je bilo zelo aerodinamično izpopolnjeno. V potniški in potniško-tovorni izvedbi je tudi poneslo ime Embraer v svet. Letalo lahko ponese do 18 potnikov na razdalje do 430 km s hitrostjo do 390 km/h na višinah do 5900 m. Potrebna dolžina steze pri vzletu in pristanku je 900 in 860 m. Opremljen je z dvema motorjema turboprop Pratt-Whitney po 750 KM. Ime mu je BANDEIRANTE (PIONIR), tipna ozn. EMB-lIO. Danes leti že več kot 400 letal tega tipa v 55 državah na vseh kontinentih . V letu 1978 je tovarna začela s proizvodnjo dvomotornega 6 do 9 sedežnega turbopropelerskega letala za poslovno letenje in tudi za šolanje ter trenažo. Z imenom XINGUEMB-I2I leti na 8320 metrih in s

LETALSKA INDUSTRIJA

T~ ~ 0000

-.GL

489 km/h. Oolet je 2393 km s 45 minutno rezervo . Velik dogodek za tovarno je bila leta 1980 odločitev obrambnega ministrstva Francije, da bo kupilo 41 letal XINGU kot trenažno letalo vojnega letalstva (25) in pomorskega letalstva (16). Letalo XING U je zmagalo v močni konkurenci med letali BEECH C. 90 "KING AIR " in C. 425 "CORSAIR" Cessna. Že prej sta bili eliminirani letali PIPER "CHEYENNE" in Cessna 441 "CONQUEST". Pri izbiri ustreznega letala za šolanje in trenažo so ocenjevali primernost letala za šolanje, možnosti vzdrževanja in potrebna pogostost ter koristen tovor in dolet. V letu 1981 Je bila predvidena dobava osmih letal, v letu 198219 in 14 v letu 1983. Zanimivo je , da bo imelo letalo vgrajenih 28 francoskih delov .

••• Na spodnji sliki in na skicah levo je EMB 121 Xingu, kakrinih sta 41 naročili vojska in mornarica. Primerek na sliki je eden izmed 16.za mornarliko letalstvo

za boje je namenjen enomotomi reaktivec EMB 326 Xavante, ki doseže 0,8 Macha. Prvo naročilo je znaialo 175 letal

Francoski lovci v Iraku Pet lovcev-bombnikov tipa super etendard, ki jih je Francija prodala Iraku, je "srečno" prispelo v Bagdad . Kot poroča agencija France Presse, je to sporočil predstavnik letalskega oporišča v Franciji, od koder so letala (s francoskimi piloti) poletela v Irak. Ameriški dnevnik Washington Post pa piše, da bodo Iračani s temi letali bržkone napadli iranske naftne obrate v Zalivu in s tem povzročili "skrajno nevarno krizo" . Po pisanju omenjenega dnevnika so v washingtonskih krogih mnenja, da ima Irak "zelo resne namene " s temi letali . Na to so menda opozorili tudi a meriške funkcionarje med pogovo ri , ki so potekali v minulih tednih. Letala tipa l· t~ntlartl

so op rem-

ljena z raketami zrak-zemlja. (AFP)

Uspehi tovarne se nizajo naprej. Jeseni 1980 sta poletela prototipa eno motornega turbopropelerskega dvosedežnika z oznako T -27 in imenom TUCANO. Pratt-Whitneyev motor razvije 750 KM in požene letalo 9.935 m visoko. Leti s hitrostjo 476 km/h . Na štiri zunanje nosilce lahko obesi 600 kg bojne opreme . Brazilsko vojno letalstvo je že naročilo 168 letal. Tudi na letalskih razstavah po svetuje TUCANO lani sprožil zelo veliko zanimanje . Seveda imajo pri Embraerju še Na vrsti je 30-sedežno lahko letalo, vendar bomo morali še malo počakati, da bodo v svetovnih revijah objavljene prve fotografije s tehničnimi podatki. Do takrat pa

večje načrte.

bomo z zanimanjem sledili razvoju te doslej tako malo znane, ve ndar zelo uspešne tovarne. VOJKO GROBOVŠEK Viri : AIR ET COS MOS , št. 828, AV IATION 2000 , št. 51 , JP4 (mensile di Aeronautica), št. 11 2

"BLOKE" Društvo amaterskih graditeljev letal, sekCija LJUBLJANA,

vabi k sodelovanju, gradnji letal in ultralahkih plovil. Dobrodošle so osebe obeh spotov, če imajo pridne roke, nekaj prostora za delo in smisel za sodelovanje. Pokličite

772-880 ali pišite na naslov 61293 Šmarje-Sap, Ljubljanska 108.

Boeing 727 se poslavlja Sovletskoindijska vesoljska ekipa Vodja programa urjenja sovjetskih vesoljcev general Vladimir Šatalov je sporočil, da so določili glavno in rezervno sovjetsko-indijsko vesoljsko ekipo za orbitalno postajo Saljut 7. Kot je dejal Šatalov, so v prvi ekipi sovjetska vesoljca polkovnik Jurij Mališev in inženir Nikolaj Rukavišnjikov ter indijski kandidat za vesoljca Rakim Šarma. (Tanjug)

Sredi aprila je letalska družba USA Air sprejela v svojo floto novo letalo B 727-200. Dogodku ne bi pripisovali posebnega pomena, saj se je to zgodilo že 1800-tič . Tokrat pa gre za svojevrsten dogodek, saj je proizvajalec letal Boeing najavil, da nehuje s proizvodnjo enega komercialno najbolj uspešnih letal vseh časov.

Letalo za USA Air je bilo zadnje iz serije B 727 namenjeno potniškemu prometu. Proizvodni proces bodo zaključili s tovorno verzijo B 727 za ameriško letalsko družbo Federal Express. Aprilska predaja bo obveljala za zadnjo, saj je B 727 vendarle potniško letalo, ki je prispevalo veliko v poglavje letalske zgodovine. Kakšne izkušnje nam je dalo to letalo? Ko na začetku skušamo napovedati prihodnost nekega letala, lahko rečemo le malo o njegovi usodi. Proizvajalec mora ponuditi tržišču dosežke najsodobnejše tehnologije. B 727 je napovedoval vmešavanje na področje propelerskih letal. Takrat je namreč letalo Lockheed Electra najbolj uspešno premagovalo krajše in srednje dolge zračne razdalje. Izziv Boeingovim strokovnjakom je bilo narediti letalo, ki bi združevalo hitrost in udobnost reaktivnega in

okretnost ter preprosto oskrbovanje propelerskega letala. B 707 in DC 8 sta potrebovala dolge vzlet ne in pristajaine steze (do 2500 m), B 727 je zadostovala dolžina od 1500 do 2000 metrov. Boeing je bil do tedaj le malo zastopan na tržišču . Ko se je v decembru 1960 odločal za proizvodnjo B 727, so največji optimisti napovedovali prodajo kakih 300 letal tega tipa po 3,8 mio dolarjev. Ko bo prihodnje leto tovarna izpolnila še zadnje naročilo, bo skupno število proizvedenih letal doseglo številko 1832. Uspešnost programa B 727 nam torej dokazuje, da so se začetna tveganja obrestovala. V zgodnjih šestdesetih letih so bile mnoge letalske družbe v hudih finančnih škripcih in industrija v slabem stanju. Tudi Boeingu ni šlo preveč dobro. B 707 se je šele vključeval v promet. Čeprav so ga letališke družbe in potniki ugodno sprejeli, pa za Boeing ni pomenil uspešnejše poslovne poteze. Ko so se konec 1959 odločali o proizvodnji B 727 je B 707 prinašal letno izgubo 200 mio dolarjev. Proizvodnjo B 727 so začeli 5. decembra 1950 s 40 naročili za družbo Eastern Airlines in 20 za United Airlines. Slabi dve leti kasneje so pozdravili prvo letalo z oznako N 7001 U. Proizvodnja se

POTNiŠKO LETALSTVO

"Polet poteka normalno" Polet sovjetske orbitaine postaje Saljut7, na kateri sta že od 27. junija vesoljca VLADIMIR LJAHKOV (42) in ALEKSANDER ALEKSANDROV (41), naj bi potekal brez težav: tako je sporočil predstavnik sovjetske akademije znanosti, potem ko je londonski BBC sporočil , da je veso ljska postaja "nesposobna za manevriranje " in da jo odnaša v vesolje, ker naj bi minuli mesec prišlo do iztekanja goriva. Po poročilu brita nskega radia naj bi minuli mesec poskušali zamenja ti tudi posadko, vendar pa sta bila nova vesoljca skorajda ob življe nje, ker da je prišlo do eksp lozije nosilne rakete. BBC je nadalje trdil, da bi vesoljca za vrnitev lahko uporabila vesoljsko ladjo Sojuz, ki ju je pripeljala do vesoljske postaje Saljut-7. Odgovor s sovjetske strani je prišel že naslednji dan , ko je predstavnik akademije znanosti sporoči l, da se vosoljca "pOču tita dobro" in da je "povsem netočna" trditev, da bi vesoljska postaja izgubljala gorivo. Hkrati pa je opozor il časnikarje, naj sprem~jajo redna poročila o poletu objav lj a jih sovjetski tisk - če h očejo imeti t očne informacije o njem. Dajespoletom vse v redu, pa so nato potdiii tudi nekateri britanski viri, ki spremljajo radijske zveze med vesoljsko postajo in bazo na zemlji .

~F:'L.4

nato ni ustavila naslednjih 20 let. Število se je seveda spreminjalo . Leta 1968 so prodali 160 letal, leta 1965 kar 193. Prvo letalo z oznako N 7001 U še vedno leti pri United Airlines, zato lahko upravičeno sklepamo, da bo letalo USA Air še precej časa na nebu. Priredila N. S . A TW (Air Transport World, apr. 83) naročil

Kmalu še en širokotrupec Mc DonneIl Douglas razvija novo letalo MD-IOO-IO, ki bo temeljilo na tipu DC-lO. Prva letala bodo izročili leta 1987. Aparat bo lahko prevažal 270 potnikov, dolet bo 6500 milj . Inačica tega letala bo lahko vozila do 330 potnikov. Glede na sorodna širokotrupna letala bo MD-IOO za 23 odstotkov varčnejši z gorivom.

včeraj

in nikoli več

Pr~d kratkim so objavili , da letala proizvajalca Mc DonneIl Douglas v prihodnje ne bodo več nosila oznake DC, ki je stara častit ljivih 50 let. Sloviti par črk bosta zamenja li črki MD, letalu DC-9 80 se bo po novem reklo MD-81.

Varno leto Pregled varnosti letenja v prvih šestih letošnjih mesecih kaže, da je v letalskih nesrečah izgubi lo življenje 156 ljudi . Lani je v enakem obdobju v letalskih n esrečah umrlo 538 ljudi , sedem letno povprečje paje 542 mrtvih.

Na popravilo k sosedom Števi lo ljudi, ki delajo na tehničnem vzdrževanju letal , se je zmanjšalo za s koraj 2 ods totka. Tehnično osebje tvori petino osebja letalskih prevoznikov. Številne manjše in srednje družbe prepuščajo vzdrževanje svoje note velikim pre\'ozni kom.

Pohvale DC-9 Po analizi, ki jo je naredil Boeing, je letalo z najnižjimi strošk I vzdrževanja v JAT DC-9 30. Za to letalo so potrebna tudi najmanjša investicijska vlaganja, najmanj je potrebno odvajati za amort izacijo, zavarovanje in obres ti,. To leta lo naj bi zamenja li z B-737-300.

----~ Kakšna bo naročnina za novi letnik? Sekretariat uredništva KR/Lje razpravljalovsebini in poslovanju naše revije v prihodnjem letu. Letošnji izda tki sicer tečejo po načrtu, saj ne presegamo dogovorjenega obsega snopičev. dohodki za kakršne smo se dogovorili lansko jesen na sestanku Predsedstva. pa so ostali bolj pri besedah. Z lasti se je premalo povečalo število naročnikov in tudi oglasov j e manj. kot je bilo obljubljenih. Za ta dva vira dohodkov so prevzeli odgovornost delegati v Predsedstvu. saj je predvsem v klubih največ možnosti za zbiranje novih naročnikov in reklamnih oglasov. Glede na velike podražitve v letošnjem letu in na pričakovane (še večje!) v prihodnjem. predlaga uredniški odbor. naj bi bila naročnina za prihodnje leto najmanj 400 dinarjev za 12 številk. Predlogi so tudi za naročnino 480 dinarjev ali 40 din za vsako številko. O teh predlogih morate povedati svoje mnenje zlasti letalci v klubih. saj je revija namenjena predvsem vam. Pričakujemo tudi pismene predloge za boljše rešitve. Dokončno bo namreč o vsebinskem in finan čnem načrtu KRIL za prihodnje leto odločalo Predsedstvo skupščine ZLOS na seji /6. decembra 1983. Blagajnikom v klubih pa lahko že zdaj priporočamo. naj pobirajo predplačila za naročnino vsaj po 400 dinarjev. saj manjša ne bo mogla biti. razen če se zgodi kakšen čudež. Povečati bi namreč morali število naro čniko v vsaj na 4000 ali pa zbrati kakšnih 50 reklamnih oglasov . . . Za uredniški odbor: MARJAN MOŠKON

I i

Casopisi in druga literatura Ceprav dosegajo cene tujih revij za naše žepe že "diamantne višine", nadaljujemo s predstavljanjem zanimivih in strokovno koristnih publikacij . V letošnji zadnji številki bomo objavili pregled vseh do zdaj opisanih izdaj. Vse sodelavce, ki nam pošiljajo podatke o revijah, prosimo, naj pošljejo naslovno stran (lahko tudi starejšega datuma) in napišejo vsaj najnujnejše: polno ime publikacije, kdaj izhaja (mesečno, tedensko ipd), kaj obravnava in v kakšnem jeziku, kdo je izdajatelj, kje in kako jo je mogoče naročiti ali kupiti, kolikšna je letna naročnina, oziro!Tla cena posameznega izvoda.

Izstrelili evropsko raketo V francoski Gvajani so 19. oktobra iz francoskega vesoljskega središča Kourou izstrelili evropsko raketo Ariana s telekomunikacijskim satelitom ameriške izdelave Intelsat 5. Predstavnik centra je izjavil, da so imeli pri tem eno uro zamude, vzrok pa je bil previsok tlak vodika v tretji stopnji rakete. Po odpravi okvare pa so prvo evropsko kbmerciaino izstrelitev rakete vendarle uspešno izvedli: satelit Intelsat 5 se je 15 minut po izstrelitvi ločil od nosilne rakete. Hkrati lahko prenaša 12.000 telefonskih pogovorov, ima pa tudi dva televizijska kanala. Satelit Intelsat 5 bo krožil okoli Zemlje v smeri njenega vrtenja, tako da bo decembra, ko bo začel delovati s polno zmogljivostjo, nenehno v isti točki nad Indijskim oceanom. (AFP)

SKRZYDlATA POLSKA , glasilo Poljskega Aerokluba je tedenski časopis v poljščini, obravnava pa letalstvo, astronavtiko, zmajarstvo, balonarstvo, modelarstvo, raketarstvo in zgodovino. Posamezna številka stane 12 zlotov, letna naročnina znaša 1040 zlotov. Naslov za naročilo: RSW "Prasa-Ksiažka-Ruch", Centrala kolportažu Prasy i Wydavnictw, ul. Towarowa 28, 00-95 Warszawa, Polska .

GLlDING INTERNATIONAL, dvomejadralska revija v iz Jugoslavije je Radovan Korda. letna naročnina za Evropo 600 belgijskih frankov. Naslov za naročilo: GLlDING INTERNATIONAL, Subscriptions, Box 55, B-2400, Belgium.

sečna mednarodna angleščini. Dopisnik

Vi (Vazduhoplovna industrija SOKO Mostar), petnajstdnevni časopis Delovne organizacije Vazduhoplovstvo - Mostar v srbohrvaščini. Obravnava predvsem samoupravno in organizacijsko problematiko delovne organizacije. Za pošiljanje lista se je mogoče dOQovoriti z u red-

nikom Zlatkom Hodžicem (za člane DO je list seveda brazplačen, zato ni podatka o možnosti naročanja). VIDI CI, dvomesečna revija, ki izhaja kot strokovna priloga časopisa "Vi" v srbohrvaščini v Mostarju . Objavlja tehnološke in organizacijske prispevke iz letalske industrije, pa tudi izčrpne predstavitve tujih dosežkov.

AIRPORTS INTERNATIONAL, dvomerevija v angleščini. Obravnava gradnjo in vzdrževanje letališč, organizacijo in tehnologijo oskrbe letal, ter novosti pri letališki opremi. Letna naročnina 7 angl. funtov, posamezna številka 90 penijev. Naslov: Subscription manager, AIRPORTS INTERNATIONAL, IPC Business Press, Oakfield House, Perrymount Road, Haywards Heath, Sussex RH 16 3DH, England. THE CONTROLLER, trimesečni žurnal kontrole zračnega prometa, uradno glasilO IFATCA (International Federation of Air Traffic Controller's Associations) v angleščini. Obravnava organizacijsko in strokovno problematiko kontrole zračne ga prometa . Letna naročnina za nečlane IFATCA znaša 20 švicarskih frankov + poštnina. Naslov za plačilo naročnine: IFATCA/The ControlIer, Union de Banques Suisses, PO Box 237, CH-1215 Geneva 15 Airport, Switzerland (številka računa : 602 254.MD L) MODELL, mesečna revija za graditelje radijsko vodenih modelov v nemščini. Posamezna številka 4 nemške marke, letna naročnina 42 mark. Naslov: MODELL, Neckar-Verlag GmbH, Klosterring 1, sečna

1CRf1.A31 Postfach 1820, 7730 Villingen-Schwenninqen, BR Deutschland .

Preložili izstrelitev vesoljskega taksija Kot je sporočila ameriška uprava za astronavtiko in vesolje (NASA), so izstrelitevameriško-evropskega vesoljskega taksija in evropskega vesoljskega laboratorija, ki je bila predvidena za 28 . oktober, odložili za najmanj mesec dni . Izstrelitev ameriškega vesoljskega taksija Columbia, ki naj bi v vesolje »odpeljal" evropski vesoljski laboratorij s šestimi člani posadke, so odložili zaradi okvare na eni izmed raket za izstrelitev. Po prvotnem načrtu naj bi polet trajal devet dni. Columbio naj bi na poti v vesolje spremljal evropski znanstveni laboratorij (Spacelab ) s šestimi astronavti, ki naj bi med bivanjem v vesolju izvedli okoli 70 znanstvenih poskusov. (Reuter)

AEROSPACE CANADA, dvomesečna revija v angleščini. Obravnava zlasti , vojaško letalstvo in astronavtiko. Letna naročnina 33 kanadskih dolarjev. Naslov: AEROSPACE CANADA, Box 9100 , Station ..A", Toronto, Ont. , Canada M5W 1V5. ICAO BULLETIN, mesečno glasilo ICAO (International Civil Aviation Organization) v angleščini . Obravnava celotno področje potniškega letalstva. Letna naročnina 15 ameriškitl . dolarjev. Naslov: ICAO Bulietin, Public information Office, International Civil Aviation Organization, PO Box 400, Place de l'Aviation Internationale , 1000 Sherbrooke Street West, Montreal. Quebec, Canada H3A 2R2.

očamo . Obsega 48 strani, 4 strani barvnih fotografij, risb ' in ilustracij in do 6 strani "koristnih" oglasov. Ceprav je namenjena aviomodelarjem, prinaša tudi članke iz ostalih področij maketarstva. Ažurno spremlja nove izdaje knjig, maket, nalepk, barv in ostalega modelarskega materiala. Letalske monografije pa so opremljene z izvrstnimi načrti . Revija izhaja mesečno in jo za 12,50 Lstg dostavlja MAP Ltd ., PO Box 35, Wolsey House, Wolsey Road , Hemel Hempstead, Herts, HP2 4SS, U.K. Na spodaj nevedenih naslovih mednarodnih distributerjev knjig in revij boste lahko naročili skoraj katerokoli knjigo s področia letalstva in aviomaketarstva. MIDLAND ' COUNTlES PUBLICATIONS - (izredno hitra dostava!) 24 the Hollow, Earl Shilton, Leicester, LE9 7 NA, U.K. in ALBI ON SCOTT LIMITED 51 .York Road; Brentiord, Middx. TW8 OUP , U.K. V pismu bo potrebno omeniti , da želite "International Book Catalogne - Aircraft & Aviation". Oba distributerja ponujata nekaj zanimivih serij publikacij . Nekatere izmed njin vam predstavljamo.

BORN IN BATTLE je 80 strani obsegajrevija, ki jo v angleškem jeziku izdajajo v l.zraelu. ysebuje .~eliko barvnih fotografij ln IlustraCIJ. Na svoJih straneh pa prinaša tudi članke z neletalsko tematiko. Cena 1.95 Lstg. oča

FALLSCHIRM SPORT Magazin, dvoLeposamezna številka 30 šilingov. Naslov izdajatelja: Friedrich Wegerer, C. v. H6tzendorfstr. 29, A-8010 Graz, Osterreich. mesečna padalska revija v nemščini. tna naročnina 175 avstrijskih šilingov,

SCALE MODELS je an9.leška modelarska revija iz druiine MAP (Model & lliea Publications Limited) in jo najtopleje pripor-

Serijo AIRCRAFT I{II ACTION spremlja vrsta obsežnejših in bolj bogato ilustriranih publikacij. Obsegajo približno 96 strani, od tega 16 v barvni tehniki. Obravnavajo pa tematike, kot so korejska vojna, barve ameriškega vojnega letalstva, zračni asi, ipd. Cena od 3,50 do 7,50 Lstg.

~rn\!lrnu~rn[U] ))1))) ~iZOLOOJJ8 $E JE ČAS, DA IZOLIRATE PODSTREŠJE PRED NASTOPOM ZIME

ZADRŽiTE TOPLOTO V VAŠi HiŠi Rešitev za nove in dodatne izolacije je filc NOVOTERM v rolah S to rešitvijo: - z manjšimi stroški v stisnjenem stanju transportiramo in preprosto vgradimo - prihranimo denar pri stroških ogrevanja - povečamo udobnost bivanja pozimi in poleti Ta odlični toplotni in zvočni izolator iz steklenih vlaken izdeluje in prodaja "KRKA", Izolacije Novo mesto. NOVOTERM prodajajo vse večje trgovske hiše z gradbenimi materiali po vsej Jugoslaviji.

f--f---

1--

~~~i7~a prezračevani

~ ==1

letev kritine prostor 4 cm sekund. kritina iz bit. lepenke ~ NOVOTERM F-16 10-14 cm ----, parna zapora PVC folija 0,2 mm--l vidna obloga